Izdaja CPiGORtfffij^Trfšte« - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVN! UREDNIK SLAVKO BEZNIK - ODGOVORNI UREDNIK GREGOR KOCIIAN - TEL. UREDNIŠTVO IN UPRAVA21-90, |4kii GLAVNI UREDNIK 27-75 - .TEKOČI RAČUN PRI NARODNI BANKI V KRANJU 607-11-1-135 GLASILO SO LETO XVT. KRANJ, SOBOTA, 12. JANUARJA 1963 ST. 4 CIALISTIČNE IZHAJA OT3 OKTOBRA 1947KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1958 KOT POLTEDNIK - OD l. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO: OB PONEDELJKIH, SREDAH IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 1300 DIN, MESEČNA NAROČNINA 110 ' DIN, SOBOTNA ŠTEVILKA 20 DIN GORENJSKO Dve Razprave o zvezni in republiški ustavi so že prešle svoj višek, sedaj pa vso bolj dozorevajo pogoji za izdelavo statutov nižjih teritorialnih enot in delovnih skupnosti. Priprave za izdelavo statutov v Podjetjih so že v teku. V tovarni Sava v Kranju že skoraj leto dni delajo na tem in so prvi osnutki že pripravljeni za Široko razpravo v kolektivu. Predvideno je, da bo določen rok, v katerem morajo delovne organizacije izdelati svoj statut. Zato se je treba tega dela čimprej lotiti. Pobudo za to so prevzele tudi sindikalne organizacije. Ob tem pa se že kažeta dve nevarnosti. Prva. da bodo v kolektivih stvar vzeli preveč formalno in na hitrico izdelali stvar, samo da bo -pravici zadoščeno«. To bo zlasti tam, kjer se ne bodo na.to fcačeli resno pripravljati. Druga nevarnost pa jo, da bi namreč »edanje pravilnike podjetja. spravila v skupni zvezek in jih,tako *po modi« preimenovala v statut. Elasti še, kjer vlada mišljenje, da fla statut samo skupek pravil o klovnih razmerjih, ne pa trajnejši, temeljni zakon o ekonomskih to •družbenih odnosih te skupno-■uln o njenem mestu v terito-«aIini«enoti. • Samoupravni in družbeni organi ^kolektivih bi so morali čimprej »»meniti o tem in ugotoviti, kaj fth že narejenega in kaj vse jih POicaka.— k. m. Martin Košir novi predsednik OblO Kranj Na predlog IO občinskega j[odbora SZDL in skupine odbornikov ,,e bil na četrtkovi seji obeh zborov občinskega ljudskega od-bora Kranj izvoljen za predsednika tega organa odbornik in ljudski poslanec MARTIN KOSlR Martin Košir (rojen v Goricah W1 Golniku) se je udeležil naše revolucije že kot sedemnajstletni .sko.,evec in sodeloval v zgodovinskem pohodu XIV. divizije na>Sta-Jorsko in nato na Koroško. po vojni so mu bile zaupane odgovorne naloge v republiškem in nato v zveznem ministrstvu za kmetijstvo in v upravi zveznih drevnih posestev. V Kranju se je Zp izkazal t vodstvu občinskega K'milte.ja ZK in občinskega odbora SZDL ter nazadnje kot pred-*™nik okrajnega odbora SZDL. Po ^»rganizaeui okraja je bil izvo-/a P°Jl>redscdnika okrajnega «<*'>ora SZDE Ljubljana. '-a vsa svoja prizadevanja v re-Tj*«cifl In povojni graditvi je pre-*w Številna odlikovanja. Moslejpri: Žirovnici — ena izmed hidrocentral ina Savi po ceni in času S sejne dvorane občinskega ljudskega odbora Kranj Občinski statut v javni razpravi Za novega predsednika je bil izvoljen Martin Košir Po enoletnem intenzivnem delu in pripravah osnutka statuta občine Kranj so odborniki ljudskega odbora na četrtkovi .skupni seji odobrili izdelani osnutek in ga dali v javno razpravo občanom. Podpredsednik ObLO Ivo Šelic, ki je v imenu komisije za izdelavo statuta dal odbornikom ustrezrio obrazložitev, je zlasti naglasil, da osnutek vsebuje vsa bistvena vpra* Sanja, ki jih zahteva ustava. Podrobnosti in morebitne pomanjkljivosti posameznih vprašanj pa naj bi nakazala javna raz-« prava občanov. Trikrat večja poraba električne energije — Gospodinjstvo in industrija »na gumb« — Nova razdelilna postaja v Naklem — Krivične zahteve do potrošnika Predpisi o varčevanju in podražitvi električnega toka so pred leti vzbudili precej nevolje. Toda kmalu so potrošniki pozabili na to in poraba električne energije se je znova stopnjevala vzporedno s splošnim napredkom pri nas. Novi stroji v tovarnah in nezadr/ana elektrifikacija v gospodinjstvu sta vse večja potrošnika te energije. Tako se je na območju podjetja Elektro-Kranj (spodnji del Gorenjske: Tržič, Kranj, del radovljiške občine ter celotni občini Skolja Loka in Medvode) povečala poraba elektrike od okroglih 24 milijonov kilovatnih ur v 1953. letu na 86 milijonov v 1962. letu. Na območju omemVnoga kranjskega elektrogospodarstva se je povečalo število koristnikov (vpisanih plačevavcev) na 25.800. Skupna dolžina omrežja visoke in nizke napetosti pa je 1100 kilometrov. Pred desetimi leti je bilo na iem območju porabljeno skupno Ue 23.887.532 kilovatnih ur električne energije. Tretjino — in si-:cer nekaj nad 8 milijonov kilo-^vatnih ur — je bilo za gospodinjstvo. Skoraj dve tretjini oziroma zaokroženo 16 milijonov kilovatnih ur pa je porabila industrija. GOSPODINJSTVO V OSPREDJU Krivulja porabe se je nato ob rednih letnih nihanjih stalno vzpenjala navzgor. Podražitev toka in dtruge omejitve so konec 1959 jn v naslodnjem letu rahlo spremenile prejšnjo dinamiko. Poraba je začasno zastala na isti ravni. Toda že v 1961. letu se je znova povečala za okroglo110 milijonov kilovatnih ur, lani pa še Tiskovna > konferenca o zavodu LRS ;>za produktivnost dela Kaj se skriva za visoko produktivnostjo Dobra podjetja želijo biti še boljša, slaba se pa ne zavedajo svojih napak za novih 9 milijonov, tako da je presegla 86 milijonov kilovatnih ur. Zanimivo i je, da se. najbolj dviga potrošnja v gospodinjstvu. Tam se-jo v < zadnjih desetih letih dvignila i ocU81 nai 35 milijonov ki- (Nadalj evanj e | na 2. str.) Hkrati je tudi pojasnil nekatere težave pri izdelavi statuta, kjer je namreč prišlo do na.jživahne.i-ših razprav in različnih pogledov, tako da še danes ni izoblikovanih trdnih in enotnejših stališč. Sem sodi v prvi vrsti mnogo stvari v zvezi z odnosi med občino in gospodarskimi organizacijami. Čeprav so osnovna merila nakazana v zvezni in republiški ustavi, je tu še vendar precej nerešenih vprašanj. Veliko je bilo tudi razprav o tem, ali naj ima občina v interesu skupnosti pravico uvajati razne lokalne dajatve ali mora /a to imeti ustrezno večino med občani. V osnutek statuta je prišla druga — bolj demokratična varianta. Končno je naglasil, da izdelani osnutek nikakor ni dokončen in da občinska komisija želi in pričakuje, da bo prav široka razprava občanov nakazala najboljše rešitve posameznih nerešenih problemov in tako pomagala komisiji pri končnem oblikovanju tega po-« membnega občinskega dokumenta. Rok javne razprave ni določen. Odborniki so samo pooblastili komisijo za izdelavo statuta, da spremlja razpravo, in ko bo menila, da je le-ta dosegla svoj namen, to poroča ljudskemu odboru. V nadaljevanju seje pa so odborniki odobrili vrsto kadrovskih sprememb. Namesto dosedanjega predsednika občinskega ljudskega odbora JOŽETA MIHELlCA, ki je podal ostavko na ta položaj, so izvolili MARTINA KOŠIRJA, Prav tako so na mesto dosedanjega tajnika RUDIJA BALDERMA-NA, ki je odšel na drugo službeno mesto, izvolili dosedanjega tajnika okrajnega ljudskega odbora PAVLETA ZUPANČIČA. Na druga vodilna mesta v občinski upravi so bili še imenovani: za načelnika za notranje zadeve IVAN BRIŠAR, za načelnika oddelka za finance CENE BEZNIK, za načel* (Nadaljevanje na 2. strani) Sklepanje.pogodb med socialnim zavarovanjem in zdravstveno službo Pogovor v dveh j Kranj, 17. januarja — Zavod za socialno zavarovanje vsako leto sklepa z zdravstvenimi zavodi pogodbe, v katerih je, kolikor je mogoče, določen obseg in kvaliteta dela, ki bi naj ga zdravstvena služba opravljala za zavarovance, obenem pa se s pogodbami določa tudi vsota denarja, ki ga zdravstveni zavodi za to delo prejmejo. Kljub temu da pri sklepanju pogodb obe strani zastopata koristi zavarovancev, prva predvsem s finančne strani, druga pa s stališča zdravstvene zaščite, sklepanja pogodb vsako leto spremljajo prepiri v pravem pomenu besede. potrebnem. Od časa do časa so si govorniki priznavali, da to le ne drži dobesedno, v opravičilo