LA CROTTA DI VILENIZA, DETTA DI CORNIALE FRANCESCO TREVISANI L A CROTTA DI VILENIZA, DETTA DI CORNIAItE. TRIESTE, PRESSO GASPARO WEIS 1 8 o 2- RP.Mise. 2-494 jQui est ee, ijut ain osjigner des hornej pr^cl' M ä la NATURES J. I, Rodsseao. ALLA SIGSORA COSTESSA MARIA VOINOVICH NAT A- DEL-ROSSO Francesco D^' Trbvisani fra gUj^rcadi diRo/na ^Iginrio Epirio de<ä;ca e consacta lorgea la notte placMa dalle cimerie mars t quando coU'ali scossemi dai sonnl miei NaTUBa; Pendente tela Candida avea sul bracplorbeUo, e iiella deslra morbida 1! animator penncllo; Heggea la manca il docile plettro,.,.. cosi m'apparve, tutto m'olFn, diccndomi, canla, dipingi, e sparve. X)*estro no^rello, e insolito sento nel sen cribarmi, lascio le pigre coltrici, stendo le mani all'armi; giä la tela Candida; come il pennel la tinge di tinte vivacissime, c d' ürride si piiige j VI Gia döhtro il caldb cerebro,, che un dolcc wicanta be^, vengono, vanno, e riedoiio. r ärdue pillrici idee . Scorrc il pennello, e scorrono gli istanti, e mentre sorge Febo in Oriejjte, Tanima conipUa I'opra scorge, Cui t'offre umU In cetera. Donna gentil, cheinvano TArno richiama, ed invido (") miradase Jontanoj Ite,miei carmi,.... i paliidi timer sgombrate intanto, e ccrto, s'EiLA accoglievi, Ü mio trionfo, c il vanto. {*) Fu in PUa ore Irasse i suoi NaUti la Signer* Cocil«»a. - vii — ^ V VIS o BELLO STMSSO AL LETTORE. X/ Sig. Compagnoni descrtsse dottamente alcum ami inmim la stessa grotta : veramente dopo la sua helladescriMoneedamal-acvor-to il preseiitanie mi ultra-, e non vi sono, che le circostame particolari, che possano garantire il secondo, ed il cedere volontario la palma, per potere impunemente deliiieare, quaii-to Uprimo con tutta V arte dipiiise. L. Ua vez20sa del di foriera, e itiadre dal talamo di rose al vecchio amatitt s'iiu'ola, e lue Id i ss i ma rimonla suIt'oscuFO Oriizonte: i tenebrosi densi vapori, e gli astri Sammeggianti fyggono al raggio , che gli insegue, c vince 1 sogru' piacKfissinii disgombrn, dU'ino Amico, e lor permelLi iji pace, (a) rjedere all'ima cliioslra, or che risorge coll'alba il sole, e fa di Ici quel, ch'clla fa della notte, e delle vaghc stelle. Giä 5ul tiio lunitar mordono i freni, calcitrando il lerreno impazienlf, gli vmgari corridori, q il bieco atiriga Tc d* msctelo , e T}egUgent€ accusa, chc lo scflbro niartcl su^I alii bronii frenienti ricadendo, annuDzia Tora, che fissjisti al j^artir: mobile aureltft, che intoruo spnrgi il rombo fragoroso, dolcetnente.all'orrccchio glielo porta, e lo desia pet me, che i sonni suoi non oso di wibsT? . . i ; roa s'ax-rc alfife« la miJta sogUa '. v» » i placidi riposi disgonibrj alfin, e greca man ti porge nel boemo cristal le amcn'cnne spume col fresco lalte accofte, einislc; Tu le rifiuti, e dalle pigrc plume sorti d'^un salto , al pie adatlando il mollö anglico cuo/o, ed alle forme incbieste aticlie lane all^Europeo costiime. (a) Giä tulto i pronto; e Tu pur anco, vieni, monta il coccJiio ristretto in pria, die l* alio reilor dei Treni ai fervidi cavalli il coBScio segno di parlir di^pensi. Ma alfin si parte, e gli agili destieri, divorando ilcaminino, arrivan dove sul verde praio inculto monte s'aUa, cbequanto piu s'estolle, orrtdo tanto, e men ferUldivien; ove cred'io, deH'util Cerer, di Pomona bella solo a dispelto, vedi pur tallora 0 roammola spuntar, o bionda spica, di cui dai prati iio