DELAVSKA POLITIKA
izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo In vsako soboto. Uredništvo In uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Neirankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne Irankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaš* mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 86
Sreda, 30. oktobra 1935
Leto X
Repioft delavskega gibania
Proti vsakemu miniranju in razbijanju.
Socialni položaj sili delavstvo, da ustvarja svoje organizacije. Delavske organizacije so torej povsem krušna zadeva delavcev, ki je na tem božjem svetu prva za vse one, ki jih izkorišča gospodarski sistem oziroma kapitalizem;. Iz tega razloga s prav mirno vestjo trdimo, da delavsko gibanje zahteva iskrenost, vdanost rn sodružnost članstva med seboj. Kjer tega ni, tudi organizacija ni dobra. To morajo vedeti predvsem vsi vodilni organi organizacij, odbori in zaupniki ter tudi čuvati organizacijo pred notranjimi in zunanjimi sovražniki, ki skušajo z obrekovanji, z izmišljotinami ali z demagogijo rušiti sodružno sodelovanje med člani, med člani in zaupniki ter vodstvom organizacij.
Pogosto prihajajo med delavstvo agenti provokaterji, ki z lažmi ali frazami skušajo rušiti vrline v organizaciji. če se pojavijo taki elementi med organiziranim delavstvom, tedaj je prva naloga delavstva, da se spomni na vrline svoje organizacije, ki jih mora imeti. Članstvo mora ostati verno svoji organizaciji, zaupnikom. odbornikom in vodstvu! organizacije sploh. To je dolžnost organiziranih članov, da s tem varujejo celoto in jo ohranijo močno.
Naše organizacije so trdne in nihče jih ne bo rušil, če bodo člani zavedni, če ne bodo podlegli provoka-terstvu ljudi ki komaj čakajo, da oslabe solidarnost organiziranega delavstva.
Na čigav račun to delajo, sicer ne vemo; vemo pa. da delajo to z namenom, da škodujejo delavstvu, ki le prerado naseda provokacijam.
Načelo delavskega gibanja je emancipacija od vseh tujih vplivov, ne le meščanskih, ampak tudi vseh diktatorskih in fašističnih vplivov, ker ti vplivi slabe delavsko solidarnost. Delavstvo ima svoje zahteve, svojo politiko, ki ne mer:' biti nikdar enaka oni, ki jo vrše nasprotniki ali pa oni, ki z nasprotniki sodelujejo z namenom, da nami škodujejo.
Črvivo drevo se posuši, zato tudi delavske organizacije ne smejo trpeti v svoji sredi elementov, ki razjedajo njih mozeg. Taki elementi so vsi oni, ki z raznimi pretvezami motijo delovanje odborov in zaupnikov organizacije, namesto da bi utrjevali zaupanje med članstvom in ga podpirali v smotrenem resnem in premišljenem delovanju. V vsaki organizaciji je potrebna poleg zavesti in solidarnosti tudi pamet, ki vodi organizacijo v težkih bojih po najsi-gurnejšift potih k uspehom.
Delavci, delavke in nameščenci! Zapomnite si te iskrene besede stro-kovničarja, ki ima mnogo izkušenj. Verujte mu, verujte in zaupajte pa tudi svojim organizacijam, odbornikom! in zaupnikom, da Vam ne povzročijo nevarni elementi škode.
Strahovita rudarska nesreCa
na Japonskem
V rudniku Kuoko je v soboto delalo v enem rovu 120 rudarjev. Nenadoma je nastala eksplozija plinov, ie ves rov porušila. Do nedelje zjutraj so odkopali 60 silno razmesarjenih trupel rudarjev.
Triumf poštenega dela:
Sijajna zmaga socialne demo kracije na Danskem
Ni zlepa reakcionarnejšega časopisja na svetu, kakor sta »Jutro« in »Slovenec«. Prvi je nedavno proslavljal danske agrarne fašiste, kakor da bodo vsak čas dobili državno krmilo v roke — po izvršenih volitvah pa ne črhne niti besedice. »Slovenec« je pa prinesel volilni rezultat z lažnjivim naslovom »Znatne izgube levičarskih strank«. Kakšne so te »znatne izgube«?
Rezultati so naslednji (številke v oklepajih pomenijo stanje pri prejšnjih volitvah):	social-demokrati
759.069 (660.839) glasov — torej napredek za okrog 100.000 glasov in 68 (prej 62) poslancev; z njimi v vladi sodelujoča radikalna levica (mali kmetje) 151.527 (145.221) glarov in 14 (14) poslancev. Socialdemokrati sami imajo skorc absolutno večino nad vsiemi drugimi strankami, skupaj z radikalno levico imajo popolno premoč v parlamentu nad vsemi drugimi. Druge stranke so se odrezale ta-ko-le: veleagrami fašisti, katere je proslavljalo »Jutro« in ki so glavni nasprotniki delavsko-kmečke vlade, so s 381.362 glasov padli na 292.085, izgubili so torej skoro 100.000 glasov in 6 poslancev; konservativci 293.358 (288.531) glasov in 28 (27) poslancev,
ljudska stranka 52.736 glasov in 5 poslancev, desničarska stranka 41.190 (41.238) glasov in 4 (4) poslance; nacionalsocialisti (oboževalci Hitlerja) 16.217 glasov in nobenega poslanca, šlesviška stranka 12.618 glasov in enega poslanca. Komunisti so dobili 27.140 glasov in dva poslanca.
Ta triumfalna zmaga danskih socialistov se pokaže v pravi luči šele, če pomislimo, da niso šli v boj kot cpczicionalna stranka, temveč kot stranka, ki že sedem let načeluje vladi delavcev in malih kmetov. Volilci so izrekli ponovno zaupnico poštenemu socialističnemu delu za delovno ljudstvo; še več, s sedemletno svojo vlado so si socialisti pridobili še 100.000 novih pristašev. Saj se pa morejo tudi socialisti ponašati z dejanskimi uspehi; ko so prevzeli vlado, je bilo po zaslugi meščanskega gospodarstva 200.000 brezposelnih, danes jih je pa samo še 40.000, ki pa imajo pri javnih delih večje zaslužke kot pri nas pri privatnem podjetju zaposlen delavec. Po eni strani so zavarovali visok življenjski standard danskemu delavcu in uradniku, po drugi strani so pa dvignili poljedelstvo.
Kljub temu so agrarni fašisti ho-
teli vzbuditi nezadovoljnost med kmeti in organizirali so velik pohod v dansko prestolico Kopenhagen in poslali deputacijo h kralju. Ker je Danska demokratična Vlada, je kralj dejal deputaciji, naj gre k ministrskemu predsedniku s. Stauningu, ki je nato agrarnim fašistom vpričo kralja prebral hude levite in izjavil, da bo povprašal volilce, kako naj se v bodoče vodi danska državna politika. No, in sedaj so volilci pri tajnih, svobodnih volitvah povedali svoje mnenje in bridko razočarali vse fašiste in nazadnjakarje.
Skoro istočasno so francoski socialisti pokazali velik napredek pri senatorskih volitvah. Ti dve zmagi, zlasti pa naravnost triumalna zmaga danske socialne demokracije dokazuje, kako zlobno in zgrešeno je govorjenje naših nasprotnikov o »umiranju« socialne demokracije. Nasprotno, reakcija se povsod pogreza v vedno globljo krizo, socialisti so pa na ponovnem pohodu in z dragocenimi izkušnjami zadnjih let bodo spremenili ta pohod v odločilno zmago. Skandinavija, s svojimi demokratičnimi državami Švedsko, Norveško in Darsko se že razvija v znamenju socializma.
Pričetek angleške volilne borbe
Volilni manifest delavske stranke.
Razpust angleškega parlamenta pomeni pričetek volilne borbe. Angleška spodnja zbornica ima 615 poslancev. doslej pa je postavljenih že 1270 kandidatov, med njimi 57 kandidatinj.
Vladna konservativna stranka je postavila doslej okoli 600 kandidatov. opozicljonalna delavska stranka pa 530.
Delavska stranka je izdala dne 26. t. m. svoj volilni manifest, ki je izšel še štiri ure pred onim vladne stranke.
Volilni oklic delavske stranke ostro kritizira politiko vlade ter za-
hteva naj ožje sodelovanje z Društvom narodov, nadaljevanje razoro-žitvenih pogajanj ter vojsko, ki je potrebna za narodno obrambo in kolikor zahtevajo obveze Anglije na-pram Društvu narodov. Zahteva dalje najožje mednarodno sodelovanje v gospodarskih in industrijskih vprašanjih, mednarodno kontrolo izvoza in pridobivanja surovin ter razširjenje sistemov mandatov na sedanja kolonijalna področja.
Končno našteva manifest, kaj delavska stranka zahteva glede gospodarske in socialne obnove.
Narodna skupSiina bo sodelovala
»Do volitev je še daleč« — čtijemo iz Beograda.