prvih in drugih pa lahko služi tudi ugotovitev, da zdravstveni zavodi leta niso zaključili s primanjkljajij medtem ko je zavod za socialno zavarovanje začel novo leto s primanjkljajem. — M. S. O produktivnosti veliko govorimo, a največ na splošno; da je nizka, da izkušnje v industrijsko razvitejših državah opozarjajo na to, da bi jo pri nas lahko povečali in 8 tem vplivali tudi na zvišanje življenjskega standarda in podobno. Pri tem skušamo poiskati vzroke ali pa tudi ne, povsem razumljivo pa je, da se brez temeljitega poznavanja zapletenega mehanizma proizvodnega procesa in odkrivanja šibkih sestavnih delov večje delovne storilnosti in boljše kvalitete izdelkov ne moremo nadejati. Republiški zavod za produktivnost dela se je zelo na široko spoprijel z nalogami na tem področju. Nekatere naloge je opravil fpo i naročilu združenj podjetij posameznih j panog in, raznih drugih forumov, ki so se obračali nanj kot na znanstveno raziskovalno ustanovo, nekatere pa po naročilu podjetij samih. Prav podjetja bi morala biti [glavni ink-ia-tor njihovih raziskav, ker imajo od njih največjo korist, a ni tako. Zelo zanimivo jo, da so najboljša Podjetja najbolj zainteresirana za tako pomoč, taka pa, ki bi jo bila že posebno potrebna, se pa ne spomnijo nanjo ali se je celo otepajo. V takih podjetjih prevladuje mišljenje, da jim poskušanje, I preverjanje in načrtovanje na papirju prinaša samo nepotrebne stroške, pa se zato rajši igrajo kar z materialom. V tovarni »Iskra« zavod prav sedaj proučuje možnosti za poglobljeno kontrolo kvalitete. Pri podobnih akcijah v nekaterih drugih podjetjih so dosegli vidne uspehe, saj jim je z raznimi metodami (zelo učinkovita je na primer metoda delavčeve samokontrole) uspelo zniževati odstotek proizvodov slabe kvalitete od Kfl na 5 ali celo na nižji odstotek, kar-pa takoj prinese podjetju več-milijonski prihranek. Podobno delo so opravili tudi v »Savi«. Med izdelanimi avto plašči je bilo precej defektnih, vendar je veljalo mišljenje, da je temu vzrok material. Strokovnjaki so ugotovili, da je odstotek slabe kvalitete pri yseh vrstah kavčuka enak. Tako so prišlo na vrsto tudi druge pomanjkljivosti, ko pa so bilo odkrite, jih ni bilo težko odpraviti. Izmed številnih podatkov o tem republiškem zavodu naj izberem še zanimiv načrt o ureditvi vzorne organizacije proizvodnega procesa v treh slovenskih tovarnah, ki bodo potem kot nekakšni ogledni centri za ostala podjetja svoje panoge. Med temi T^djetji bo tudi »Tekstilindus«. — S. Občinski svet za zdravstvo je na sejo, na kateri naj bi razčistili nekatera načela za sklepanje pogodb, povabil predstavnike komunalnega zavoda za socialno zavarovanje Kranj in upravnike vseh zdravstvenih zavodov % območja občine (zdravstveni dom, obratne ambulante »Tekstilindus«, ^planika«, »Sava«, »Iskra«, lekarna, bolnica za ginekologijo in porodništvo Kranj, specialna bolnica za očesno TBC Jezersko, inštitut za TBC Golnik, zavod za zdravstveno varstvo Kranj). Seja se je začela z uvodnimi besedami, v katerih je bilo poudarjeno, da je 1. februar rok za sklenitev pogodb in s pojasnilom predstavnika zavoda za socialno zavarovanje o principih, ki jih namerava plačnik pri tem upoštevati. Zaključila se je s sklepi, da se zaradi objektivnih vzrokov pomakne rok nekoliko naprej, v tem mesecu se le pripravi vse potrebno, zaradi precejšnjih nejasnosti okoli finansi-ranja preventive pa v kratkem pripravi posvet, na katerem bodo določili, kaj je potrebno na tem področju narediti in kdo bi lahko finansiral oziroma moral finamsi-rati. Med uvodom in zaključkom je bila burna razprava, v kateri je bilo izmenjanih precej očitkov. Kot na dlani je ugotovitev, da se partnerja še ne poznata toliko, da bi pri takih razgovorih lahko našla skupni jezik, Pri posameznih odlomkih razgovora bi lahko dobili vtis, da vidijo zdravstveni delavci v zavodu za socialno zavarovanje same skopuhe, ki sedijo na »ogromnih sredstvih« in le z največjo težavo odstopijo kakšno vso-tico za zdravstvo, nasprotno pa slednji v zdravstvenih delavcih ljudi, ki kav čakajo na priložnost, da bodo postrgali skledo (beri: j sklad« zdravstvenega zavarovanja) i pred časom in po možnosti po ne- Danes zvečer bo v Železnikih prvi nočni slalom v okviru vsakoletnih prireditev »PO STEZAH PARTIZANSKE JELOVICE«. Udeležili se ga bodo nekateri naši najboljši smučarji, zato se obetajo zanimive borbe. — Na sliki vidimo, kako organizatorji pripravljajo progo TE DNI PO SVETU t JEMEN RAZDELJEN NA VOJAŠKE OBLASTI Na zadnji seji jemenske vlade so deželo razdelili na vojaške oblasti in sprejeli zakon o obvezni vojaški službi in o vpoklicu nekaterih letnikov na odsluženje vojaškega roka. t HRUSCOV NA POLJSKEM V četrtek zvečer je v Varšavo pripotoval prvi sekretar CK KP Sovjetske zveze. Njegov obisk le zasebnega značaja, vendar se bo sestal z najvišjimi poljskimi voditelji. 0 KUZNJECOV V VVASHINGTONU Vasilij Kuznjecov, prvi pomočnik sovjetskega zunanjega ministra, je dva in pol meseca preživel v New Yorku in se večkrat razgovarjal s Stevensonom o kubanskem problemu. Ob zaključku svojo misije se je odzval povabilu predsednika Kennedyja naj nekaj dni preživi v VVashingtonu. Ken-nedy želi izkoristiti vsako priložnost, za srečanje z odgovornimi sovjetskimi osebnostmi. # POMOČ ALŽIRIJI Generalni sekretar političnega biroja FLN Kider je tri tedne preživel na ^Bližnjem vzhodu, pred dnevi pa je odpotoval v Kairo. Obiskal je Libanon, Sirijo, Jordanijo, Saudsko Arabijo in Ku-vait in se pogovarjal o možnosti materialne pomoči alžirskemu gospodarstvu. Kuvait, Saudslka Arabija in Jordanija so že odobrile tako pomoč. Ljudfe in dogodki • IJudje in dogodki » Liudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudie in dogodki Predlog za indtjsko-kitajsko bratovščino je prišel zelo nepričakovano In sredi noči. 21. novembra preteklega leta so sredi noči zbudili v Pekingu akreditirane zahodne novinarje in jim sporočili, da bo vlada sporočila važno izja- pravljena z Indijo pogovoriti o mejnem sporu na miren način. Sklep kitajske vlado o prenehanju sovražnosti je prišel do kitajskih postojank globoko na Indijskem ozemlju štiriindvajset ur pozneje po razglasitvi v Pekingu. fronte dali na razpolago eno Šestino celotnega kitajskega prevoznega parka, da so iz industrijsko razvitejših področij severa prepeljali dovolj orožja, streliva in opreme. Dolgoročna vojna s takšnimi napori, ki jih kitajsko go- Aziiska bratovščina vo. To jo bilo isto noč, ko so v pekinških tiskarnah zaustavili rotacijske stroje. Jutranji časopisi so izšli z zamudo, ker so morali prinesti izjavo kitajske vlade. Ta izjava je bila sredi obširne in uspešne ofenzive kitajskih čet na indijskem bojišču prvovrstno presenečenje: Kitajska ustavlja vojaško napredovanje in se je pri- Prenos novic v ta odmaknjen konec gorskega sveta je težaven, kakor je bilo Kitajcem težko v te predele pošiljati potrebne količine vojaške opreme, da so lahko izvedli tako obsežen vdor preko najvišjih planinskih grebenov sveta na indijsko ozemlje. Po ameriških podatkih naj bi Kitajci za vzdrževanje svoje himalajske spodarsitvo brez pešanja ne zmore, bi bila predraga. Le tako si lahko razlagamo premirje brez zmago in brez poraženega, ko je indijska obrambna črta tako rekoč visela v zraku. Druge okoliščine, pod katerimi se je začelo posredovanje za mirno ureditev kita'sko-lndijskcga spora, so bile v tem času prav tako ugodne. Iz Moskve naj bi se neka kitajska trgovinska delegacija vrnila z razčiščenimi pojmi, da gospodarsko sodelovanje med obema deželama nI zamišljeno kot podpora himalajski vojni. Sestanek Šestih nevezanih držav v cejlonskem glavnem mestu je bil spričo tega pomemben pripomoček. Ko je bila na tej konferenci predložena spravljiva osnova za pomiritev brez vsiljivih ponudb, ki bi lahko prizadele ponos katere izmed obeh sprtih držav, se je cejlonska predsednica gospa Ban-daranaike odpravila v Peking, da bi dve največji azijski deželi spravila v stik za pogovore. Vožnja