pozornost posvetiti osnovnem u izhodišču, k i nam bo služilo k o t baza za p r i­ m erjavo n a jra zn o v rs tn e jš ik pokazate ljev , v k a te r ih se k aže jo razvo jne stop­ n je in težn je našega km etijs tva . U r. M. J e r š i č ob jav lja k ra jši prispevek z naslovom V pliv odprtosti m eje na prostorsko m obilnost prebivalstva Koroške in SR Slovenije (str. 54 do 59). V n jem nam p o d a ja analizo čezm ejnega cestnega po tn iškega prom eta, v k a te r i ugotav lja , da se je ta v zadn jih osmih le tih (i960—1967) povečal 25-krat. Iz razčlen itve podatkov se nazorno pokaže, k ako pom em bni so za prehod d ržavne m eje raz ličn i p razn ik i: bodisi državni bodisi cerkveni. Pa tud i razne p rire d itv e (npr. d u n a jsk a d rsa ln a re v ija n a ledu v Celovcu) v m nogočem p rispevajo , d a naše p reb iva lstvo »masovno« ob isku je sosednje de­ želno središče — Celovec (prim. tabelo 2 in podatke za feb ru ar 1967. leta). Sklepni p rispevek v geografsko-socialnem delu zborn ika je napisal dr. V. K l e m e n č i č , glavni urednik publikacije. Prispevek im a naslov Spre­ m injanje gospodarske in socialne strukture in narodnostni problemi Slovencev na Ju žn em K oroškem (str. 60—69). Razdeljen je v dve poglavji. V prvem p r i­ k azu je družbeno-gospodarski razvoj Južne Koroške, ka te reg a je o-risal s k a ­ rak te ris tičn im i potezam i razv o ja km etijs tva , in d u strije , tu rizm a in prom eta. V drugem delu č lan k a p a so p rik azan i učink i socialnega in gospodarskega razvo ja na nacionalne razm ere Slovencev n a K oroškem . P rin aša nam n a ­ zoren p rik az ra z k ro ja k lasične ag ra rn e s tru k tu re in u v eljav itev in d u strijsk e družbe. Ta proces je n a Južnem K oroškem po tekal v tre h g lavnih fazah, ki jih je av to r razm ejil s popisi p reb iva lstva . V p rv i fazi (1921—1954) so že iz ­ raz ite m eje m ed podeželjem in m esti; dom ače (Slovensko) preb ivalstvo , k i se želi zaposliti izven km etijs tva , se iz se lju je , zato se število lju d i m anjša. Za drugo fazo (1954—1951) je značilna em ig racija slovenskega živ lja , istočasno pa se u v e lja v lja p rise lje v a n je Nemcev, k i se zaposlu je jo ali v in d u s trij i ali v turizm u. Za to obdobje je značilna depopu lac ija slovenskih predelov. T re tja faza ra z k ro ja ag ra rn e d ružbene s tru k tu re in dokončna u v eljav itev in d u s tr ij­ ske družbe se začne po le tu 1951, ko dobijo in d u strija , turizem , p rom et in kom erc ia liz irano k m etijs tvo povsem nove razsežnosti. Skozi vsebino celo t­ nega p risp ev k a se vidi, da je pisec zelo dobro seznan jen s sodobnim i procesi in prob lem atiko na K oroškem . To je v k ra tk e m vseb ina geografsko-socialnega dela zborn ika »Koroška in koroški Slovenci. Zanim ivi in za vsakogar izredno dragoceni so v zbor­ n iku še drug i p rispevk i bodisi v zgodovinskem bodisi v jez ikovno-literarnem delu, k i nam d a je jo dokaj zaokroženo podobo o K oroški. Ob sklepu p a se mi zdi po trebno zap isati še to-le v p rašan je : zak aj je p rv i del zborn ika ozna­ čen z nazivom »geografsko-socialni del«, čep rav n jegova vseb ina bo lj u streza le posam eznim izsekom geografije? C elov ita socialna p rob lem atika K oroške v p rispevk ih ni p rikazana , v sa j ne v sm islu opredelitve socialne geografije, k a k o r jo zas tav lja jo nem ški (m iinchenski) geografi. P rep ričan p a sem tudi, da za kom pleksnejši geografsk i p rik az Južne K oroške le m a n jk a jo še n ek a te ri p rispevki, k i bi nam osvetlili n a se lja in še posebej m esta in in d u strijsk a središča, prom etno ožilje, tu rizem . P ra v tako v zborn iku pogrešam prispevek o e tnografsk i podobi K oroške (dr. P. Z ab latn ik sicer piše o N arodopisju in korošk ih Slovencih, str. 281—288). K ljub navedenim pom islekom pa je k n jig a »K oroška in korošk i Slovenci« ven d ar zelo ko ristno delo, k i nas obsežno in z različn ih zornih ko tov seznan ja s tem delom slovenskega ozem lja. Milan N atek Marjan Mušič, Arhitektura slovenskega kozolca. C a n k ar je v a založba, L ju b l ja n a 1970, 172 strani. Štir ideset le t po Melikovi monografiji »Kozolec na Slovenskem« smo dobili novo delo, k i z a rh itek tonskega v id ika osve tl ju je to tako samoniklo obliko gospodarskega poslopja, ki nas sp rem lja po p retežn i večini sloven­ skega etn ičnega ozemlja. Čeprav bi m orda po naslovu sodili, da k n j ig a za geografa ni pomembna, pa kasneje , ko z na tančnostjo prelis tam o to re p re ­ zen ta tivno in okusno oprem ljeno delo, dobimo o n je j