V kratkem se zopet sestane narodna skupščina. Z merodajnega mesta se čuje, da bo narodna skupščina imela formalno večino, se posvetovala o takozvanih političnih zakonih in proračunu v rednem roku.
Šele potem, ko bo ustvarjena definitivna atmosfera pomirjenja, se bo nudila narodu! prilika, da v volitvah manifestira svojo voljo.
Pred volltvljo odborov za polnilne zakone v Narodni skupičlnl
Narodna skupščina bo sklicana dne 4. novembra t. 1. Na tej seji bodo izvoljeni skupščinski odbori, s katerimi bo vlada razpravljala o novih zakonskih načrtih, da podajo k njim svoje mnenje.
V vladnih krogih so trdno prepričan, da bo h klubu JRZ, ki ima doslej
Socialnodemokratski dijaki na delu v ČSR
Resno čehoslovaško dijaštvo
je po končanih počitnicah zopet pričelo delovati v socialističnem gibanju. V zadnjih dveh letih je socialno-demokratično dijaško gibanje, ki se resno zavzema za idejo socializma, znatno napredovalo. To gibanje vrši najodločnejši boj proti reakciji na vseučiliščih, ne da bi pozabljalo na organizatorično in vzgojno delovanje. Istotako dela dijaštvo z uspehom tudi v socialnopolitičnih in gospodarskih vprašanjih solidarno s socialno-demokratično stranko.
1.36 poslancev, pristopilo še nad 25. Klub bi potem tvoril v sedanji zbornici večino. Iz istih krogov zagotavljajo, da je še več drugih poslancev obljubilo svojo podporo vladi, češ, da kaže, da je resen namen povratka k demokraciji, katere podrobni načrt se pa nahaja v načrtih ter bo definitivno šele določen.
„Osvoboditev“ Abefinile dozoreva
Abesinija je edina država v Afriki, ki ni odvisna od belih kulturnih držav. Popolnoma svobodna je, zato je mora civilizirana Evropa — »'osvoboditi«. Abesinci imajo svoje razmere in svojo kulturo, ki pa ni mnogo slabša kakor naša.
Ta dežela je še neodvisna: nima svojega evropskega patrona ali gospodarja. Zato je možnost, da jo zavojuje, kakor ima pogum. Tako je prišlo do vojne, ki se danes vodi z abesinske in italijanske strani z velikimi materijalnimi in človeškimi žrtvami, ki se ne morejo nikdar ren-tirati ne za Italijo in ne za Abesinijo.
In vendar je vojna.
Sankcije proti Italiji so sklenili, ki se izvajajo deloma in izvajanje sploh zavlačuje. Zdi se, da so sankcije besedne represalije, ki naj pospešijo dogovor med Londonom; Parizom in Rimom glede razdelitve Abesinije.
Mussolini popušča, pravijo. V čem popušča, ne povedo. In, če se doseže sporazum1 med tremi velesilami, da ne bo več opasnosti za Egipt ali abesinsko ozemlje, ki je v egipčanski sferi zaradi namakanja nilske doline, bodo Angleži podpisali vsak sporazum. Za Angleže bi bilo nevarno, če bi Italijani dobili prevelik vpliv v Afriki, ker Egipt diši tudi Italiji.
Po zadnjih vesteh pripravljajo Italijani veliko ofenzivo v severni Abesiniji v pokrajini Tigre. Proti Harrarju pa prodirajo le težko. Skoraj, da operacije stoje, ker tam dežuje. Na južnem bojišču Somalije pripravljajo Italijani na kraj Gorahai ofenzivo, da si osvobode prodiranje proti Harrarju. Abesinci nameravajo to postojanko braniti z vso odločnostjo.
Socialisti, klerikalci in Jugoslovanstvo
Urednik »Slovenčeve« nedeljske, med modo stisnjene »delavske« rubrike, se spet zlobno in nerodno spotika ob socialdemokrate, namesto da bi n. pr, rajši pozval neko škofjeloško tovarno, ki spada v interesne sfere katoliškega kapitala, naj vendar v duhu »Quadragesimo anno« ugodi več kot skromnim zahtevam stavkujočega delavstva. Namesto tega hoče dokazovati, kakor da se socialisti nismo že pod Avstrijo borili za osvobojenje Jugoslovanov. Ne samo tivolska resolucija, temveč vse delo jugoslovanske socialne demokracije pa dokazuje, da se je edino ona od vseh slovenskih strank že pod habsburško vlado jasno opredelila proti Habsburžanom in Avstro-Ogr-ski za Jugoslavijo.
Kako so se pa v tisti dobi obnašali klerikalci, ki so bili do nedavnega vsemogočna stranka v slovenskih krajih? Letos so sicer klerikalci pri nas likvidirali, vendar je dobro, da spomnimo »Slovenčevega« urednika na nekaj zgodovinskih resnic, če je že sam po svoji nerodnosti izrazil to željo.
Ker gre »Slovenčev« socialni urednik tja do Karla Marxa, bomo tudi mi vzporedno posegli do 1848. leta, pri čemer pa ne bomo »Slovencu« očitali kakšnih izjav nemških klerikalcev, temveč bomo ostali kar na domačih tleh.
»1848. leto je bil signal vsem avstrijskim narodom, da se osvobode habsburškega jarma. Kaj se je zgodilo v Sloveniji, kjer je imela vso besedo in odgovornost duhovščina? Zbirali so goldinarje za Jelačiča, ki je šel reševat Habsburžane!
Prvi slovenski poslanci v dunajskem državnem zboru so glasovali večinoma proti drugim Slovanom s konservativnimi Nemci. Kdo je temu kriv? V Lončarjevi knjigi »Politično življenje Slovencev« beremo:
»Sicer pa ni bila vsega kriva vlada (namreč, da se z- 1848. 1. niso izpolnile narodne težnje Slovencev, op. p.). Ne samo nemško učiteljstvo po slovenskih mestih in trgih, marveč tudi mnogi Slovenci se niso mogli vživeti v novo dobo .. . Dekan Danjko je celo nalašč nagajal: pri šolskih skušnjah je zahteval vedno in povsod nemščino . .. Nekateri žup-.niki na Koroškem so naravnost prepovedovali slovenščino v domači šoli.. .« Temu se ni čuditi, če pomislimo, da je »Slovenc« še po svetovni vojni vzpodbujal koroške Slovence, naj glasujejo za tisto stranko, ki dosledno tepta slovenske interese na Koroškem in da duhovščina še danes med koroškimi Slovenci uganja naj-živahnejšo habsburško propagando.
Pa pojdimo dalje! Ko so se po slovenskih krajih začela snovati politična društva, kakšno društvo je ustanovil naš klerus? »Katoliško družbo«, ki je temeljila izključno na katoliški osnovi in ki ni poznala slovenskih narodnih interesov. V društvu so gospodarili Nemci nad Slovenci. Fran Levstik je tedaj očital
1 našemu klerusu, zakaj se druži s plemstvom, ki je opora absolutizmu in nazadnjaštvu in nasprotuje slovenskim narodnim težnjam. Levstik j je bil upravičeno ogorčen, saj je te-| mu prvemu »slovenskemu« katoliškemu političnemu društvu načeloval sam grof Wurmbrand!
Ko so še kasneje očitali naši duhovščini njeno zvezo z nemškim plemstvom in njeno neslovensko stališče, jo je branil »Slovenec«, češ, da je njim »prvo Bog in sv. vera, ker — kakšne narodnosti bomo po smrti?!«
Pa zgodovina nam nudi še druge izrazite primere »jugoslovanskega« stališča našega klerusa. Ko je Avstrija zasedla Bosno in Hercegovino, je »Slovenec« ves navdušen pozdravljal ta c. kr. imperializem, češ: Bolje je, da je Bosna avstrijska nego srbska, ker pod Srbijo bi trpela katoliška vera v korist pravoslavja!
1877. 1. so bile deželnozborske volitve na Kranjskem. Kakšno slovensko politiko je tedaj vodila duhovščina? S škofom Pogačarjem na čelu je nastopala proti slovenskim kandidatom — posledica je bila, da so Slovenci še na Kranjskem izgubili večino v deželnem zboru. Kajne, to je menda potrdilo teze, da je usoda slovenskega naroda neločljivo zvezana s političnim katolicizmom?! Ko so kasneje »Novice« kritizirale, da so Slovenci volili razne »pravične Nemce«, ki so pa branili le nazad-njaštvo, je »Slovenec« zagovarjal to protislovensko politiko, češ, da so prišli Slovenci do ugleda — na Dunaju kjer je ministrski predsednik Taaffe upošteval njihove glasove. Prodajanje glasov nemškemu reakcionarnemu krilu je bila torej za »Slovenca« posebna politična modrost!
Pri deželnozborskih volitvah leta 1883 so na Kranjskem sicer prodrli Slovenci v kmečki in mestni kuriji — toda proti volji duhovščine, ki je nastopala proti izobraženim kandidatom, kakor Kersniku, Vošnjaku i. dr. Kajti naša duhovščina je bila vedno za to, da se poleg duhovnikov volijo samo taki kmetje, ki so igračka v njihovih rokah.