po največji kitajski reki, po kateri jo cejlonska državnica z najvišjimi kitajskimi voditelji potovala v notranjost dežele je že odpirala skrivnostno kitajsko ključavnico. Po prihodu indonezijskega zunanjega ministra v Peking je bila sprava med obema spornima strankama že do neke mere utrjena. V indij ki prestolnici so v tem času prenehali ocenjevati kitajske izjave z viška. Nehru je na nekem zborovanju v notranjosti govoril, da želi Indija dobre odnose s svojo kitajsko sosedo, če jih bodo uredili na temelju pravičnosti in enakopravnosti. Indija je pripravljena pozabiti sovražni napad in sedanje težke odnose zamenjati z dobro soseščino. Cejlonska predsednica, ki Je po pekinškem obisku prišla sedaj na razgovore v Nevv Delhi prinaša v svojem diplomatskem kovčku dobre novice. To razodeva v svojih Izjavah, ki so za zboljšanje odnosov med dvema velikima azijskima deželama zelo spodbudne. Z indijske politične opazovalnice je poslanstvo cejlonske predsednice doseglo svoj namen in morda po razložitvi vsega zbranega gradiva v Pekingu ne bo težko nagovoriti Pekinga in Nevv Deihija, da za zeleno mizo načneta vprašanje himalajske meje, a tokrat z boljšimi sredstvi. Zdravko Tomažej Ljudje in dogodki • Ljudje in dogodki • Liudie in doo-r»d?cJ © Lludte in dogodki • Liudie In Honro^ln* # f ***Ai* :^ ^ # BUNCH O KATANGI Po nekaj dnevnem bivanju v Katangi je podsekretar Združenih narodov Ralph Bunche, ki je tudi U Tantov svetovavec v Nevv Yor-ku Izjavil, da ni nikoli dvomil v to, da bi prišlo do enotnosti Konga in to »z ali brez Combeja«. Va izbiro po ceni in časn (Nadaljevanje s 1. strani) lovatnih ur letno. Industrija pa je dvignila porabo od 16 na 51 milijonov kilovatnih ur. To sta seveda tudi glavna potrošnika, zakaj za javno razsvetljavo in druge potrebe gredo dokaj neznatne količine. Nekatera podjet- trala Medvode in nato seveda še druge manjše elektrarne na Savi. Kot pravijo v podjetju Elektro Kranj, so zmogljivosti elektrarn in razdelilnih postaj v glavnem že tako velike, da tudi nenehni dvig potrošnje v celoti ne dela težav. Lani niti v sušnih polet- ja so v zadnjih letih izvedla ob- ! nih mesecih ni bilo več potrebno sežnejše rekonstrukcije in montirala nove avtomatske stroje ter s tem močno povečala porabo električnega toka. To velja zlasti za »Tekstilindus-«, za novi obrat tovarne »-Sava« na Gašteju, za »•Iskro«, »IBI« v Kranju in za »BPT« v Tržiču. Najmočnejši proizvajavec elektrike za to območje je hidrocen- Občinski statnt v javni razpravi (Nadaljevanje) nika oddelka za gospodarstvo MARIJAN ROPRET, za načelnika za gradbene in komunalne zadeve IVO MIKLAVClC in za načelnika za družbene službe VID POGAČNIK. Prav tako so imenovali za novega direktorja Obrtno kovinskega podjetja Kranj JANKA PREZLJA, za direktorja centra za socialno delo METODA BALDER MANA in dali soglasje skupščini komunalnega zavoda za socialno zavarovanje za direktorja te orga nizacije MILANA ZAKL.TA. Izglasovali so tudi 3,800.000 dinarjev, s katerimi bo razpolagala komisija za delitev dohodka v kolektivu ObLO za izplačilo posebnih nagrad uslužbencem za lansko leto. Na ločenih sejah so razpravljali in sklepali o določenih organizacijskih zadevah nekaterih podjetij, o nekaterih garancijah in o kritju izgub posameznih zavodov. Na ločenh sejah so odborniki potrdili pripojitev trgovskega podjetja »Krvavec« v Cerkljah k Veletrgovini Živila v Kranju ter pripojitev Ihnjigame »S. Jenko« v Kranju k Državni založbi Slovenije v Ljubljani. Predvideno pripojitev kmetijskega posestva Sorsko polje v Zabniei h Kmetijskemu gospodarstvu v Kranju pa so zdaj črtali z dnevnega reda. Na ločenih sejah so tudi odobrili garancije nekaterim podjetjem. Najvišjo garancijo v znesku 1.164,000.000 dinarjev so odobrili tovarni Sava v Kranju. Kmetijski zadrugi Naklo pa so odobrili 2,374.000 dinarjev kredita in domu na Jezerskem 1,324.448 dinarjev kredita. Na koncu so razpravljali o kritju izgub nekaterim samostojnim zavodom po zaključnem računu. — K. M. omejevati porabe, kot je bilo prejšnja leta. Seveda pa v perspektivnem desetletnem načrtu in še konkretneje v načrtu za 1963. loto predvidevajo mnoge rekonstrukcije in obsežnejša dela, da bi lahko zadovoljevali potrebe. Najvažnejši letošnji objekt bo nova razdelilna postaja pri Naklem. Ta je že v gradnji in bo končana poleti. KAKO BOMO PLAČEVALI? V perspektivi so predvidene tudi nekatere spremembe v ceni in prodaji elektrike, kar zanima vsakega potrošnika. Gre za to, da bi z različnimi cenami ekonomsko bolj stimulirali potrošnike, da bi le-ti omejevali porabo ob naj- več, ko mora voda neizkoriščena čez jezove. To se doslej le delno izvaja. Industrija ima na primer v nočnih urah med 22. in 6. uro za več kot polovico znižano ceno, In sicer od 12 na 5.5 dinarjev na kilovatno uro. Podobno je v gostinstvu. Namesto po 7 dinarjev, kot je cena čez dan, zaračunavajo tok v nočnih urah samo po 3 dinarje (seveda kjer imajo potrošniki poseben števec za nočni — cenejši tok). Predvideno je celo, da bi uvedli neko nižjo ceno tudi za popoldanske ure, vendar to še ni rešeno. Prav tako danes ni pravično urejeno m prispevki potrošnikov v gospodinjstvu, kjer se razen porabljenih kilovatnih ur plača prispevek po stanovanjski površini. Nekdo na primer v majhnem stanovanju koristi vse udobnosti — od hladilnika, pralnega stroja, peči, štedilnika itd. — in plača manjši prispevek kot drugi, ki v velikem stanovanju uporablja električni tok samo za razsvetljavo. Predvideno je, da bi vsak potrošnik oziroma stanovanje imelo hujših konicah in koristili elek- | posebno napravo, ki bi vzdržala trični tok takrat, ko ga je pre- i na primer 10 amperov. Ce bi po- Problemi okrog javnih nasadov v Kranju Urejanje javnih nasadov naj bo načrtno (Nadaljevanje in konec) Naslovniki niso vedno doma. V dogovoru s pismonošo (ali pa brez takega dogovora) jim le-ta izroča pošiljke na različne načine: skozi priprto okno, pod vrati, pri sosedu, otrokom, preko šol iid. Kaj se s pošiljkami lahko zgodi, nam je vsem jasno. Zaradi tega bi moralo imeti vsako gospodinjstvo svoj hišni nabiralnik. To jc sedaj z zakonom o organizaciji JPTT določeno za stanovanjske hiše z dvema ali več nadstropji. Slabo pri teh hišnih nabiralnikih je to, da se investitorji ne držijo normativov o velikosti - zaradi česar se nekatere pošiljke težko vlagajo (časopisi, revije) in se pri tem poškodujejo — in da več predalov lahko odpira isti ključ. Tu je zopet možnost, da se pošiljke »izgubijo*. Marsikatera pošiljka ni dobavljena, ker se je naslovnik preselil, odselil za stalno ali za krajši čas, pristojno pošto pa ni obvestil o svojem novem na'slovu. Take pošiljke vrača naslovna pošta sprejemni po>šti; če je pošiljatelj poznan, mu jo ta vrne, sicer jja J 2e leta 1961 Je bil na Jesenicah delno dograjen objekt (na sliki), v katerega naj bi se preselila trgovina »Kasta«. Ker pa za dokončno dograditev ni bilo sredstev, zadeva že dlje stoji neizkoriščena. Za obstoječi objekt se sedaj zanima jeseniško AMD, ki bi poslopje dogradilo in si v njem uredilo prepo-trebne delavnice in garaže trošnik to obremenitev prekoračil, bi se tok prekinil. Seveda bo potrošnik lahko zahteval napravo za večjo obremenitev, toda ob tem bo tudi več plačal. Hkrati pa je v proučevanju posebna signalna naprava o obremenitvi električnega omrežja. Lučke določene barve bi na primer opozarjale potrošnika kdaj je obremenitev električnega omrežja prehuda in kdaj je toka odveč. Ti 6ignali bi hkrati pomenili različno ceno in potrošnik bi lahko 6am izbiral električni tok glede na ceno in čas. - K. M. Kdo je kriv za zamujanje in izgubljanje poštnih pošiljk? je neizročljiva (z njo potem posluje komisija pri PTT podjetju). Tretje osebe so vzrok največkrat takrat, kadar ne opravijo določenih obveznosti. Tak primer so npr. občine, ki ne označijo pravočasno ulic in hišnih številk, v katere so se stanovavci vselili. Prt tem je jasno, da si prebivavci potem pomagajo na 1 različne načine, ki pa