povsem drugačno m ne­ n je . Saj n je n a vsebina p rece j p resega sam o »arh itek turo« kozolca. A vtor nas v p rvem delu k n jig e sezn an ja s tip i in funkcijam i kozolcev, z n jihovo velikostjo , z gradbenim m ateria lom in njegovo obdelavo, s te rm in i za posam ezne (konstrukcijske) dele kozolca k a k o r tud i z n jegovo ra z š ir je ­ nostjo n a slovenskem ozem lju. Povsem se s tr in jam o s piscem , ko p rav i, da je kozolec n eo k rn je n spom enik slovenskega lju d sk eg a stavbarstva , k i je n a ­ m en jen km ečkem u gospodarstvu. P rav tako se mi zdi izredno pom em bna ugotovitev, da je funkcionalno-tipo loška razv rstitev kozolcev n a ju s trez n e jše izhodišče, k i nam p o ja sn ju je n jihove posam ezne značilne oblike in v sa j delno o sv e tlju je n jihov n as tan ek in razvo j (str. 11). Po p rv i svetovni vo jn i so začele sodobnejše oblike g radbenega m ateria la izpodrivati les, k i je bil do tle j glavni in izk ljučn i nosilec k o n stru k c ijsk ih oblik našega kozolca. Toda že v le tih po drug i svetovni vo jn i so b ili kozolci za rad i n a jra z ličn e jš ih arondacij in d rug ih razlogov zapisani počasnem u izu­ m iran ju . N ek a teri so v n jih v idevali tu d i sim bol p rež ivelih oblik km etijs tva , sim bol n azad n jaštv a in trm oglavega u p ira n ja p reob razb i našega podeželja. O b vsem tem p a smo vse p repogoste je pozab lja li, da je kozolec nepogrešljiv i in sestavni del slovenske po k ra jin e . V drugem delu k n jig e je p rik az an a in razč len jen a vk lju čen o st ozirom a h arm onična vraščenost kozolcev v naselb insk i prostor. P oložaj kozolcev je odvisen od oblike tal, zem ljiške razdelitve in od zahtev, k i jih n a re k u je n je ­ gov nam en. Za to p red stav itev je pisec izb ra l pet, m orda res n a jb o lj tip ičn ih skup in razv rstitv e kozolcev n a Slovenskem . P rik aže nam strogo kom pozicijo kozolcev ob n ase lju M edno p r i L ju b ljan i, kozolce n a Sorškem polju , k i so b rez p ravega reda razpostav ljen i po po lju , p a studorsko skupino stogov, k je r p rev la d u je zem ljiška razdelitev na delce. P ra v zanim iva je sku p in a kozolcev n a robu te ra se ob Velikem O rehku pod G orjanc i ali p a a rha ične ob like raz ­ ličnih tipov kozolcev v Posavskem h rib o v ju — v G ab rju p r i Jančah. Izredno dragocen in zanim iv je tr e t j i del kn jige . V n jem se nam reč tu d i M ušič u s ta v lja ob v p raša n ju izvo ra in razv o ja našega kozolca. P otek razv o ja eno jnega kozolca gre v ravn i v rsti: od v zem ljo zapičenih ostrv i in na n jihov ih okleščenih v e jah v vodoravni legi počivajočih m ladik, do končne oblike kozolca s streho, k i je p rav zap rav dom a le p r i nas na Slovenskem . Vm esne razvo jne s topn je tega kozolca najdem o še d ru g je po E vropi (gl. str. 165). Bolj ne jasen je izvor vezanega kozolca, k i je slovenska posebnost in sega še p reko naših narodnostn ih m eja, p re težno n a obm očja, k je r je nem ški ž ivelj as im ilira l slovenskega. V vezanem kozolcu se kažejo že izboljšane gospodarske in socialne razm ere slovenskega km eta. K onstrukcijsko načelo vezanega kozolca je že nakazano v podu ali v sked n ju (str. 163—164). In p rav iz tega av to r izv a ja m isel, da je izhodišče razvo jne poti vezanega kozolca v sk ed n ju ali podu. k i je dobil izpopolnitev v eno jnem stegn jenem kozolcu, zak lju č il pa se je v povsem razv iti oblik i vezanega kozolca (str. 165). To je povsem nova p redpostavka, k i se b istveno ra z lik u je od naše dosedan je p re d ­ stave o razvo jn i po ti našega kozolca. K njiga je op rem ljena z izredno lepim i in bogatim i fo tografijam i, risbam i in skicam i te r situac ijsk im i načrti. Tudi po te j p la ti p red s ta v lja lep dosežek naše tisk arn išk e zm ogljivosti. C eloten te k s t je p reveden n a anglešk i jezik . In p rav to k n jig i omogoča, da bo n je n a teh tn a m isel lahko p ro d rla izven naših m eja. M ilan N atek Boris Gaberščik, 25 Ja lire S tad ten tw ick lung L jub l jana . B erich te zur R aum forschung und R aum planung, W ien, J. 13, H. 2, 1969, str. 17—28. G re za odlom ek iz d ise rtac ije B orisa G aberščika , k i jo je av to r b ran il le ta 1968 n a d u n a jsk i v isoki tehn išk i šoli pod naslovom »Razvoj m esta L ju b ­ lja n e s posebnim ozirom n a p rom etn i položaj«. G aberščik v tem k ra jše m od­ lom ku, n a 12 straneh , p r ik az u je m estni g radben i in u rban is tičn i razvo j od p rv eg a u rb an is tičn eg a n a teča ja , k i ga je razp isa la m estna u p ra v a 1. 1940, do