Kakšno »slovensko« politiko je vodil profesor bogoslovja in kasnejši škof Anton Mahnič? Dokazoval je, da so razni narodni jeziki kazen božja, ki je zadela ljudi pri zidavi babilonskega stolpa in konkretno je predlagal, da se morajo katoličani vseh avstrijskih narodnosti združiti v posebnem katoliškem centru, ki mu mora biti osnova politike: interes cerkve, ne pa naroda.
Ljubljanski knez in škof Jakob Missia je ostal dosleden katoliški protislovenski politiki. Zagovarjal ga je sicer svoj čas dr. Ušeničnik v »Času«, toda tudi on ni mogel prikriti tega, da so bile škofu slovenske težnje tuje.
Leta 1892. se je vršil v Ljubljani prvi slovenski katoliški shod. Ta je manifestiral »Slovenstvo« s tem, da se je izrekel proti slovenski univer-
zi v Ljubljani — za podpiranje katoliške (nemške) univerze v Salzburgu! To je prvi temeljni kamen slovenskega političnega katolicizma k slovenski univerzi, kajneda?
Da o tistem usodnem 1914. letu sploh ne govorimo, ker smo prepričani, da so že navedene zgodovin-
ske resnice prevroče za »Slovenčevega« urednika, ki mu priporočamo, naj vsaj pod »socialno« rubriko opusti nacionalno zgodovino in se rajši posveti razlagi cerkvenih socialnih naukov na podlagi živih primerov v kaltoliški Avstriji.
Za pravice delavcev in nameščencev
Zniževanje plač in »regulacija cen
«c
V naši državi je politika zniževanja plač »štekenpferd« vse visoke gospodarske sanacijske politike. Že nekaj let je to politika vseh dobro situiranih ljudi, ki hočejo s tem varovati samo svoj privilegirani položaj. V tej politiki je izražen princip, da naj se gospodarske razmere sanirajo na račun bede, stradanja in umiranja delovnega naroda. Iz več razlogov je ta politika napačna in nemoralna. Plače delavcev in nameščencev so civilnopravna ugotovljena pravica delojemalca, ki se more izpremeniti le z obojestranskim pristankom, če ni izprememba pogodbe enostranski diktat. Delavci imajo pravico, da branijo svoje pogodbe, vsem nameščencem se pa te pravice — ne priznava, čeprav bi bilo logično in moralno, da imajo kot polnopravni državljani isto pravico. Potemtakem so gotove vrste nameščenci brezpravna para celo v vprašanjih svoje socialne eksistence. To je grozovita krivica že moralnopravno, še bolj pa, če se plače znižujejo takrat, ko draginja ra-pidrio narašča. Nekdo lahko stokrat trdi, da cene padajo, če pa le naraščajo.
Toda ne samo to. Neki faktorji se bavijo z revizijo cen. Ali mislite,
da v prid konzumentov?
Kaj še, logično v prid producentov, ker so zlasti cene življenskih potrebščin pri producentu nizke. In v čem je vsa duhovitost te gospodarske politike? V tem, kaj ne, da se cene blagu zvišajo, prejemki konzumentov pa znižujejo. Moč konzu-menita pada s tem in ob višjih cenah mora logično padati tudi konzum. Mrtvilo mora nastati zaradi te ne-zmiselne politike v vsem gospodarstvu, pri čemer bodo ljudje stradali, producenti in prekupci propadali ter se obenem tudi davčni prejemki države in javnih korporacij rapidno manjšali. Kaj je taka politika drugega, kakor pot v gospodarski in socialni polom ter konkurz, To je logična posledica dosedanje politike, če se niti ne oziramo na to, da imajo nameščenci javnopravno pravico odločati o tem, ali pristanejo na zniževanje plač in pravico, da se pogode z delodajalcem o svojih delovnih po-| gojih. Nameščenci so enakopravni j državljani. Zanje tudi velja civilno j pravo, velja pravica do sklepanja pogodb z delodajalcem na pravnih na-i čelih in socialne uvidevnosti. Če ni i tako, tedaj so nameščenci brezprav-j ni, podobni — abesinskim sužnjem.
Pocenjevanje“ se nadaljuje
M
Zunanjepolitični dogodki so jako ugodna pretveza za spekulacijo z življenskimi potrebščinami.
Moka se draži, bela moka velja že 3.50 Din kilogram in se je podražila v nekaj tednih za Din 1.05.
Podražitev slanine je še občutne-ja. Še prejšnji teden je veljala slanina Din 11.— kilogram, danes velja Din 14.—.
Draginja nas poplavlja. Lažnjiva tolažba o pocenjevanju nič ne pomaga. Ukreniti je treba kaj bolj pametnega.
Od navijanja cen imajo samo špekulanti dobiček. Producent, kmet in
konzument pa so oskubljeni. Kmet, ker je ceno prodal pridelke, konzument, ker mora od svojih znižanih plač več dati za življenjske potrebe. Veljava dinarja se ni znižala, zato je navijanje cen neopravičeno! Vlada naj ne odlaša, ker je zadnji čas, da zavaruje kupno silo dinarja v državi in s tem. tudi konzumente pred težko katastrofo izstradanja.
Draginja bo tudi otežkočala zimsko pomoč za nezaposlene in s tem ogrožala eksistenco desettisoče nezaposlenih zlasti po mestih. Če se ničesar ne ukrene proti draginji, bo to dvakrat britko.
Naročniki, pozor!
Današnji številki smo priložili poštna položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in lia tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da sl poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava.
Lev Trockijj, ki biva v Oslu, je zapustil bolnico.
V ogledalu
Brezmejna breznačelnost. »Slovenec« se je zelo prezirljivo izrazil o stanovstu, ko ga je oznanjal g. Dimitrije Ljotič. Stanovstvo, kakor ije to vseskozi reakcionarna fevdalna zahteva, kakor se izraža o njem »Slovenec« povodom Ljo tičev ega predavanja), je vendar bistvo cerkvenih socialnih naukov in papeškega oznanila »Quadragesimo anno«; in brezprimerna breznačelnost je, če »Slovenec« kot katoliško glasilo zataji ta nauk klerofašizma samo zato, ker predava o njem Dimitrije Ljotič, ki ni član radikalske stranke.
B. Traven, Bombaž
Prevaja Talpa
I. Knjiga	26
Niti na misel mi ni prišlo, da boni odslej podnevi in ponoči delal skupaj z roparskim morilcem, da borni jedel z njimi iz iste sklede in morda celo spal v isti postelji. Ali serni moralno že tako propadel, da sem izgubil smisel za take potankosti civilizacije, ali pa sem tako visoko vzrasel nad čas in sem bil tako vzvišen nad vladajoče navade, da si nisem jemal pravice, da bi koga obsojal, niti se nisem vmišljal v ceneno sentimentalnost, da bi koga pomiloval. Kajti tudi usmiljenje je obsodba, čeprav nepriznana, čeprav pid zavedna. In da bi občutil pred Antoni j eini grozo, da bi se mii gnusilo, stisniti mu roko? Toliko roparskih morilcev hodi po svetu, resničnih in moralnih, z briljanti na rokah in z velikim draguljem z zavratnici ali pa z zlatimi zvezdam« na ramenih — in vsak poštenjak jim stisne roke in se čuti pri terni celo počaščenega. Vsak razred ima svoje roparske morilce. Morilce mojega razreda obešajo; tisti, ki ne spadajo v moj razred, pa so povabljeni k mr. prezidentu na ples in smejo tam zabavljati na nenravnost in sirovost, ki vlada v mojem razredu.
Tako podivja človek in se pogrezne v močvirje ter med izvržke človeštva, če se mora bo-
riti za skorjo kruha. Toda iz vrtincev takih neumnih in bedastih misli, ki so mi poganjale kri v glavo, me je zbudil Antonio z vprašanjem:
»Veste, dale, kdo je še tu v mestu?«
»Ne! Kako pa naj to vem, saj sem šele sinoči dospe!.«
»Kitajec Sam Woe.«
»Kaj pa počne tu? Ali je naše! tudii on delo?«
»Toda ne! Saj nam je vendar že preje zmeraj pripovedoval o gostilni, kii jo je nameraval odpreti.«
»Ali jo je odprl?«
»Seveda! To si vendar lahko mislite. Kar takle Kitajec sklene, to tudi napravi. Gostilno ima skupaj z nekim rojakom.«
»Da ljubi Antonio, midva pač nimava take kupčijske žilice ki je za to potrebna. Kakor hitri' bi jaz odprl takole gostilno, menim, da bi sc takoj vsi ljudje rodili brez želodica, samo da bi ne prišel na zeleno vejo.«
»To je že mogoče,« se' je zasmejal Antonio. »Meni se prav tako godli. Prodajal sem že cigarete, imel sem stojnico za slaščice, vlačil sem že ondi ledeno vodo in ne vem, česa še nisem poizkusil. Od mene je redko kdo kaj kupil. Zmeraj sem bedno propadel.«
»Mislim, da je vzrok pač ta,« sem odvrnil,
»ker ne znava ljudi dovolj goljufati. In goljufati moraš znati, če hočeš napraviti dobro kupčijo. In sicer temeljito.«
»Prav za prav bi lahko obiskala Sama. Prav vesel bo, če vas bo videl. Tu pa taro jem prav rad kje zunaj. Veste, zaradi izpremembe. Človek se tudi naveliča, če ima vsak dan isto dolgočasno žrtje.«
m h
Napotila sva se torej v rumeno četrt, kjer stanujejo samo Kitajci, kjer imajo tudi svoje trgovine in restavracije. P.e malokateri imajo trgovine v ostalih mestnih četrtih. Najrajši čepe zmeraj skupaj.