dostikrat ne privedejo do cilja in jih pismonoši s pomanjkljivimi naslovi ne najdejo. Občani imajo zato lahko občutno škodo. Prevoz pošte opravljajo različna prevozna in transportna podjetja In pošta s svojimi vozili. Zgodi se, da zaradi višje sile ali pa po lastni krivdi zamudijo poštne zveze, ker no vozijo po voznem redu. Jasno Je, da to povzroči nepravočasno vročitev pošiljk. Nekateri naslovniki prejemajo svoje pošil'ke preko gospodarskih organizacij ali ustanov, tam kjer so pač zaposleni. Lc-te pa Imajo službo razdeljevanja teh pošiljk včasih zelo slabo organizirano naslovnikom. Ponekod so take pošiljke vsem dostopne. Zopet ve« lika možnost, da se pošiljke »»izgubijo«. Četrti krivec pa je normalni riziko pri delu v PTT. Tu pridejo v poštev morebitne tatvine, ropi, požari, potopitve in karamboli prevoznih sredstev in podobno. Tega je zelo malo, v celoti pa se ne da nikoli preprečiti. Nekaj več krivde je na delavcih pit pri zamujanju poštnih pošiljk, če so te zamujene zaradi napačnega usmerjanja pravilno in točno naslovljenih pošiljk. Vse zamude ali »izgube« so posledica prej omenjenih in še številnih drugih vzrokov, s katerimi morajo ptt delavci računati. Pošiljatelji naj bi na vsako pošiljko napisali svoj naslov; če tega zaradi konspiracije nočejo, naj napišejo svoj naslov v pismu, to naj storijo tudi takrat, ko ne pričakujejo odgovora. Na tak način bi Jim komisija pri podjetju vse j take pošiljke lahko v primeru ne- I dostavljivosti naslovniku vrnila. Za vse nas velja pravilo: TOČEN NASLOV - HITRA IN ZANESLJIVA DOSTAVA. JOŽE FRAPROTNIK SEJEM »MODA 1963« Ljubljana, 12. januarja — Od danes do 20. januarja bo v prostorih Gospodarskega razstavišča tradicionalni sejem mode — tokrat z letnico 1963. Med 124 industrijskimi podjetji (polovica je iz ostalih republik), ki bodo na sejmu razstavljala blago, konfekcijo, čevlje, usnjeno galanterijo in podobne izdelke, ki jih je mogoče strniti pod tak naslov, bo tudi več gorenjskih podjetij. Za njihove razstavne prostore se bomo še prav posebno zanimali. Moramo priznati, da na takih sejmih vsako leto vidimo več novega, le kupiti ne moremo vsega, kar bi nam bilo všeč. Tudi letošnji sejem bo spremljala pestra modna revija. 9 Ste si že imeli priložnost ogledati Kranj iz ptičje perspektive? Ce si ga še niiste, potem Izkoristite priložnost in se po-vzpnite na novo stolpnico. — Razgled vas bo presenetil! — Kranj se vam bo zdel čuden, celo več — komaj ga boste prepoznali. Sprva se vam bo zdel lep, toda ko se boste otresli prvega vtisa, boste ugotovili, da mestu manjka nekaj, kar bi ga poživilo. Ugotovili boste, da manjkajo urejeni nasadi javnega zelenja. Novo zgrajeni bloki, kupi peska fn zemlje! Tu in tam kot »poživilo« javnemu zelenju raste še plevel, skratka — dobili boste vtis »■betonske džungle«. Dejstvo, da Kranj nima skladno urejenega parka ali pa stanovanjskega naselja, ni najbolj razveseljivo, posebno še, če pomislimo, kako so ta problem rešili v Zagorju in Novi Gorici. Kaj si misli turist, ki gre skozi Kranj in ne vidi drugega kot od dima in saj potem-nelo poslopje!? Čudno se mu zdi, od kod denar za vse nove zgradbe, ki stojijo same, brez prave povezanosti z okolico, da nI nikjer primerno urejenih zelenic, ki bi morale nadomestiti s plevelom porasle kupe zemlje med zgradbami itd. Tudi ceste, ki vodijo v Kranj, se mu bodo zdele do skrajnosti zanemarjene. Tudi »naravna« izredno bujna rast nad cestiščem ob Jelenovem klancu bi ga ,presunila*. Ali ne spominja na pragozd — pomešan s smetiščem, ki ga na ovinku pod »Jelenom« poživi še studenček sumljivega venja in barve? Res, »v Kranju je v zvezi z urejevanjem zelenic še mnogo nerešenih problemov, važna pa sta predvsem dva. To sta finansira-nje in vzdrževanje zelenic. Zelo pičlo odmerjena sredstva v te namene ne zadoščajo niti grobi ureditvi javnega zelenja, po drugi strani pa urejen nasad terja strokovno nego. Tudi gradbena podjetja urejanje nasadov mnogokrat do skrajnosti otežkočijo in podražijo. Le-ta so namreč zadolžena, da okolico poslopja v gro-, bem uredijo, toda pri tem delu gradbeniki vse preradi uporabljajo pesek, izkopano rodovitno zemljo pa pri tem seveda uničijo. Š to potezo podražijo ureditev takega nasada vsaj za 80 odstotkov. Toliko stane namreč na-1 voz primerne plasti plodne zemlje. Ob tem pa se lahko vprašamo, zakaj dvojno delo. AH ne bi bilo pravilneje in bolj logično, če bi organ, ki potrjuje načrt zgradbe, potrdil tudi primerno skladno hortikulturno ureditev okolice objekta? Kranj bi s tem ukrepom mnogo pridobil na svoji turistični privlačnosti. Seveda problem še ne bi bil rešen, zakaj vse preveč je neurejene okolice okrog že dograjenih objektov. Ta problem bo vsekakor skušal rešiti novoustanovljeni zavod za urejevanje javnega zelenja, ki bo deloval v sklopu turističnega društva. — Tudi Hortilculturno društvo Kranj bo vzdrževalo 6talen in neposreden stik z zavodom za urejevanje javnega zelenja, krajevnimi skupnostmi in lastniki privatnih stanovanjskih zgradb. Le-to bo preko predavanj in s strokovnimi nasveti hudilo ljudem možnost, da se bolje seznanijo s temi stvarmi. Razen tega bo društvo organiziralo tudi službo, ki bo skrbela za nabavo okrasnih sadik. Seveda v tej akciji n« gre samo za lepšo podobo mesta. Zavedati se moramo, da zelenje sprošča kisik- in ugodno vpliva na mikroklimo med gradnjami. Prav med zelenjem se v poletnem času zadržujejo hladnejše zračne gmote, ki vplivajo na mikroklimo in s tem na ugodno počutje prebi-vavcev. Zelenje uravnava Vlažnost zraka, ščiti gradnje pred vetrom, razen tega pa delno vsrkava prah. Urejeno zelenje vpliva tudi na razpoloženje in delovno storilnost človeka. Človek ei ob vsej živčni napetosti, ki jo terja sodoben tempo življenja, prav rad sprosti pogled na urejenem zelenju. Torej igra zelenje pomembno vlogo tudi pri pasivni rekreaciji državljanov, ki je toliko bolj učinkovita, če so nasadi urejeni. £ V sistemu komunalne ureditve pa Igra javno zelenje še dru-: go, prav tako pomembno vlogo. Marsikje se da s spretno uporabo primernega zelenja ublažiti ali pa docela zakriti nelepe razglede na industrijske objekte, gospodarska poslopja, slabe" gradnje in podobno. Razen tega pa je zelenje pomembno tudi pri oblikovanja pokrajine in varstvu prirode. Objekte, ki učinkujejo kot tuja telesa sredi pokrajine, lahko z zelenjem spojimo v harmonično celoto In s tem zacelimo rane, ki smo jih s tehničnimi posegi zadali prirodi. - T. P. © ZE DRUGA PREMIERA - V okviru praznovanja krajevnega praznika Selške doline bo prispevala svoj delež tudi dramska sekcija DPD Svoboda Železniki. V nedeljo, 13. januarja (ob 16. in 20. uri), se bodo v domu Partizana predstavili z dramo Antona Korena »VOHUNKA 907«. To bo že druga premiera požrtvovalnih igravcev-Zeleznikarjev v letošnji sezoni. Ko ' že omenjamo kulturne prireditve, naj dodamo, da bodo v petek ob 20. uri predvajali v kinu »Obzorje« jugoslovanski film »DVA«, v soboto dopoldne ob 10. uri pa bo mladinska predstava. OSMRTNICA Sporočamo žalostno vest, da nas je po dolgi in mučni bolezni zapustil naš dobri mož in oče FRANC KOŽELJ čevljarski mojster v pokoju Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo 13. januarja ob 15. uri izpred križišča na pokopališče. Žalujoči: žena Marjana, hčerka Štefka, sinovi Marjan, Pavle z družinami in Franci ter ostalo sorodstvo Kranj, Toronto, 11. januarja 1963 SOBOTA, 12. JanulSjnift Pred konferenco Socialistične zveze v Kranju Raziskati moramo vzroke in predvideti posledice O današnjih ekonomskih in družbenih pojavih v občini Vseh 38 organizacij SZDL v kranjski občini je dalo ob nedavnih konferencah osnovnih organizacij dokaj kritično oceno dosedanjega dela in napotke za naprej. Glavne smernice za nadaljnje delo pa pričakujejo te organizacije od občinske konference SZDL, ki bo v petek, 18. januarja. Osnovne organizacije so za to konferenco izvolile 164 delegatov. Ker pa bodo na . konferenci sodelovali z vsemi pravicami tudi člani krajevnih