Književnost
Geografski vestnik 90-2, 2018
in vtise s potepanja po Kitajskem, ter Matej Lipar (Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU), ki nas je očaral z utrinki iz Avstralije.
Sobotno strokovno ekskurzijo je vodila Leni Ozis, ki jo je pripravila v sodelovanju s kolegi Naravo-slovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Uvodni del ekskurzije se je začel v Hrastovljah (slika 1), kjer so bile predstavljene osnovne značilnosti Kraškega roba in naravnih razmer območja. Osrednja zanimivost pa je bil ogled spodmolov pri Velikem Badinu (slika 2), ki je eno najbolj izstopajočih območij z vidika velikosti in celostne izoblikovanosti spodmolov v jugozahodni Sloveniji. Nedeljsko strokovno ekskurzijo sta vodila Gregor Kovačič z Univerze na Primorskem in Matija Zorn z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU. V prvem delu ekskurzije smo si ogledali Škocjanski zatok in se seznanili s hidrološkimi značilnostmi največjega brakičnega mokrišča v Sloveniji (slika 3), v drugem delu ekskurzije pa so bili predstavljeni rezultati in izzivi meritev dinamičnih geomorfoloških procesov na obalnih klifih.
Ker Geomorfološko društvo Slovenije leta 2018 praznuje 20. obletnico ustanovitve, je bilo v sklopu zborovanja pripravljeno posebno slavnostno predavanje o zgodovini društva, ki ga je pripravil častni član društva Jurij Kunaver.
Ob zborovanju je izšel tudi zbornik, ki obsega podrobnejše podatke o programu zborovanja ter povzetke predavanj in ekskurzij: http://www.geomorfolosko-drustvo.si/wp-content/uploads/2018/09/ Zbornik_GMDS_2018.pdf.
Mateja Ferk
14. bienalni simpozij Geografski informacijski sistemi v Sloveniji
Ljubljana, 26.9.2018
Geografski inštitut Antona Melika Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti je z Oddelkom za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, Zvezo geografov Slovenije in Zvezo geodetov Slovenije 26. septembra 2018, v Atriju ZRC na Novem trgu v Ljubljani, 14. zapored priredil bienalni simpozij Geografski informacijski sistemi v Sloveniji, ki je nosil ime Po-
Slika 1: Gregor Rajh predstavlja prispevek s področja potresne nevarnosti.
136
Geografski vestnik 90-2, 2018, 135-140
Književnost
krajina v visoki ločljivosti. Dogodek je namenjen srečanju raziskovalcev, podjetnikov, profesorjev, študentov in drugih strokovnjakov, ki pri svojem delu uporabljajo geografske informacijske sisteme, ter predstavitvi novih metod, podatkovnih zbirk in rezultatov raziskav.
Zbrane udeležence so pred začetkom prve izmed dveh sekcij nagovorili pomočnica direktorja ZRC SAZU Jerneja Fridl, prodekanja Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Katja Vintar Mally, predsednik Zveze geografov Slovenije Igor Lipovšek ter glavna in odgovorna urednica Geodetskega vestnika ter članica Zveze geodetov Slovenije Anka Lisec.
Na dogodku sta bili dve sekciji s po štirimi predavanji. Prvo sekcijo, ki je združevala raziskave bolj naravoslovnih vsebin je vodil Žiga Kokalj z Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU. Gregor Rajh (slika 1) in Andrej Gosar sta predstavila prispevek z naslovom Uporaba orodij GIS v analizi magnitude in globine potresov v Sloveniji za potrebe ocenjevanja potresne nevarnosti, Mauro Hrvatin in Drago Perko sta predstavila Vpliv kamninske podlage na izoblikovanost površja v porečju Lahomnice, Dimitrij Mlekuž je predstavil Vzrejo modelov višin iz lidarskih podatkov, Nataša Durič, Urša Kanjir in Tatjana Veljanovski pa so predstavile Analizo časovnih vrst SENTINEL-2 za zaznavanje neupravičene rabe na trajnih travnikih. Drugo sekcijo, v kateri so bile predstavljene bolj humanistične in družboslovne vsebine, je vodila Mihaela Triglav Čekada z Geodetskega inštituta Slovenije. Mateja Breg Valjavec in Blaž Komac sta predstavila Historično-geografsko preučevanje novodobne poselitve vršajev z vidika naravne degradacije (primer Zgornjesavske doline), Samo Drobne, Lavra Borovnik in Mitja Lakner so predstavili Lokalna območja delovne mobilnosti v Sloveniji, Simon Koblar in Matej Žebovec sta predstavila Analizo potovalnih vzorcev uporabnikov mestnega potniškega prometa v Ljubljani, Danijel Ivanjšič in Igor Žiberna pa sta predstavila Prometne nesreče v občini Maribor ob različnih vremenskih situacijah. Predstavitve so bile izbrane izmed 16 prispevkov, ki so bili objavljeni v monografiji Pokrajina v visoki ločljivosti (glej rubriko Književnost v tej številki Geografskega vestnika), 14. knjigi v zbirki GIS v Sloveniji.
Na simpoziju se je zbralo prek 50 udeležencev, ki so po vsaki predstavitvi predavateljem postavili zanimiva vprašanja ter odprli živahne razprave. Naslednji simpozij bo organiziran v jeseni leta 2020. Informacije o simpozijih so na voljo na spletni strani: http://giss.zrc-sazu.si.
Rok Ciglič
39. zborovanje Zveze zgodovinskih društev Slovenije
Ljubljana, 27.-28.9.2018
Konec septembra je v Ljubljani potekalo 39. zborovanje Zveze zgodovinskih društev Slovenije (ZZDS; http:// http://zzds.si/). Zborovanje je potekalo Cekinovem gradu v Ljubljani, kjer domuje Muzej novejše zgodovine Slovenije (MNZS), ki letos praznuje 70 let delovanja.
ZZDS svoja zborovanja, ki so osrednji stanovski dogodek slovenskih zgodovinarjev, organizira vsake dve leti. Po obravnavi zgodovine otroštva (Rogla, 2012), zgodovine prehrane in prve svetovne vojne (Ljubljana, 2014) ter zgodovine izobraževanja (Ravne na Koroškem, 2016; glej poročilo v Geografskem vestniku 88-2), je tokratno zborovanje posebno pozornost namenilo posamezniku, ki ima v globalni zgodovini in v postmoderni družbi posebno mesto. Zborovanje je tako potekalo pod naslovom »Mejniki in zgodovina - velika zgodovina skozi oči majhnega človeka«. Ob tem so organizatorji zapisali: »Slovenska znanstvena javnost je za razliko od evropskega prostora silno mačehovska pri zbiranju osebnih dokumentov, če je k temu ne zavezuje zakonodaja. Osebni dokumenti pa so po drugi strani tudi velik biser, ki je pogosto dostopen zgolj privilegiranemu delu dedičev, ki pogosto skrbno varujejo intimo ustvarjalca. Skozi generacije pa se pogosto izgubijo, s tem pa se izgubi tudi dragocen in unikaten pogled posameznika, kjer seveda intima pogosto stopi v ozadje. Izjema so zgolj spomini in biografije, ki jih pisec pogosto že piše z namenom, da pridejo v javnost. Institucije pa zaradi pravnih ali čisto organizacijskih omejitev, v tovrstnem gradivu pogosto vidijo več težav kot koristi. Zato je poseben poudarek zborovanja ravno pri posamezniku, njegovih spominih in družbi, ki jih zna ali ne zna ohraniti za prihodnje rodove. Izjema so ravno v zadnjih
161