Sam je bil res prav vesel, ko me je zopet videl. Zmeraj iznova mii je stiskal roko, se smejal in čebljal; povabil je naju, naj sedeva, in tako sva si naročila kosilo.
Kitajske gostilne so podobne druga drugi. Enostavne četverooglate lesene mize, včasih samo tri, pri vsaki mizi trije ali štirje stoli. Zaradi množice jedil, ki jih dobiš, sede lahko istočasno pri eni mizi samo trije spravljivi gostje. Od mize navadno zmeraj vidiš, kaj se dogaja v kuhinji.
Kakovost in množina jedil je v vseh kitajskih gostilnah istega mesta enaka. Tako Kitajci med seboj ne poznajo nerealne konkurence.
Doma in po sveta
Radi praznika v petek, dne 1. novembra, bo izšla prihodnja številka našega lista že v četrtek, dne 31. t. m.
Kot prva zakona bosta predložena narodni skupščini zadružni zakon in konkordat.
Sestanek Pribičevicevcev v Zagrebu se je vršil v nedeljo, dne 28. t. m. Sklenili so obnoviti nekdanjo SDS ter sodelovati z dar. Mačkom. Povabili so tudi dr. Mačka, ki je rekel, da je sodelovanje med Hrvati in prečanskimi Srbi potrebno. S tem sklepom1 hočejo torej obnoviti znano KDK, ki je po škandalu v narodni skupščini 1928 pomagala zmesti vse zdrave pojme v državi. Konference se je udeležilo jako malo Hrvatov.
Pogajanja za kolektivno pogodbo v pekovski stroki v Zagrebu so se zopet odgodila. Peki so zahtevali, da se prične nočno delo ob 2. uri ponoči, namesto po naredbi ob 3. uri. Zastopniki pekovske delavske zveze na to kršitev naredbe banske uprave niso mogli pristati.
Težka železniška nesreča se je oripetila dne 25. oktobra na progi Niš—Beograd, 15 km pred Jagodi-no. Brzovlak št. 101 se je v polnem diru zaletel v tovorni vlak, ki je stal na postaji. Vsled trčenja se je razbilo sedem vagonov. Ubitih je bilo četvero oseb, trije vojaški kurirji in kurjač brzovlaka, ki mu je železje odrezalo obe nogi in stisnilo prsni koš. Strojevodja brzovlaka je ostal nepoškodovan. Nesrečo je zakrivila megla, ki je onemogočila, da bi bil strojevodja pravočasno opazil signal.
Bolgarski zarotniki pred sodiščem. Za obrsta Velčeva in dva njegova tovariša predlaga državni pravdnik smrtno kazen. Dvajset drugih obtožencev utegne dobiti po deset let ječe. Velčev je nekoliko zmeden fašistični političar.
V Varni na Bolgarskem so zajeli 39 komunistov, ki so se zbrali k tajnemu posvetovanju. V Plovdivu so pa 15 marksistov obsodili na težke kazni.
»Srečna Avstrija.« V Avstriji se jako trudijo, kako bi dali Avstriji staro lice. Najprej so vrnili Habsburžanom posestva, sedaj pa so polkom vrnili stare avstrijske vojaške zastave. O socialni skrbi in o svoboščinah pa slišimo jako malo iz naše sosede Avstrije.
Soc. dem. čehoslovaškega ministra za s‘ocialno skrbstvo, ing. Neča-sa je čehoslovaška vlada imenovala za svojega zastopnika v Mednarodnem uradu dela.
Nemčija pridno gradi podmornice. Nemčija je letos zgradila že 20 podmornic. — To je vsekakor konkurenca za druge države, ki bodo dalje tekmovale v oboroževanju.
Nemčija išče italijansko prijateljstvo. Gorktgovo glasilo »National-Zeitung« ponuja Italiji v svojem uvodniku prijateljstvo in zavezništvo.
Kongres francoskih radikalnih socialistov (Herriot) je sklenil resolucijo, v kateri poudarja, da je za nacionalno obrambo in mir. Poudarja tudi, da so sankcije proti napadalcem opravičen ter da mora v takih vprašanjih Društvo narodov, ki ima potrebno moč, vršiti pravičnost ter poiskati pot do pravičnega sporazuma. Resolucija je izraz sedanje meščanske politike v Franciji. Do razkola v stranki še ni prišlo, močno se pa občuti v stranki protirežimisko mišljenje.
Volilni oklic konservativne stranke v Angliji je podpisal tudi Macdo-nald za svojo skupino. S tem je popolnoma prešel k politiki angleških konservativnih kapitalistov.
Skupina španskih anarhistov je v Maroku napadla blagajnika neke banke in mu odvzela 100.000 frankov. Enega so vjeli.
Prebivalstvo Turčije. Turčija ima Po zadnjem ljudskem štetju 16 milijonov 488.000 prebivalcev.
_ Pod sumom komunistične agita-CIie je bilo v Mukdenu (Mandžurija) ^etiranih 60 oseb, uglednih Kitajcev *n belcev. Med njimi se nahaja upravnik šanghaj&ke banke, zdravniki, uči* ,*i 5^iaki, kitajske redovnice in angleški uradniki.
IZ NAŠIH KRAJEV
Maribor
Draginja narašča. Da bi bila manufaktura kaj dosti cenejša kakor nekdaj, ne more nihče trditi. Kdor naroči pri krojaču pošteno obleko, bo plačal danes zanjo isto toliko, kakor pred leti. Cenejša je samo gotova konfekcija, izdelana v velikih množinah v tovarnah, ki pa je zato tudi tako slabe kvalitete, da ti trije, štirje kosi komaj nadomeste enega dobrega. Perilo slabše kakovosti se je nekoliko pocenilo, dobro perilo pa prav nič. Padec cen se je zadnja leta nekoliko občutil pri živilih, v zadnjih tednih so pa tudi cene živilom začele skokoma naraščati, zlasti onim, ki se jim določajo cene na blagovnih borzah. Edino pridelki, ki jih kmetje naravnost prodajajo na trgu, to je zelenjava in sadje, so se pocenili, dostikrat v občutno škodo producentov. Zadnje dni se je zopet podražila moka, razne žitarice in fižol. Kakor izgleda, bomo kmalu morali jesti samo, kar bomo kupili na zelenjadnem trgu, krompir in zelje. Zadnjič je »Ošišani jež« dobro obrazložil, kaj pomeni J. R. Z.? »Jej raja zelje!« Res, raja bo morala kmalu samo zelje jesti. Naj se navaja ne vem kaka opravičila, če globlje pogledamo, moramo uvideti, da so redukcije prejemkov vsaj pri nižjih uslužbencih neupravičene, neupravičene vsaj za severne predele države, kjer so cene vsem potrebščinam mnogo višje kakor na jugu, kjer merodajni činitelji jemljejo svoje merilo.
Sadna razstava, ki je trajala od 25. do 28. t. m. je vzbudila mnogo zanimanja med občinstvom. Mnogoštevilni obisk je dokazal, da je bila zamisel dobra in je priporočati prireditev slične razstave vsako jesen. S primerno reklamo bi se dalo vzbuditi zanimanje za razstavo tudi v inozemstvu, s če-j mur bi bil dosežen še večji uspeh.
Spomenik so odkrili minulo nedeljo na pobreškem pokopališču tragično preminulemu delavcu A. Kelneriču. Potrebna sredstva so darovali NSZ imovitejši meščani v Ma-I riboru.
Mariborsko gledališče. Torek, dne 29. j oktobra ob 20. uri: »Bratje Karamazovi.«
I Red A. Znižane cene. — Četrtek, dne 31. oktobra ob 20. uri: »Tartuffe.« Red D. Gostuje član ljubljanske drame Emil Kralj.
Država dolguje mestni občini 300
tisoč dinarjev kot najemnino za poslopje realne gimnazije, ki je že več let ni plačala. Socijalnemu zavarovanju pa dolguje država 20 milijonov dinarjev na prispevkih.