odborov in občinskega odbora SZDL, pričakujejo skupno okrog 250 udeležencev. Priprave na to zelo skrbne. Konference osnovnih "■»sanizacij so letos še bolj tehtno ■o* doslej obravnavale posamezne Probleme. Spričo tega pričakujejo, «a bo občinska konferenca morala Prinesti ustrezne zaključke o nekaterih aktualnih problemih sploh. Vetrna teh vprašanj je ekonomskega pomena. Sem sodi na primer produktivnost v gospodarskih O'ganizacijah občine in problem osebnega in družbenega standarda. Prav tu se hkrati javlja po-rpba po trdnih konceptih neka-*enh industrijskih in drugih dejavnosti. Veliki tehnološki in eko-™ski uspehi v svetu vso bolj z „. n° &1,iJo k rešitvi posameznih nejasnosti v perspektivi, kar bi konferenco so lahko dalo kolektivom večji delovni zagon in jasnejšo orientacijo. To je eno izmed osrednjih vprašanj, ki ne zanima samo zaposlenih delavcev, marveč je bistvene važnosti za celotni ekonomski razvoj v prihodnje. Prav tako ne kaže več sramežljivo odklanjati nastajajočih težav v zaposlovanju. Pri tem gre za iskanje in ustvarjanje pogojev za nova delovna mesta izven industrije, za časovno usklajevanje raznih rekonstrukcij in za prelivanje delavstva iz ene stroke v drugo, za drugačno usmerjanje mladih, ki pretežno želijo samo v pisarne itd. Zelo pereča je tudi stvar vključevanja žene v javno in družbeno življenje, sodelovanje tehnične inteligence v verigi samouprave, investiranja v posamezne objekte družbenega standarda in podobno. To je samo nekaj zelo pomembnih problemov kranjske občine (a z manjšimi razlikami je tako tudi Studijska knjižnica bo laže delovala Studijska knjižnica v Kranju je *"jub mnogim objektivnim težavam zadovoljivo opravila svoje Poslanstvo. Toda pri vsem tem marsikdo **ve> s kakšnimi težavami se kolektiv knjižnice, ki mora ^tesnih prostorih opravljati vsakdanje delo. Delo se je občutji P^bsalo, ko se je kolektiv m°ral utesniti še za dva prostora. I" vseh teh težavah, zlasti pa o Pomanjkanju prostora za to knjižico je razpravljal tudi svet za 1»osveto in kulturo na svoji zad- j ™n seji. Ugotovili so, da se bo jj^o knjižnice znatno izboljšalo, *°_se bo Projektivno podjetje Preselilo v nove prostore v stolp- BELJEŽKA ZAKAJ IMAMO PREHODE ZA PEŠCE? m Tvrrvrv??1'3^0™ me«taega cestnega Prometa v Kranju so v zadnjih i.. 22 dneva v dan rastUe ovire, tL*S P.°Vzročafe z^toje i,n naj- aziicnej^ motnje v c&stoom pro-v.r" m tak<> Pomenile resno ne- ^nost z* uporabnike cest. not™1 P°maniWJivosti. : v catf-joprornernlh predpisih in zaradi «ruglh subjektivnih in objektiv- nrom rfZl0ffOV ^ Prizadevanja Promotriovarnostnih in drugih or-doST niK° mođa ugotoviti za-110 T™* ljudi na cesti. Za ZJ°- občMc* komisija za varnost m vzgojo v cestnem prome-w izdelala osnutek odloka o ure-«itvi prometa v mestu Kranj/ki SL^i T jUTliju Preteklega leta sPpel tudi ObLO. Odlok je prl-«« veljati 9. julija lani o prejet i zel v Pričakujejo, da bo knjižnica še v letošnjem letu pričela z delom v boljših pogojih, kar bo v veliko zadovoljstvo samega kolektiva in vseh tistih, ki so jo in jo bodo v prihodnje obiskovali. — R. po drugih občinah Gorenjske) in člani SZDL, ki so že na krajevnih konferencah razpravljali o tem, upravičeno pričakujejo, da bo občinska konferenca nakazala izhod. To je tudi dolžna storiti. Obsežno poročilo so že poslali delegatom. To se močno razlikuje od dosedanjih, ko so navadno naštevali podatke o uspehih proizvodnje in podobno. Tokrat mora Socialistična zveza analizirati vzroke za razne ekonomske in družbene pojave, da iz tega nakaže perspektivo v nadaljnjem razvoju in da za dosego določenih ciljev načrtno usmerja svoje sile. Priprave na konferenco v Kranju to tudi obetajo. - K. M. Mladi v gospodarskih organizacijah Včeraj popoldne je bil v Tržiču razširjeni plenum ObK LMS, ki so se ga udeležili tudi predsedniki mladinskih aktivov In nekateri drugi člani. Na plenumu so predvsem razpravljali o delu in vlogi mladinskih organizacij v gospodarskih organizacijah, razen tega pa so se tudi dogovorili o seminarju za idejno - vzgojno delo, ki se ga bodo udeležili vsi člani idejno-vzgojne komisije pri ObK LMS in vsi tisti mladinci, ki aktivno delajo na tem področju v svojih aktivih. Omenjeni seminar bo še ta mesec. OBRAČUN TVD PARTIZAN Za danes zvečer je sklican redni letni občni zbor TVD Partizan Tržič. Občni zbor bo v domu Partizana, in sicer ob 20. uri. Pričakovati je, da bo letni obračun tr-žj kih športnikov zelo zanimiv, Kakor je bilo že pred leti določeno, je Narodna banka z letoSnjIm letom začela vnovčevati bone za nadomestilo stanarine iz leta 1960. Toda banka v Kranju, kot kaže slika, se je slabo pripravila na to. Dolge vrste, v katerih so morali ljudje čakati, in celo intervencije organov LM ne,bi bile potrebne, če bi izplačevanje razporedili na daljše časovno obdobje po abecednem redu ali kako drugače okrepili službo teh izplačil in podobno. Sedaj je najhujša nervoza že mimo. Izplačevanje pa se bo nadaljevalo čez vse leto — do konca decembra, tako da res ni treba dolgih vrst. Delovni kolektivi pa bodo lahko za svoje člane dvignili denar v banki, tako da ne bodo posamezniki zamujali delovnega časa. Miti saj so v preteklem delovnem obdobju tako smučarji, sankači, tenisači, plavavci, atleti, invalidi in orodni telovadci dosegli nekaj pomembnejših uspehov, na osnovi česar bo moč sprejeti tudi koristne nove predloge, ki bodo zagotovili še uspešnejše delo v prihodnje. OBČNI ZBORI RK Te dni so na območju tržižke občine občni zbori organizacij rdečega križa. Ker je RK v trži-škem predelu že tako ali tako med boljšimi organizacijami, lahko pričakujemo, da bodo dalj občni zbori še nove pobude za še boljše delo v prihodnosti. Med drugim so imeli doslej občni zbrana Ravnah, danes pa ga bodo imeli v Lešah, medtem ko se bodo člani RK v Jelendolu jutri zbrali na svojem letnem obračunu. S prve konference samoupravnih organov P «a na odlok dopolnjuje vr-, mestnih cestnoprometmih »plsih in claje Pravno osnovo v^r* T**°'metnim pravilom, členu tega odloka beremo, je prečkanje ceste dovoljeno označenih prehodih za pešce, Kjer pa teh ni, morajo pešci prečit« cesto nravekotno pred kri-zisfem. Izven označenega preho-~f .7a Btaejo pešci prečkati cesto le, kadar v razdalji naj-manl sto metrov ni križišča ali označenega prehoda za pešce. v_ Kranju imamo 32 označenih Prehodov za pešce. Res- je, da so STOTO popolnoma zabrisani, čeprav so jih trikrat prepleskali, vendar so še toliko vidni, da jih tudi šoferji lahko opazijo. Poleti Pa so bili kar dobro vidni. Gre Predvsem zato, da zelo malo Prehodom za pešce zmanjšali »rzmo. kaj šele, da bi ustavili vo-z''o, če so na prehodu pešci. Gor-Kj tistemu, ki ne zna ali no more nltro hoditi, in tudi tistemu, ki Prečka cesto izven označenega Prehoda, če ga vidi miličnik. Kaj P* šoferji? Izsiljujejo že tisto Prednost pešcev, ki jim je po Predpisih zagotovljena. Ali ni nikogar, ki bi jih opomnil, naj bo-£o tudi do pešcev vsaj nekoliko Polj obzirni? - R. C. je v Kranju šoferjev, ki bi pred reanos delovnih statutom organizacij Ne odlašati s sestavi i an jem statutov delovnih organizacij — V prihodnje več konkretnosti — Anonimnost je škodljiva — Konferenca ni izpolnila pričakovanja SKOFJA LOKA, 10. januarja — čakovanja. Referat o pomenu- in ( DS, pojmovanje vodenja in uprav- Včeraj so se na konferenci organov-samoupravljanja prvič sestali vodilni predstavniki delavskih svetov, upravnih odborov in ekonomskih, enot iz gospodarskih organizacij >v škofjeloški komuni ter člani komisije za delavsko in družbeno samoupravljanje pri ObSS j in ObK LMS. Konferenca, ki • jo0'je'sklical občinski .sindikalni svet Skofja Loka z namenom, da bi odpravili sedanje napake in pomanjkljivosti v samoupravljanju ter razčistili razne nejasnosti, vlogi delavskega samoupravljanja TjanjB FE. Največ besed pa je bilo jc podal tajnik ObSS, o statutih delovnih organizacij pa predsednik ObSS. ni v celoti uspela in izpolnila pri- po se dotaknili vloge predsednika