Nov vic gre po Mariboru od ust do ust. na račun mariborskih mestnih podjetij, ki se označujejo s kra-| tico M. P. Pred spremembo režima na magistratu je ta kratica pomenila »Mi poskušamo«. Ko pa je novi mestni načelnik poslal v mestna podjetja novega nadzornika g. Hrastelja, pa pom en j a M. P. »Marija Pomagaj!«
Opozorilo obiskovalcem pokopališča! Avtobusni promet Mestnih podjetij opozarja občinstvo, da bodo za obisk pokopališča na Pobrežju v prometu posebni avtobusi: v četrtek, dne 31. oktobra od 10. ure dalje, v petek, dne 1. novembra od 8. ure dalje, v soboto, dne 2. novembra od 14. ure dalje in v nedeljo, dne 3. novembra od 10. ure dalje. — Na dan 1. novembra bo predprodaja voznih listkov na Glavnem trgu. V svrho lažjega odvijanja prometa se občinstvo naproša, da sc strogo drži navodil službujočega osebja avtobusnega prometa. — Istočasno se opozarja, da se 1. novembra popoldne enako kot vsako leto ne vrši promet na progah Limbuš, Ruše, Pesnica in Sv. Peter.
Soba
in kuhinja v bližnji okolici, primerna za pen-zionista, se odda. Dopisi na administracijo.
Celje
O zanimivi pravdi, ki se je vrnla 25. t. m. pri celjskem sodišču, poroča »Glas Naroda«. Pravda bi bila v resnici lahko zanimiva, če bi toženi stal možato za svojimi trditvami in nastopil zanje dokaz resnice. Tako pa trdi, da žalitev ni izgovoril in se vsa »zanimivost« pravde suče le okoli tega, če je, ali če ni žaljivih trditev razširjal. — »Glas Naroda«, ki o stvari tako »resnicoljubno« poroča, bo imel kmalu bolj zanimivo priliko, pri kateri bo treba močno zasukati pero. To bo takrat, ko bodo njegovi krušni očetje poklicani, da polože račune, kako so upravljali bednostni fond. Do takrat pa — pofarski pozdrav.
Ponovne tožbe v Cinkarni. Kakor bo našim čitateljem znano, je več cinkarniških delavcev pred kratkim tožilo Cinkarno, ker jim ni pri njihovi bolezni izplačala prvih šest dni bolezni polno plačo, kakor to predvideva obrtni zakon. Cinkarna je tedaj vsem do-tičnim delavcem1, dan pred razpravo dolžne zneske izplačala in se z njimi pofavnala, tako, da ni prišlo do razprave na sodišču. Preostala je pa še cela vrsta delavcev, ki sicer takrat niso vložili tožbe (130 po številu), ki so pa upali, da jim bo Cinkarna, ko je enim izplačala dolžne zneske, izplačala
Hrastnik
Delavstvo kemične tovarne proti šika-nam. Že približno tričetrt stoletja obratuje kemična tovarna. Še ipred nekakšnimi dvajsetimi leti smo čuli delavce govoriti: »Gospodje so dobri.« Ali kakor povsod, taikio so ise spremenile .razmere tudi v našem podjetju. Dobrot ne dele delavstvu nikdar, zato bi se 'O tem niti pisati me izplačalo. Kar nam sili pero v roko, isp šikane, ki jim je delavstvo izpostavljeno s strani enega tgo-sipoda. Kemična tovarna ima lepe imod[erne peči, v katerih žige apnenec. Kamen dobavlja tovarna k kamnoloma, katerega ije pa obdala nekem« gospodu iz Hrvatskega Zagorja v 'podnajem. Poleg tega ima ta gospod pod nadzorstvom delavce pri teh pe-čelh. Kljub temu, da se tukaj de:la v najlepšem redu in z vso (požrtvovalnostjo tu zaposlenih, je dotični gospod začel 8 šika-nami, ki presegajo vse mere. Da se ne bomo preveč razburjali, ne bomo podrobno opisovali njegovega početja, pač pa mu svetujemo, da naj s svojim dosedanjim nastopanjem proti delavcem preneha. Ker se, kakor sam tarna, počuti zmeraj bolj bolan, bo to tudi najbolje vplivalo na njegovo zdravje. Svetujemo miu še, da naj si ogleda številke o storitvi v enem izmed prejšnjih mesecev, ko sc je nahajal na oddihu cele trd tedne. Tedaj se je pokazala največja storitev pod nadzorstvom obratovodie g inž. Ulmana. Zenikrat upamo, da bodo te besede vplivale na 'dotičnega gospoda, da ibo opustil te svoje navade v občevanju z ubogimi in izčrpanimi delavci, ki tudi zanj garajo. Ako pa ne bo boflljše, bomo prosili urednika našega lista »Delavske Politike«, da nam bo dal v eni izmed prihodnjih številk lista več prostora na razpolago, da bomo lahko obširneje opisali vse, 'kar nas teži, Vam delavci, ki se nahajate še izven naše močne or1-ganizacije: Splošne delavske zveze, ki ji pripada že 90 odstotkov v obratu zaposlenega delavstva, pristopite še Vi, ker le s tem si bomo izboljšali svoj položaji
Avstrijski oficir? Po zadnjem krasno uspelem predavanju, ki je razgibalo vse na-
tudi njim. Ker se to ni zgodilo, kljub ponovnim njihovim intervencijam, so sklenili vsi vložiti tožbe, katerih je že lepa vrsta vloženih. Samo po sebi je razumljivo, da jim bo morala Cinkarna zahtevane zneske izplačati. Manj razumljivo pa je stališče vodstva Cinkarne o tem vprašanju. Njemu mora biti vendar čisto jasno, da so delavci v absolutnem pravu, saj v obrtnem zakonu vendar ni nikjer zapisano, da je baš Cinkarna izvzeta. Menimo, da bi bilo zanjo dosti bolj častno in tudi bolj vzgojno, če bi se striktno držala zakona, kar na drugi strani od svojega delavstva s tako strogostjo zahteva. Naj bi vendar gospodje nekoliko pomislili, kaj si more misliti njihov delavec o njih, ko vidi, da jim ugaja izvajanje le tiste zakonodaje, ki tovarni koristi, dočim mora delavec zneske, ki mu po vsem pravu pripadajo, šele iztožiti. V Cinkarni je že itak nakupičenega toliko nezadovoljstva, da lahko izbruhne vsak trenutek zopet na dan. Ce je to v interesu podjetja, potem naj vodstvo le na tej poti vztraja. Samo takrat, ko se bodo posledice pokazale, naj ne išče krivcev med delavci, temveč naj jih išče po vodstvenih pisarnah, kjer jih bo zanesljivo našlo.
j še delavstvo, so začeli gotovi temni elemen-: ti razširjati po Hrastniku lažnjivo vest, da i je bil predavatelj s. dr. Reisman med vojno avstrijski oficir v Trbovljah in da je tam grdo ravnal z delavci. Ugotavljamo, da je bil s. dr. Reisman v Trbovljah prvič v svojem življenju lansko leto, ko je imel tam predavanje, a vojaške suknje še doslej sploh nikdar ni oblekel, še manje je bil oficir. Po vsem tem si torej lahko vsakdo sam napravi sodbo o ljudeh, ki razširjajo takšne laži. Prosimo, da nam javite imena dotičnih.
Trbovlje
Rudarski shod. V s' edo, dne 30. oktobra se bo vršili o rudarsko zborovanje, na katerem bo poročal medstrokovni odbor za dobarvo premoga državnim železnicam iz rudnikov dravske banovine. Na shodu bodo poročali predsednik medistrokovnega odlbo-ra Filip Uratnik in zastopniki strokovnih organizacij fs. Arh za ZRJ). Shod se bo vršil ob 4. uri popoldne v Delavskem domu.
Zopet perišča, Celo poletje so dlelavci moledovali pri vodstvu zunanjega obrata zaradi pomanjkanja vode za kuho in pranje. Delavski zaupniki so izvršili nešteto intervencij. Na neki konferenci se je zatrjevalo, da je v delfavskih kolonijah 24 perišč. Sedaj pravijo, da jih je že 32. Menda so mišljenna vsa ona perišča, ki so odvisna od vode z neba in so v poletnih mesecih popolnoma suha. Ker je sedaj nastopila deževna doba kakor v Abesiniji, bi človek lahko naštel še več perišč, saj voda curlja iz vsakega umazanega kanala. Več sto rudarskih žen mora še nadalje prati v umazanih potokih in mlakaih.
Zopet rudniški konzutn. V soboto, dne 26. t. m. so se zopet pritoževali nekateri delavci, da niso dobili v rudniškem konzumni niti najmanjše količine hranil. Zaradi tega je delavski zastopnik interveniral. To pa je zopet šefa rudniškega konzuima razburilo, da ije bil ves iz sebe. Skrajni čas ‘bi ‘ž-e bil, da bi delavec prejel svoj zaiskižek tva roko, da bd bil neodvisen od milosti ttud-niškega konzuma.