v. ' * A? 17 LOSK m LAV F Razprava ni izpolnila pričakovanj. Predsedujoči je moral nenehno spodbujati prisotne k sodelovanju v razpravi. V tej razpravi Prizor iz pravljične Igre »Pastirček Peter in kralj Maliban«, ki jo yi uprizorilo DPD »Svoboda« v škof ji Loki v sodelovanju z osnovno šolo v Gabrku. Režirala je Mira Krek spregovorjenih o statutih delovnih organizacij. V zvezi s pripravljanjem statutov delovnih organizacij je dala razprava dvoje mnenj, in sicer —eni so menili, da naj bi v gospodarskih organizacijah počakali s statuti delovnih Organizacij, dokler ne bo sprejeta ustava, drugi pa so zastopali stališče (kakor tudi referat), da bi morali s tem čimprej začeti. V razpravi je sodeloval tudi sekretar ObK ZK Skofja Loka, ki se je najdlje zadržal okoli statutov delovnih organizacij. Pri tem je poudaril potrebo in nujnost, da čim širši krog proizvajavcev čimprej začne sestavljati I. fazo, ne da bi se ozirali na zakonodajo, še manj pa jo čakali. Poudaril je tudi, da je najslabše, če je (če bo) statut, ki mora biti odraz dejanskega dela posamezne gospodarske organizacije, nič drugega kot prepis zakonov. *iNoben zaken pa ne more zajeti vseh družbeno-gospodarskih situacij v vsaki gospodarski organizaciji. Zato ne bi smeli odlašali s sestavljanjem teh statutov, zakaj če bo kaj narobe, so še vedno lahko popravi,« - je zaključil tov. Urevc. Omenimo naj, da so je referat o pomenu in vlogi delavskega samoupravljanja kijub dobrim nameram izogibal konkretnih podatkov. Navajal je le anonimne primere (!). Ce že referat ni bil konkreten, kako naj potem pričakujemo od udeležencev razpravo. AH ne škoduje morda toka anonimnost prav delavskemu samo-' upravljanju in razvoju naše socialistična skupnosti sploh? Pristavimo naj, da so med dragim v razpravi poudarjali, da bi se moral sleherni delavec zavedati, da je pogrebno prej ustvarjati, kakor deliti dohodek in da je gospodarjenje in upravi\-mje težjo kot sama delitev dohodka. Ob koncu predčasno zaključen« razprave so udeleženci konference sprejeli predlog, da bi se večkrat sestali na taki konferenci, kjer bi razpravljali o konkretnih vprašanjih. Samo da bi bili v prihodnje bolj konkretni! - St. Skrabar Razgovor z Marijo Jezeršek, delegatko za kongres jugoslovanske mladine Premalo idejno-vzgojne dejavnosti Od 23. do 2G. januarja bo v Benjrradu VIL kongres ljudske mladine Jugoslavije. Na ta pomemben zbor mladih bodo tudi z Gorenjske odpotovali nekateri izvoljeni delegati, tr-žiško mladino pa bo zastopala MARIJA JEZERŠEK, ki je sicer zaposlena v trgovskem podjetju ►►Preskrba«. Pretekli četrtek smo se z njo srečali v pisarni ObK LMS Tržič - je namreč članica komiteja — in jo zaprosili za nekaj odgovorov na naša vprašanja. Koliko časa 6e že aktivno ukvarjate z delom v mladinski organizaciji? — Ne bodite presenečeni: komaj dobrih šest mesecev. Potem pa nam je povedala, da je akjivna, čeprav je še zelo mlada, na številnih drugih področjih dejavnosti. Tova rišica Marija je član delavskega sveta in upravnega odbora v svojem podjetju, razen tega je članica sekretariata kluba mladih trgovskih delavcev, predsednica komisije za idejno-vzgojno delo pri ObK in aktivna delavka še v nekaterin organizacijah. m Ali ste bili že kdaj na večjih zasedanjih predstavnica mladine in kako ste se počutili, ko so vas izvolili za delegatko. — Se nikoli nisem bila kot delegat na večjih zasedanjih, zato sem bila zelo presenečena, ko me je tržiSka mladina izvolila na svoji zadnji občinski konferenci. Takoj pa sem se zavedala, da me zaradi tega čaka odgovorna naloga, zlasti še, ker se v tem kratkem času z vsemi problemi mladih Tržič.mov še nisem dodobra spoznali. Ze vse od takrat pa si prizadevam in kljub pomanjkanju časa — zaradi dcl'enega delovnega časa v službi — skrbno analiziram vse naše probleme, ker želim, da bi trži.vko mladino na kongresu čim bolje zastopala. Nameravate na kongresu poseči tudi v razpravo? — Tudi o tem razmišljam in bržkone bom govorila o dosedanjih pomanjkljivostih, ki so v mladinskih organizacijah glede ide.ino-v/gojnega izobraževanja. Vse preveč se še oprijemamo zartarellh oblik izobraževanja na tem področju, kar za mlade nI več mikavno. In ker mladim manjka idejne vzgoje, je tudi močno upadlo zanimanje mladih za delo na kateremkoli področju. Vsaj za Tržičane lahko trdim, da so še vedno premalo aktivni. Bržkone bi bilo potrebno spet ustanoviti klube mladih proizvajavcev, zagotoviti čimveč šol za življenje, potrebno bi bilo pogosteje prirejati proizvodne konference, predvsem pa se lotiti prirejanja klubskih debatnih večerov, ki naj bi zamenjali dosedanje suhoparne sestanke. Debatne večere bi imeli mladi lahko v klubskih prostorih, ki jih bodo v kratkem imele vse krajevne organizacije SZDL v naši ob-•čini. £t Kaj pričakujete od kongresa jugoslovanske mladine? — Mnoiro več, kot so lahko dala podobna zasedanja v zadnjih letih. Ena izmed največjih sprememb bo prav gotovo že novi statut, ki bo imel za osnovo nova načela, ki jih bo dala nova ustava. Želim, da bi na kongresu odločneje zavzeli stališče, da moramo bolj vključevati mlade v organe samoupravljanja kot doslej. Izkušnje kažejo, da se mladi hitro uveljavljajo, če jim dajejo starejši potrebno pomoč. Boljša perspektiva tako glede gospodarjenja kot glede hitrejšega notranjega družbenega razvoja pa je prav v vključevanju mladih. — B. F. Pred ofoenmi zborom TD Poliane Turistično društvo v Poljanah, ki bo letos praznovalo desetletnico dokaj uspešnega delovanja, bo jutri na občnem zboru pregledalo uspehe v minulem in sprejelo na-' črte za prihodnje obdobje. Lanska sezona, čeprav je trajala 2 meseca, je bila uspešna. Vseh nočitev Pojasnilo K beležki, ki je bila objavljena v Glasu 7. I. 1953-pod naslovom »Za 10 dni 108 tisočakov« dajemo naslednja pojasnila in pripombe: V znesku 108.000 dinarjev so zajeti stroški za izvedbo dveh tečajev. V tej ceni so vracuna.no tudi dnevnice tovarišice, ki bi te- j ČUje vodila. To iz omenjene beležke ni razvidno, zato ne daje pravilne slike o ceni za en tečaj: Navedba, da bi ljubljanski za- t vod za napredek gospodinjstva | izvedel teč-i j za 40 t 'sočakov. r.i i t očmi. Tovariiica iz ljubljanskega zavoda, ki je dala telefonična po- j iaisnila o otroških organizatorom I teča'a v Zmincu, jim je. kakor poznoie tudi nam, obrazložila, $a bi bili 6troški prav taki, če ne še večji, glede na oddaljenost nji- j hove ustanove. Zavod za napredek gospodinjstva Kranj doslej so zabeležili 2.500, med temi 1.500 inozemcev. Turistična taksa pa jim je dala 58.000 dinarjev. Tako kot v ostalih krajih se je tudi v Poljanah povečalo število inozemskih turistov, število domačega i7letništva pa je padlo. Lani so med domačimi turisti prevladovali Beograjčani, medtem ko' so prejšnja leta vodilL Ljubljančani. Turistično društvo, ki šteje 42 članov in 15 pionirjev, i je v minulem letu uredilo recep-1 cijo, kjer prodajajo tudi razglednice in spominke. Za ureditev za->*bnih tujskih sob so najeli 1 milijon 300 tisoč dinarjev posojila.' i Požrtvovalni turistični delavci v i Poljanski dolini zagotavljajo, da I bo v letošnjem 'letu na voljo več sob, hkrati pa, da bo sezona dal j-' ša za tri mesece. Med njihovimi I načrti pa naj omenimo, da name-I ravajo odkupiti svet na kopališču ! in ga primerno urediti. Za pospe-, šitev turistične dejavnosti na Vi-i sokem menijo, da bi postavili j vikend hišice in šotore. Da bi zadovoljili turista, težiio, da bi se še bolj ooveznli z ribiško in lovsko družino. Za bližnjo sezono pa, kot smo zvedeli, so rezervirali že okoli 40 ležišč za tuje turiste. Ob koncu naj omenimo, da se že vestno pripravljajo, kako bodo proslavili desetletnico turistične dejavnosti v Poljanah. ropotat irTaSnarJJTlMa Številne poroštvene izjave Za letos je predvidenih nad eno milijardo investicij za gostinstvo in turizem V prejšnji številki »Glasa« smo ugotavljali, da v radovljiški občini, predvsem na Bledu, in seveda tudi v Bohinju, obstoječe gostinske oziroma turistične