Zagorje ob Savi
Števni novčič pred pokopališčem. Društvo za varstvo otnok in mladinsko sknb v Zagorju ob Savi bo tudi letos pobiralo pred pokopališčem na dan Vseh svetnikov prostovoljne prispevke za revno deco, ki jo je spričo vedno slabših razmer čedalje več. Bliža se zima, revna mladina pa nima tople obleke ne obutve, zato bo tudi najmanjši dar hvaležno sprejet. — Odbor.
Kranj
Agitirajmo za naš list! Naloga tistih, ki se zavedamo, kako potreben nam je naš list je, da ga širimo in uveljavljamo tudi tam, kjer konzumiiramo svoj zaslužek. Kranjski trgovci, obrtniki in gostilničarji eksistirajo več ailii manj vsi na račun 'delavskega zaslužka. Koliko pa imamo od teh naročnikov »Delavske Politike«? Zaradi jasnosti naj povemo, da so med naročniki gostilne; »Piri Golobu«, Jereb in Vilfan (Gor. Saiva), Indi-har (Rakovca), Gašperlin (Šenčur), dalje; restavracija Semen, restavracija Slavec (Stru-ževo), kavama Narodni dom in slaščičarna Mohor. Brivnice; Vajt, Osojnik, Mastnak (Kunstelj), Kos (Primskovo), dalije rmanufak-turne trgovine Osredlkar in Jazbec ter Dolenc, obrtnik za strojno žično pletenje. Sicer je to še majhno število, ali napredujemo pa počasi. Koliko bomo pa napredovali v bodoče, je pa ležeče samo na naši razredni zavednosti. Škandal je to, da ima neki večji hotel poleg inozemskih cele serije domačih meščanslkiih časopisov, ne zmore pa Din 10 za »Delavsko Politiko«, Povsod, kamor zahajamo, zahtevajmo »Delavsko Politiko«, da nas bodo spoznali, ker se marsikje zelo radi izgovarjajo s puhlim izgovorom, češ, 'k nam delavci ne zahajajo. Razširimo pa »Delavsko Politiko« tuidi med tekstilno delavstvo, keir čim bolj bo razširjena, tem večji bo uspeh akcije, ki smo jo zadnji čas začeli. Kdor ipa jo vsled finančiih težav ne more naročiti sam, pa naj jo dva ali trije skupaj. Če pa si sploh brez pare, črtaj list »Pod velhom«, kjer ije plakatiran. — Naročnik.
foitaitl
Naše delavstvo je trezno. Zdi se, da zadnje protestno zborovanje delavstva Tovarni VVoschnagg še vedno ni zadoščalo, da bi jenjala s svojim; bojem proti jugoslovanski socijalni zakonodaji. Prepričani smo pa, da bo v tem pogledu že radi ugleda in avtoritete naše države napram inozemcem pristojna oblast energično posegla vmes. Delavstvo bo čuvalo svoje pravice, svojo organizacijo, za ostalo se naj brigajo poklicani. Naših vrst pa ne bodo omajali. V, tem oziru ima delavstvo k sreči trezne, prevdar-ne in razumne zaupnike, ki so si svesti svoje odgovornosti. To se je videlo na zborovanju, ko so delavski zaupniki odločno povdarili, da delavstvo noče borbe s podjetjem, dokler ni brez potrebe izzvano. Podjetje pa bi moralo vedeti, da mu ljudje z dvomljivimi čednostmi nikdar ne morejo biti v korist, četudi trenutno padejo svojim lastnim sotrpinom v hrbet. Organiziran delavec zahteva sicer svoje pravice, ki mu gredo no zakonu, zaveda pa se tudi svojih dolžnosti. Organizacija ne bo nikdar podpirala in dajala potuhe lenuhom, hinavcem', pijancem in tatovom. Nasprotno, cilj delavske strokovttf* organizacije je ta, da delavstvo dvigne moralno in kulturno, ker se dobro zaveda, da je mogoč napredek le z izobraženim prole-tarijatom. Tak proletarijat pa se tudi zaveda, da je njegova usoda dandanes odvisna od prospevanja podjetja. Zato bo organiziran delavec vedno delal tudi v korist tovarne. — Tako so govorili na našem protestnem zborovanju odborniki strokovne organizacije in delavski zaupniki. Ali ni potem naravnost blazno, da se tovarna bori proti organizaciji, ki v tem duhu vzgaja svoje organizirane člane?
Eden, ki ni bil naš, je pa socialno čutil, je bili 'premeščeni kaplan g, Vranjaik. Pri izvržvanju svojega poklica je imel mnogo stikov z delovnim ljudstvom. Spoštoval je prepričanje sočloveka, bičal je krivice, ki jih uistvarja kapitalistični gpspodarskS sistem, zavzemal se je ipa tudi za to, 'da je treba mrliče pokopavati zastonj in vse eniako. Zaradi tetga svojega naziranja je imel precej sovražnikov. Mi pa, ki mas s cerkvijo ne vežejo nobeni stiki, smo videli v njem olto-veka, ki ni ibi! naš, pač pa socialno čuteč in se je zavedal, da je treba krivico odpraviti pri korenini.
Velenje
Izredni občni zbor Zveze rudarjev Jugoslavije, ki se je vršil v nedeljo, dne 6. oktobra t. 1. v hotelu »Rak« v Velenju, je uspel v popolno zadovoljstvo zainteresiranih in v zadoščenje vsem, ki so v pripravljalni akciji sodelovali. Rudarji so po dolgoletni bolezni razcepljenosti in ,razdvojenosti imeli zopet prilika slišati stvarne in resne referate, kateri jim bodo resen opominn za bližnjo bodočnost. Vprašanje ukinitve naročil premoga od strani državnih železnic nam je s. Arh tako sijajno razčlenil in obelodanil njegovo gnusno ozadje, da je postalo razumljivo pač vsakemu udeležencu zborovanja. (Prav tako je bilo tudi s sanacijskim vprašanjem pokojninske blagajne. Takoj po izvršenem občnem zboru in volitvah novega odbora se je zbral odlbor h' konstituiranju^ ter so bile posamezne funkcije porazdeljene tako-le: predsedstvo; Polanc Jos., Deberšek Franc; tajništvo; Znoj Franc, Do-belšek Franc; blagajno; Rednak Jos. II., Polak Ludovik. Nadzorstvo; Prislan Alojz, Po-cajt Franc. Ostali odbor: Tajnšek Aivigiuist in I.ednik Lovro. Novi odbor, ki je bil izvoljen soglasno, nam je porok, da sie razmiefne, ki so vladale v Velenju vse od leta 1925, dk> 1935., ne bodo nikdar več povrnile.
Izredna seja občinske uprave. Na predlog načelstva loikalneiga o-dlbora II. skupine pri rudniku Velenje je bila za nedeljo, dne 13. oktobra t. 1. sklicana izredna seja občinske uprave ob sodelovanju lokalnega odbora II. skupine in predsednika mestne občine Šoštanj g. dr. Mayer-ja. Načelnik lokalnega odbora s. Polanc je iznesel na seji izčrpno poročilo o konferenci »medstrokovne-ga odbora« v Trbovljah z dne 12. okt. t. 1. in s tem v zvezi utemeljil nujnost potrebe za skupen nastop delavcev in občine. Akcija rudarjev pri državnem rudniku Velenju je prišla danes v značaj »samoobrambe« in sveta dolžnost občine je, da pri-skoč' predstavnikom rudarjev na pomoč in jih v njihovi več kot upravičeni in ogroženi življenjski borbi podpre. Končni rezultat te seje ie bil sklep, da se še enkrat in to po-slednjikrat odpravi ištiričlanskia deputacija na kr. bansko upravo v Ljubljani, da ji iznese in irredloži nujnost potrebe za oddivo-jitev vedenjskega rudnika izpod gospodarskega sestava generalne direkcije državnih rudnikov v Sarajevu ter da kr. banska uprava prevzame rudnik v svojo upravo. Zgoraj omenjena deputacija je res bila dne 18. okt. t. 1. sprejeta ,pri g. banu, vendar ipa se je, kakor običajno, vrnila brez pozitivnega rezultata. Obljubi se seveda eno in drugo in bližnja, bodiočnost bo pokazala, če in v koliko se bodo te obljube uresničile. V slučaju, da ostane samo pri obljubah, bo delavstvo nadaljevalo boj za dosego samouprave ruidlnika'. Na ta boj se mora delavstvo pripravljati že sedat. Ta boj bo delavstvu vsiljen vsled brezbrižnosti in neuvidevnosti današnjih merodajnih činiteljev, ki ves položaj poznajo in obljubuiejo, samo ne razumejo tega, kar se pravi biti lačen. O socialni ‘politiki naše občinske uprave pa bomo izipregovorili prihodnjič kaj več.
Širša seja Zveze rudarjev se je vršila v nedeljo, dne 20. t. m. Iz poročila odbora posnemamo, dia izkazuje podružnica dosedaj 76 članov. Porast članstva zadovoljivo napreduje. Za prihodnji mesec november je predvideno zborovanje v svnho otvoritve za-uoniškeiga tečaja II. skupine rud. zadruge.