zmogljivosti niso dovolj izkoriščene. Gre za to„ da večino mesecev v letu gostišča in hoteli niso zasedeni, medtem ko so obstoječe zmogljivosti dva do tri mesece v letu premajhne, da bi zadovoljile turistični promet. Po vsem tem je razumljivo, da j gre za dva problema. V ospredju j je predvsem, kako zagotoviti več-j ji turistični (gostinski) promet [skozi vse leto, ker za to obstajajo j vsi pogoji, drugi problem pa je, I kam s turisti, kadar je največji I promet. Prvi problem je rešljiv, če se bodo gostinski in turistični delavci bolj prizadevali, da bi imeli, čim večji promet skozi vse leto, drugi problem pa je rešljiv, če bi v Bohinju in na Bledu pri- milljardo dinarjev. V radovi j i- ga v Zaki in Ukancu 39,120.000 ozi- RADOVLJIŠKA nan Cesta, od Bohinja do Stare Fužine sploh ni oplužena snega, tako da morajo otroci od hotela »Jezero« zjutraj peš do avtobusa, ki jih odpelje v šolo v 6 kilometrov oddaljeno Bohinjsko Bistrico, opoldne pa se spet vračajo domov • mm zdravstveni objekt V Zgornjesavski dolini so stoletja pomagali bolnemu človeku številni padarji in ranocelniki, ki 60 prihajali največ iz sosednje Koroške. Prvi zdravnik dr. Kogoj Je prišel v Kranjsko goro šele, ob koncu prljšnjega stoletja. Sledili So mu difeičar, dr. Oblak in dr. Volbenk. Do leta 1930, ko si je zgradil dr. Volbenk hišo z namensko grajenimi prostori za ambulanto, so ordinirali zdravniki v gostoljubnih kmečkih hišah. Razvoj zdravstvene službe v novi Jugoslaviji je terjal ustanovitev stalne zobne ambulante, posvetovalnice za otroke in posvetovalnice , za žene. Dolgoletna želja prebivavstva Kranjske gore je bila, da bi dobili'vzdravslveni dom, kamor bi preselili vse obstoječe zdravstvcifb enote. L. 1959 so naročili načrte. Julija 1960 so pri- delu, saj odgovarja za zdravje okoli 5000 prebivavcev Kranjske gore, Podkorena, Rateč, Gozd- /dobilt nove . turistične objekte. Kako se je treba zadeve glede prvega problema lotiti, •: je razumljivo, glede drugega problema pa kaže, da bo z letošnjim letom zadeva precej boljša, če bo gospodarska banka odobrila kredite, za katere so radovljiški gostinski in turistični delavci zaprosili. Pred kratkim so . odborniki ObLO Radovljica sprejeli kar sedem poroštvenih izjav za napredek gostinstva in turizma, ki v skupnem znesku znašajo nad eno ški občini so pripravljeni, da bi letos investirali za gradnjo hotela na Voglu 360,203.000 dinarjev, za hotel v Bohinjski Bistrici 113 milijonov, za gradnjo novega trakta pri hotelu »Jelovica« 440,705.000 dinarjev, za ureditev prvega nadstropja v Park hotelu 18,516.00!) dinarjev, za dokončno uredi tov festivalne dvorane na Bledu 36,044.000 dinarjev in za campin- roma 18 milijonov dinarjev. Ce bodo v radovljiški občini res lahko uresničili vse predvidene investicije, bodo sedanji številni problemi v glavnem turističnem prometu v bližnji prihodnosti v mnogočem rešeni. Kljub temu pa bo še vedno ostalo v ospredju — upajmo, da ne za vedno — vprašanje, kako zagotoviti večji turistični promet skozi vse leto. — Zapustil nas je Franc Sluga Po dolgi in mučni bolezni je 10. januarja v Otočah ugasnilo življenje Franca Sluga, dolgolet- JESENIŠKI ZEMELJSKI PLAZ PRI LOMU V torek okrog pol devete ure Zvečer se je pri vasi Lom pod Storžičem odtrgal zemeljski plaz. Pri tem je poškodoval vodovod za del Tržiča in betonske rake, po katerih je napeljana voda za pogon strojev drugega obrata trži-ške tovarne lepenke. Zaradi okvar na vodovodnih napravah v tem obratu ne bodo delali štiri dni. — Materialna škoda, ki jo je povzročil plaz, znaša milijon 200 tisoč dinarjev. VPREŽNI VOZ IN AVTO STA SE OPLAZILA V torek zjutraj sta se na cesti II. reda v vasi Zabnica pri hiši št. 5 oplazila vprežni voz voznika . Petra Rozmana in osebni avtemo-, bil KR 18-93, ki ga je upravljal Franc Hočevar, pri čemer je nastala šfcdtia 50 tisoč dinarjev. Do tega je prišlo zaradi goste megle in močno poledenele ceste. NESREČA DVEH AVTOBUSOV Na cesti III. reda v Radovljici pred hišo št. 9 sta se v torek oplazila avtobusa KR 41-23 (voznik Simo Mijatovič) in KR 41-25 (šofer Tomaž Šolar). Do tega je prišlo zaradi poledenele ceste, tako da je vozilo KR 41-25 zaneslo v sadno drevo in ga podrlo. Materialna škoda na vozilih znaša 520 tisoč dinarjev. TOVORNJAKU JE ODLETELO KOLO V torek opoldne je na cesti I. rpda v vasi Naklo tovornjaku L J 110-69 (Franc Dornik) odletelo kolo in zadelo v osebni avtomo-; bil L J 79-13 (Silvo Indof). Voznik osebnega avtomobila je zato izgubil oblast nad svojim vozilom. Zapeljal je s ceste po 12 metrov dolgem nasipu ter se na travniku prevrnil na streho. Na vozilu je nastala škoda v vrednosti milijon dinarjev. AVTOMOBILA STA TRČILA V torek popoldne sta na cesti III. roda Jcprca - Skofja Loka trčila avtobus Kit 41-01 (Stane Sršen) in osebni avtomobil Kit 43-71 (Gašper Krlin). Krlina je na poledeneli cesti zaneslo čez cesto, tako da je zaprl, pot avtobusu. Pri 'trčenju je nastalo škodo za 60 tisoč dinarjev. čeli z izkopavanjem temeljev, j. -«uarja 1961 je bila stavba pod streho in ob koncu lanskega leta je bila dograjena. Ambulanto v dr. Volbankovi hiši, ki je nudila pomoč potrebnim skoraj 33 let, je zamenjal objekt, ki po svoji zunanjosti in notranjosti dostojno reprezentira na zanodni meji države naše zdravstvo. Zdravnika dr. Josipa Turka sem za trenutek zmotil pri napornem Deset novih odbornikov Občinski ljudski odbor na Jesenicah je v novembru lanskega leta na eni izmed svojih sej sprejel odlok o nadomestnih volitvah v zbor proizvajavcev občinskega ljudskega odbora, in sicer v proizvajalnih skupinah industrije in obrti ter prometa in zvez. Da se je zbor proizvajavcev odločil za nadomestne volitve, je bil vzrok, ker se nekateri odborniki niso redno udeleževali sej, nekaj pa se jih je preselilo iz komune ali pa niso več v delovnem razmerju v proizvajalni skupini, v kateri so bili izvoljeni. Tako naj bi iz Železarne zamenjali osem odbornikov, in sicer v petih volilnih enotah ter po enega odbornika pri volilni enoti železniškega transportnega podjetja in v obrtni skupini. Volitve bodo 23. januarja 1963. Da pa bi bilo do dneva volitev vse pripravljeno, so že vse volilne enote imele svoje zbore volivcev, in iz svoje sredine predlagale potrebno število kandidatov. Kljub temu, da udeležba na zborih volivcev ni bila preveč zado-« voljiva, so bile razprave dokaj živahne in vse kaže, da bo izbor novih odbornikov boljši kot v preteklosti, — Z. A. Sliko je posnel fotoreporter ob obisku v zdravstvenem domu v Kranjski gori nega borca za pravice delovnega človeka. Franc Sluga je bil rojen 20. novembra 1899. leta na Stefanji'gori. Njegova predvojna življenjska pot je bila trda, saj je kot napredno misleči človek — komunist imel težave s tedanjim režimom. Po veliki tekstilni stavki 1936. leta v Kranju se je kot član KPJ pridružil voditeljem stavke in z njimi ustanovil tekstilno zadrugo v' Stražišču, pozneje pa v Otočah, ker so bili izgnani zaradi političnega delovanja iz Kranja. Po, prihodu v Otoče je aktivno delal v partijski celici in sodeloval z narodnim herojem Stanetom Žagarjem. V letu 1942 je bil skupno z ostalimi komunisti aretiran. Odpeljali so ga v Begunje, od tam pa v Dachau, od koder se je po svobodi vrnil slaboten in slabega zdravja. Kljub posledicam taboriščnega življenja je vsa povojna leta neutrudno deloval na vseh področjih diajžbeno-političnega dela. Saj ni bilo organizacije, kjer ga ne bi srečali. Kot zelo skromen, pošten in priljubljen med ljudmi, nam bo ostal v najlepšem spominu. — J. D. Razpis Komisija za uslužbenske zadeve ObLO Kranj razpisuje za poklicno gasivsko četo Kranj naslednja delovna mesta: 2 ŠOFERJA - voznik C kategorije, starost do 30 let. Kandidati naj vložijo pismene ponudbe taksirane s 50 din z navedbo šolske izobrazbe in dosedanjega službovanja ter priloženim življenjepisom. Razpis bo zaključen v 15 dneh po objavi. Martuljka in Mojstrane. Navdušen je, nad novim objektom, ki mu bo v veliki meri pomagal pri uresničevanju njegove največje želje »po svojih najboljših močeh pomagati bolnemu človeku v njegovi stiski.