Črna pri Prevaljah
Godbeni odsek delavskega glasbenega društva »Zarje« pridno deluje. Sodrugi so neumorno na delu in lepo družabno življenje vlada med nami. 15. septembra t. 1. je sodeloval na družabnem večeru »Rdečega križa«, 5. in 6. oktobra t. 1. smo uprizorili igro »Rožmarin«, ki prvič ni bila najboljše obiskana, zato pa je bila naslednji dan d.vo*-rana nabito ipolna gledalcev. Dne 20. oktobra smo priredili »Vinsko trgatev«. Prihodnji mesec 16. in 17. novembra t. ib pa nameravamo uprizoriti igro »Guzaj«. Tudi družabne večere nameravamo prirediti prihod-n/i mesec. Torej, kakor vidite, »Zarjani« se gibljemo. Kako pa kaj drugod?
LaSko
Preloženo predavanje. Za minulo nedeljo napovedano predavanje o socijalni zaščiti delavstva, ki ga je sklicala Zveza rudarjev Jugoslavije, se je moralo preložiti na prihodnjo nedeljo, dne 3. novembra, ker je bilo prepozno prijavljeno in ga vsled tega upravna oblast ni mogla vzeti na znanje. Številna udeležba pa je pokazala, da je takšno predavanje za delavstvo našega okraja nujna potreba. Nebroj težav so delavci predložili predavatelju že to nedeljo. Tudi določila novega obrtnega zakona se v Laškem še ne izvajajo, zlasti glede plačevanja mezde v času bolezni in drugih nujnih zadržkov, radi katerih delavec ne more v službo. Pridite torej prihodnjo nedeljo, 3. novembra, ko se bo predavanje vršilo v hotelu »Savinja« ob pol 9. uri. Pripeljite s seboj tudi žene, da bodo i one vedele, kakšne pravice in dolžnosti ima delavec v službi. Predaval bo s. dr. Reisman.
Ptuj
Brezposelnost in draginja. Dovoli sodrug urednik, da se po daljšem času spet oglasimo in (»pišemo naše razmere. Brezposelni sipet čakajo nia kredit, da bodo lahko začeli delati in mogli nekoliko zaslužiti za najskrajnejšo silo ... Večno praznovanje je postalo ie moda, ali bolje rečeno: moda, ki tfeči uboge nemaniče. S tem vprašanjem si odločujoči preveč ne belijo glajve. Kljub temu pa bo mestni svet na svoji ipriihodnnji seji mogoče kaj ukrenil v korist teh revežev. Ukrepi so potrebni tudi proti naglemu porastu cen življenjskih potrebščin. Kar se tiče naraščanja draginje izgleda, da ji naše mesto prvači. Četudi so se drugod povišale cene neupravičeno, pa nam le ne gre v gllla-vo, zakaj je n. pr. moka pri nas za 25 do 50 paT dražja kot v Mariboru? Če se že razmeroma dobro iplačani višji državni uradniki pritožujejo, da ne morejo več izhajati, kaj neki naij potem reče siromašen delavec s prejemki pod eksistenčnim minimumom? Kako lepe so besede ,o ljubezni in pomoči bližnjemu, ali kaj, ko v praksi tako malo zaležejo, šolski pouk v našem mestu izgleda, da trpi vsiled brezposelnosti... Na deški šoli se vrši tedensko samo trikrat, menda vsled bolezni in zaradi pomanjkanja učnih moči. .. Ako se pri teh razmerah otroci ne nauče, česar bi se naučiti morali, ni p»av nič čudno, čudno je ipa to, da dobijo ukor, ako ne znajo. Ali pomanjkanju učnih moči res ni mogoče odpomoči? Saj ije vendar na stotino absolviranih učiteljiščnikov, moških in ženskih, brez posla.
Oskrbite brezposelne v revirjih!
Beda, pomanjkanje in obup, ki so sedaj stalni gostje v naših revirjih, so bili poleti nekoliko manj vidni, ker so bili brezposelni v veliki večini zaposleni pri raznih javnih delih. Sedaj pa javna dela ponehavajo in bodo skoro popolnoma ustavljena. Brezposelni se vračajo v svoje borne domove brez prihrankov. Pri plači Din 2.50 do 3.— na uro, si niso mogli ničesar prihraniti. Zato so samci, še bolj pa družinski očetje, brez vseh sredstev za preživljanje, popolnoma navezani na tujo pomoč.
Pa ne samo to, da nimajo ti ljudje sredstev za preživljanje, so tudi brez obleke, cbutve in kurjave. Poleti je vsaka obleka dobra, otroci in
žene so po navadi bosi. Ali na zimo je to drugače. Otroci ne morejo v šolo brez obutve in tople obleke. Obleke in obutve pa si dandanes ne morejo kupiti niti aktivni rudarji, še manj pa brezposelni delavci.
Zato je čisto na mestu poziv načelstva II. skupine v Trbovljah, naslovljen na merodajne kroge, da je treba nujno priskočiti na pomoč revnim v revirjih, v zvezi s predlogom, da naj se v ta namen uporabijo predvsem sredstva iz bednostnega sklada v večji meri kot doslej. Z večjo vsoto, ali pa tudi s prispevkomi v blagu bi pri količkaj dobri volji lahko priskočila na pomoč tudi TPD.
Velik socialistični shod v Hrastniku
V Hrastniku je bil v nedeljo impozanten delavski politični , shod, kakor ga že dolgo ni bilo. Predsedoval mu je delavski župan s. Malovrh, glavni govornik je bil s. Lojze Sedej iz Ljubljane, ki je obrazložil gospodarski in politični program Zveze delovnega ljudstva. Velika množica mu je navdušeno pritrjevala.
Za njim se je oglasil k besedi neki Marinko, ki seveda ni mogel nič ugovarjati, stvarnim izvajanjem s. Sedeja, toda pristavil je neko »enotno fronto« po znanem receptu, ki so si ga zadnji čas napravili razni steni-čarji. Pritrjevala sta mu z vsem navdušenjem dva vinjena bratca, ki sta še nedavno imela veliko besedo pri »plavih«. Krepko mu je odgovoril s. Kelner, ki je povedal, da je ves zave-
den proletariat enoten in da te enotnosti tudi nobeno steničarstvo ne bo razdrlo. Njegova izvajanja je še podprl s. Sedej, ki je poudaril, da je v Celju manifestiralo 12.000 ljudi za zvezo delovnega ljudstva in socializem in kdor danes kaj drugega oznanja, hoče samo rušiti prebujeno socialistično delavsko gibanje. Na shodu je bilo tudi par steničarjev iz drugih krajev, ali vsi skupaj so morali na svojo žalost videti, da tudi hrast-niški proletariat enodušno odklanja ljudi, ki so s svojimi provokacijami povzročili razpust »Svobode«, danes pa ponujajo ljudem »enotno fronto« s plavimi in s krščanskimi socialci proti razrednim delavskim organizacijam.
Epilog k občnemu zboru Udruienja grafičnih faktorjev, podružnice Ljubljana
Sedaj, ko je stavka grafičnega delavstva v glavnem že skoraj končana, bodo vsa ona ugibanja, domnevanja in vprašanja, ki so ostala še nejasna, kaj kmalu razčiščena. Eno izmed teh vprašanj, tičočih se delavskega pokreta vobče, je tudi vprašanje I takozvanih višje kvalificiranih nastavljencev podjetij. V pogledu stavke grafičnega delavstva gre v tem primeru za zadržanje faktorjev. Ne gre tukaj za individualne primere, temveč za oficielno stališče Udruženja grafičnih faktorjev, podružnice Ljubljana.
Od vsega početka, ko je bila sklenjena recipročna pogodba med tedanjo Zvezo faktorjev in SGRJ, je bilo opažati neko nepravilno funkcioniranje vezi med tema dvema organizacijama. Recipročna pogodba je bila sklenjena z namenom, da se tako ustvari neka garancija za obvarovanje interesov članstva obeli organizacij. Toda kaj se je med tem zgodilo? Vse dotlej, dokler je bila pogodba samo neka formelna prijateljska vez na papirju, je bilo dobro. Čim pa je postala prva potreba, da se pogodba začne dejansko izvajati, in to, ko je bilo grafično delavstvo izprto v enem samem podjetju, se je izkazalo, da je bila po mnenju nekaterih vodilnih funkcijonarjev faktorske zveze ta pogodba sklenjena samo zato, da se napram celoti grafičnega delavstva izrazi neke simpatije in da bo smatralo grafično delavstvo svoje predpostavljene prijateljsko razpoložene napram samim sebi, ne pa, da bi v potrebnem momentu glasom logičnega smisla recipročne pogodbe nudila ena ali druga stranka vso moralno pomoč. Zgodilo se je celo več. Zveza je z vso paro delala na tem. da je v enem samem dnevu dobavila podjetju toliko svojih članov-faktorjev, da je podjetje kljub stavki moglo dalje obratovati.