« Ko je opravil najnujnejše preglede, je govoril o poteku gradnje in razkazal vse prostore. V imenovani zdravstveni postaji je oddelek za splošno ambulanto, zobno ambulanto, posvetovalnico za otroke, posvetovalnico za žene, rentgenski oddelek, laboratorij, prostorna in lična čakalnica itd. Prazen pa je še prostor, ki je namenjen za lekarno. Vsa Zgornjesavska dolina je vezana na jeseniško lekarno, zato je velika želja prebivavcev omenjenih naselij, da bi čimprej dobili tudi pre potrebno lekarno. Dr. Turk j e ob koncu dejal, da je POTREBNI SO VEČJI PROSTORI Dejavnost Avto-moto društva na Jesenicah se je zadnje čase tako razširila, da so mu postali sedanji prostori za metalurško industrijsko šolo premajhni. Potrebne so večje delavnice, več garaž, upravni prostori in tudi učilnice. Teh potreb se UO že zaveda in resno razmišlja o nakupu ustrezne stavbe, ki jo bodo preuredili v dom AMD, ali pa bi povečali dosedanje prostore. Do občnega zbora, ki bo v začetku prihodnjega meseca, bodo izdelali tri predloge. Prvi predvideva odkup neke nedovršene stavbe za trgovino, drugi-odkup privatne hišo, tretji pa adaptacijo dosedanjih prostorov. Zaradi pomanjkanja prepričan, da bo Vloženi kapital | finančnih sredstev se bodo na z obrestmi vred slej ali prej po- občnem zboru skoraj gol ovo od-vrnjen v obliki zdravja in po- ločili za tretjo varianto, ki je naj-daljšanja življenjske dobe zaupa- cenejša in tako tudi najprej ure-nih mu ljudi. — P. U. sničljiva. — P. TURISTIČNO PODJETJE Kompas organizira v februarju enodnevne izlete z avtobusi in posebnimi vlaki eiovec NA SVETOVNOZNANO DUNAJSKO DRSALNO REVIJO »FESTIVAL LJUBEZNI«. Ogled REVIJE NA LEDU, ki je edinstvena tovrstna prireditev v Evropi, bo za vsakogar enkratno in nepozabno doživetje! Za letos je predvidenih nad 1 milijardo investicij za gostinstvo in turizem' Prijave sprejemajo do 20. januarja oziroma za tiste, ki imajo obmejne dovolilnice do 5. februarja, vse poslovalnice kompasa! Posebej priporočamo, da udeležbo prijavite v naših poslovalnicah na JESENICAH in na BLEDU, ter v turističnem uradu v Tržiču. Na Plavžu na Jesenicah so pred kratkim spet dogradili dva nova stanovanjska bloka - stolpiča. Prvega je zgradilo za kmetijsko,zadrugojSGP »Sava« z Jesenic,;drugega, v katerem bodo dobili nova stanovanja'železničarji, pa'gradbeno ^podjetje »Gorica« BODICE lc?.nivskih tablah, da bi delavcem ne bilo potrebno prezgodaj vstajati. O Avtobusni promet pa je glede zamud bolj natančen. Najraje bi "se prehitel svoj vozni red. Prav gotovo je 'tako, sicer šofer P. R. iz Tržiča (zaposlen pri Avtoprometu Kranj) ne bi $e v Kranju vpil, da v Naklem ne bo ustavil. Če pa že mora tako biti, potem naj »Avtoprometn javno izobesi opozorilo: »Nakelčani ne vozite se z našimi avtobusi!* © Ker sem se že spotaknil ob prometne zadeve, naj Zapišem še dve s šenčurske poti (Kranj—Šenčur). Gorje tistemu, ki ga bom okrampljal z bodicami, ko ga bom zalotil pri delu! Najprej bom pazil na tistega, ki vedno razmeće ko-liče, ki so v zimskem času zaradi Q Oprostite, cenjeni bravci, ker vam s tolikšno zamudo voščim: »SREČNO 1963«. Prav gotovo mi ne boste zamerili, če zapišem, da se privatno ukvarjam s pisanjem. Pri privatnikih, če hočete pri obrtnikih, so pa zamude že v navadi. 9 Gorenjsko železnico prav gotovo vsak pozna, morda je že tudi slišal za vlak št. 912. Ta vlak vozi v zgodnjih jutranji!) ur jI) delavce na delo, toda vedno z zamudo. Iz Kranja odpelje že z 20 minutami zamude! Zakaj? Ta vlak ni prometne varnosti zakoličeni ob ce-samo za potnike, temveč tudi za sti, potem pa bom vzel na muho tovor, ki ga od postaje do postaje tistega, ki ga moti kažipot na kri-razklada samo en delavec.^Žato čakanja na pretek, in sicer pra toliko kot med. poletnim časom, k ima vsak drugi vlak pred omenje- [puit nim prednost. Če so železničarji že jena toliko iznajdljivi, da so vlak št. 912 spremenili v potniško-tovorni, naj bi poskrbeli še za nekaj krede. Z n\o H spremenili vozni red na že- zisču, od koder se začne asfaltirana Cesta proti Kamniku. Nepridiprav vedno zasuče kažipot tako, da je a z napisom Kamnik usmer-proti Šenčurju, šenčurska pa proti Kamniku. — Kar sem obljubil, bom tudi storil. No, pa do prihodnjič na svidenjt VA< Bodičarri, sobota. !?. J»MmJ£ ims Muzejske zbirke in njihov življenjski prostor Kranjski mestni muzej in muzej NOB sedaj pravzaprav nimata pravega domovanja, skoraj bi lahko rekli, da živila v shrambah, saj so njuni prostori prenatrpani z raznimi pred-_ meti — povečini kar v zabojih. Niti prvi niti drugi nima možnosti za ureditev stalne muzejske zbirke, kar pa je za mesto, kakršno je Kranj, velikanska škoda, pa naj ocenjujemo s katerekoli strani: kulturne, splošno gospodarske, samo turistične ali kakšne druge. Da turisti, ki prihajajo v neko deželo, želijo mimo vsega ostalega spoznati tudi zgodovino naroda in njegove umetnosti in da so muzeji kot nalašč za to, da zadovoljijo tej njihovi želji, je dejstvo, ki so ga vse turistične države - kolikor je mogoče - dobro izkoristile. Pri nas še ni tako- Kranj leži dobesedno pri vhodnih vratih v državo in tujci bi lahko dobili v njem prvi močnejši stik z njo. Ker nimajo kaj videti, se vozijo mimo ali se zaustavijo le za kratko okrepčilo. Ce bo muzej NOB lahko uredil svoje zbirke v sedanji stavbi uplo v Tavčarjevi ulici, mestni muzej pa na Prešernovem trgu, se bo vsa stvar naenkrat in bistveno spremenila. Razgovori o tem Predlogu so že tako daleč in njegova upravičenost tako očitna, da smemo biti skoraj povsem gotovi o njegovi uresničitvi. Z dobro urejenimi muzejskimi zbirkami jn z vključitvijo še nekaterih sanjskih kulturnih in zgodovin-"kih spomenikov v enovito muzejsko celoto je ^0,^ da bo naraščanju Pomena mesta kot Prehodnega turističnega centra na ^oko odprta. Zaradi lažjega ^esnieevanja skupnih prizade- a premiera Vse kaže, da bo dejavnost 6ekciJe trziške Svobode eiosTijo sezono močno prekašala javnost nekaj preteklih sezon, oboo b° V Cankarjevem domu 3 urj pomlajena gledališka ~Y*nf- imela že drugo premiero letošnji sezoni. V režiji Doifeta Anderieta bo uprizorila delo Le- stoli« n FranCka »jCTUS,>vi aP°- Da bo dejavnost dramske družine leto,, mnogo živahnejša, , J«J^la v preteklih letih, lah-nčakujemo tudi zato, ker smo - jeteh, da bodo tržiški gledališč-_ « v prihodnje laže' prišli dc vanj Je pripravljena tudi združitev muzeja NOB in mestnega muzeja v skupno ustanovo. Poslopje občine v Tavčarjevi ulici je urejeno strogo sistematično in tako kot nalašč za pregleden prikaz materiala, kakršnega hrani muzej NOB. Nasprotno pa je »ROTOVZ« na Prešernovem trgu čudovit ambient za kulturno zgodovinske zbirke, ki jih ni mogoče prikazati sistematično. V muzeju so naredili plan razmestitve posameznih zbirk, v sredo pa je o tem razpravljal tudi upravni odbor. V pritličju so zelo primerni prostori za prikaz razvoja mesta Kranja od najstarejših časov do danes. Obenem bi bili tann tudi restavratorska in fotografska delavnica. V prvem nadstropju naj bi ostala poročna soba. Stene dvorane bi prekrili s kopijami gorenjskih srednjeveških fresk s posvetno vsebino, sosednja — sedaj sejna — soba bi bila namenjena got- O likovnih prizadevanjih na blejskem območju Načrt dela prilagajajo potrebam prišli do v Cankarjevem domu so tudi kino predstave), kot 50 v prejšnjih sezonah. ^vrane (tam Protest Kam naj gre kulturnih do-»Tn željan Kranjčan? Morda v Jodališče? Morda na razsta- °[ Možnost je samo ena: cir-J^sko platno kranjske kinema-£?raflje. Ze nekaj časa nam sanjska kinematografija vsiljuje solzave melodrame (tipa *atl, poslušaj mojo pesem), ^P'rnate spektakle (Sedem iz- v ™ mM" in nas hoče utopiti Poplavi komercializma. Kdaj f^rr!^ del°vni človek postal ČLOVEK, če ga bomo vodili r?h! ah lažI' pr! ^mor je iz-čin t ?JQ nerazsledanostl ob-nstva naravnost zločinsko? film i mo videli vrhunske krnske umetnine, ki so jih