Mi vemo, da se da zagovarjati tudi tako nepojmljivo postopanje nam tako sorodne organizacije, vendar že v naprej odklanjamo vsako utemeljevanje vseh »skritih nujnosti«, ki so se pojavile vselej, kadarkoli se je grafično delavstvo nahajalo v kaki akciji.
Zaradi takega netaktnega postopanja je morala biti prekinjena vez med obema organizacijama. ker se je moglo točno ugotoviti, da bi v bodoče služila recipročna pogodba samo eni izmed navedenih pogodbenic. Ko zaključujem konstatacijo te dvolične vloge, ki jo je Zveza faktorjev skušala do zadnjega prikrivati napram SGRJ, prehajam na sam izredni občni zbor, ki je bil sklican in se je tudi izvršil v nedeljo, dne 6. oktobra t. 1. Kakor je bilo razvidno iz dnevnega reda vabila samega, je bil ta izredni občni zbor sklican baš zaradi stavke grafičnega delavstva.
Znano je, da večina članov Zveze faktorjev ni soglašala z ukrepi svojega odbora. Vem dalje tudi, da se nahajajo v odboru, odnosno imajo najvažnejše funkcije v Zvezi faktorjev oni, ki zasedajo po grafičnih podjetjih vodilna mesta. S tem, da so na eni strani ravnatelji in na drugi strani odločilni funkcijonarji svoje stanovske organizacije,
so v položaju, da ustvarjajo sklepe, ki niso v nasprotju z odnošaji med podjetniki in ravnateljskimi službenimi mesti. Da je temu tako, potrjuje tudi dejstvo, da puste delati svoje člane celo s krumirji in takimi stavkokazi, ki niso niti izučeni tiskarskega obrta. S tem svojim ravnanjem rušijo svoj stanovski ponos in gazijo bistvo svojih vodilnih mest v podjetjih.
Sistem v Zvezi faktorjev je bil že v prvih početkih tak, da so najvažnejše funkcije v odboru zavzemali vedno samo oni gospodje, ki imajo v podjetjih vodilna mesta in s tem odločujočo besedo. V tem sistemu je nek monopol funkcij, s katerimi razpolagajo izključno samo oni gospodje, ki morajo biti previdni s sklepi, da lahko v prvi vrsti ščitijo svoje službene položaje, ne glede na razpoloženje ali nerazpoloženje ostalega njihovega članstva. Z vsem tem je ustvarjeno tudi stanje, ki ne ustreza bistvu in namenu stanovske organizacije. Da je temu tako, potrjuje neizpodbitno dejstvo, da je prišlo do iste ugotovitve tudi Društvo tiskarnarjev, jim celo v najosnovnejšem smislu niti do danes kljub vsemu prizadevanju odbora ni hotelo priznati njihove organizacije niti za neko za grafično industrijo pomembno in upoštevanja vredno telo, niti za kolektivnega kontrahenta. Prepričani smo, da bodo dogodki, ki se pa že sedaj porajajo na obzorju, ubili tak sistem, ker drugače celotno članstvo ne bo moglo beležiti nikakili pridobitev.
Znano mi je, da se je na tem izrednem občnem zboru razpravljalo o vsem drugem, samo ne o tem, kar je aktualno. Razumljivo je, da s tem ne more biti večina zadovoljna. Gospodje so smatrali za najvažnejše poglavje, izposlovati sj zaupnico in priznanje, šli so_ pa preko vsega, kar je diktiralo razpoloženje članstva, ki je s tem zapostavljeno.
Brez dvorna ni več daleč čas, ko bo večina članstva uvidela, da posebni interesi organizacije zahtevajo, da je potreba postaviti na krmilo organizacije ljudi, ki so sicer lahko v svojstvu nadrejenih, toda faktični uslužbenci podjetij. Le na ta način bo v stanu in sposobna organizacija (kot celota!) braniti pravilno in koristno interese svojega članstva.
S tem se niti izdaleka ne mislim vtikati v interne zadeve Zveze faktorjev. Podčrtati želim in hočem le dejstva, ker se nas ta dejstva indirektno tičejo, saj vplivajo na razvoj tarifnega gibanja.	V—č.
PLETENE JOPICE
od 10 Din naprej v
Trpinovem bazarju
za Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lepe
knjige. ========
Razno
Po 21. letih se je vrnil iz Rusije
60 letni Franc Švare iz Šent Janža na Dravskem polju. Leta 1914 je odrinil na fronte, kjer so ga leta 1916 ranjenega vjeli Rusi. Pet let je bil v Sibiriji, potem pa je delal po raznih ruskih tovarnah. Iz Moskve do Šent lija je prehodil vso pet peš, čez poljsko mejo se pretihotapi! brez dokumentov.
Avstrijski kmetje so zelo razburjeni, ker je vlada odredila, da smejo prodajati mleko samo mlekarskim zadrugam in ga ne smejo prodajati več naravnost konzumentom. S tem je vlada dala mlekarskim zadrugam monopol na mleko, ki sedaj poljubno diktirajo cene mleku, medtem ko kmetje dobe za mleko manj ko prej, ko so ga lahko sami pro-j dajali. Oškodovan je s tem tako kmet, kakor konzument, dobiček pa spravljajo velike dunajske mlekarne, pri laterih so vpisani kot delničarji in zadrugarji, tudi vplivni avstrijski politiki, ki o živinoreji in mlekarstvu niti pojma nimajo. Nadalje je izdana zapoved, da se imajo po vsem podeželju ustanavljati mlekarske zbiralne zadruge, katerih član mora postati vsak kmet, ki mora za vsako svojo kravo plačati 20 šilingov deleža. Če žandarji ali policaji zalotijo kakega kmeta, da na svojo roko proda-j ja strankam mleko in maslo, mu pridelek odvzamejo in ga povrh še kaznujejo. S tako stanovščino so kmetje vedno bolj nezadovoljni in je na primer v Dunajskem Novem mestu že prišlo do razračunavanja med njimi in oblastjo.
Palačo grofov Czernin na Dunaju prezidavajo s subvencijami države in dunajske občine. Socialni demokrati so zidali delavske hiše, sedanji režim1 pa popravlja privatne palače starih plemičev.
Sueški prekop nosi lep dobiček delničarjem. Družba, ki je lastnica Sueškega prekopa, je nedavno sklenila, da se prevoz vojnega materijala skozi ožino ne more prepovedati. Ta sklep je precej naraven. Zakaj družba je v letu 1934. napravila 522 milijonov zlatih frankov dobička. Od tega dobička dobe delničarji dve tretjini, 15 odst. egipčanska vlada, ostanek pa upravniki družbe (to je okoli 100 milijonov zlatih frankov nagrade).
Pet bankirjev so roparji odvedli. Pet newyorških bankirjev se *je udeležilo lova v provinciji Sonori. Neka roparska tolpa, okoli 80 mož, ki je nedavno napadla mesto Santa Ana, je bankirje odvedla v hribovje. Njih usoda ni znana.
Troje otokov je izginilo v morju.
Iz Karolinškega otočja v Tihem oceanu so nedavno izginili trije otoki. ki so se pogreznili v morje. Nju-jorška tvrdka Bakerfild, ki je imela na teh otokih svoje farme, je utrpela 60.000 dolarjev škode. Ta zanimiv naravni pojav spravljajo v zvezo s podmorskimi vulkani.
Književnost
»Ogani«, list za propagando vpepeljeva-nia mrličev, izdaja beograjsko društvo »Oganj«, Beograd, Jakičeva 9. Izšli sta II. letnika 7. in 8. številka s sledečo zanimivo vsebino: Društvena slava: Smo li brezverci?; Krematoriji pod zaščito krščanske cerkve; Spomni se smrti!; Naši novi častni člani (francoski profesor Barieu in minister lierriot); Krematorij (šaljivi podlistek); Odlikovanje našega predsednika (priznanica dr. Kujundžiča iz Pariza); Društvo »Semiša« (pepel) v Bukarešti; Vpepe-ljevanje mrličev in krščanska vera; Kre-macijski pokret na Cehoslovaškem; Vpepe-ljevanje mrtvih pri starih Slovanih; Naši pokojniki; Vesti inozemskih sorodnih listov; Društvene vesti. — Beograjsko društvo »Oganj« je kupilo veliko parcelo v sosednjem Pančevu (ker ie v Beogradu radi raznih intrig ni mogla dobiti), kjer bo v kratkem pričelo graditi lasten krematorij, prvi na Balkanu. To mu je bilo omogočeno z velikodušnim volilom naprednega beograjskega trgovca, ki je v to svrlio zapustil milijon dinarjev. — Mariborsko društvo »Ogenj«, ki ima svojo pisarno v Koroščevi ulici 6, pa vrši kremacije svojih članov v sosednjem Grazu.
Mjlejjjjt Bedno in pousod kruh In petim iz DelniKke pekarne g Huntom, gjjjjj
Za konzorcij Izdaja In urejuje Viktor Eržen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavltelj Josip Ošlak v Mariboru.