torbido aquilone ixasse sull'ali, e qui depose il seme. Ma vinto e I'erto deHMi^foxme colle. — xi — c I'arapia vetta al giiardo ofFre soäve ricompensa dell'orrido cammino, che a manca vedi spumegglar il saUo immensurabil liquido Orizzonte, per cui scorrendo mille prore e mille d^estranlo ciel» felicemente onuste d'utili merci, e peregrine stofFe, I'avirea CUtade, che airAdriaco fluUo frena Torgoglio, fan si ricca, ebetla. A destra i praticei fiorili, e moUi, i dilti poggi, i giardirielti ameoi fan sorridere il Ciel di lor bellezza, u* tanti son palagi, ostelli, ease, teUi, erigne, cJie jI gu.irdo ammiratore cento villetee insiem crede raccollc , e germogliarle il fertile terreno, come germogl/a le vefmene, e i ßori, talche deir AtQo tuo, Doska gbxtilf. , i popolati, e fertili-coutomi rivedo in lor, di cul cosi canlava 5ul douo pleitro ilFerrarese Omero. Ma I'uitle Ocean, l'otner»o colle agll occlii fura it pii leggero, e pronto de'fumanti destier, che in inoute alpestre scgnan la «ampa, ove la mano induslre dal molle sasso irac feconda argilla; — XII ns pcuopre pii: per qn.ituo aculo U gnni^Q d«l?aJ£e ^Htenne, e clelle torn cccelse traccio. nel cielo, che aispdre, c fu^ge de{ Lombardo Apeniflo, c do'üsvosi Jilpini gioghi la scagUosn fronlt. Or tutto e orror, tie per iiiggir piu ralto csssa »1 tcrrore, ondc '^aTVRa voUe i prjlpfli sospcnJ»;ic del coi'u, ed Äi-restare n meazo it corso il Scn:igtie . Fra riipl a'pcütri, c^l itv.-guai tiioi:lagne . ampie fosse rhrovi, ove s'arresta ii limjiirfettp ujnur, che larga q^ul ptovviöa dispcusa; ad esse corcs sitibomlo nel giorno il paslo ;-el!o ccU'nff.ionato bue, inentre alU notte Tatre niascelle ancor del sangiie lorde il'incatito aguello, o dl men presta lepre forsc viece r. lavar ii Jupo Ji'.festo. presso le fosse limacclose In ir.agro, nia pur cuUo lerven^ c/ie intorno serra bcissa muraglia di roltaiitf, esassi, qualclte sjiica bioucJcggia, ove dunora d'hifaiisio augurio il U:rpe augeUo,e il guTo. Ma spnrve alfin Torrido scoglio, e sorge fr.igrnnfe, e diiaro - ombiifero boschetto, che oKiq proprio seuo ai ciUaclmi, (b) — ^lU — alle or.este donzc'Jetie accese s'cnra a.^clo, che (Vintorno inve^te i;t Yergin rosa , il vago giglio abbetla, e la quercia ricopre, ove fcioglieniio {leliiJe -tenerhshno usslgriuolo dolce caoto d'amor, amore iöspira. In due divide la boscagiia retto, c ben hingo caminm , ove lassiva la molk erbelta, e ivarlo-piGli fvoci gralo - olcxzando guiclano le piante iti rjstka magjcn, che a caro prezzo su roxzo desco al passaggsr dispsnsa scarsa insjpkia raeiisa; a Te Tu stesso niega la so^lia, ai mal* accord aperta;' segul ToTtiie de'saggi imprcsse, o Amico, scpra il destro cammin, che fra spugoosi rožiami, e sassi ammontichiati appena lascia libero il varco.....Ecco da lunge, negvi tiigiiri, a cui piil negre cnnne 'coprono il telto .... ii raUegra,.ž presso la desiSta Crotta , ore Katuha fa f:j siJeny.io di Se pompa si nota. V'tlein un giorno disadorna, brutta, ccl orrfda cosj, che in cor le mosse tema, e picia, chiamt» sua possaaliora, e II tetro oirore d'abbeliir risolsej —1 XIV — i! forte Vegllo apportator degli anni scco all'opra s^unl; nsl cielo akosse alto bisbiglio fra t Saperol^ e v' era clii opppr ro]ea,....ma Giove allora (i! solo liilanciatore del comun dcsiino)., agrottaado I'austero sopracciglio fe gU audaci iremar, e i'aureo freno cauto pria raccoglieodo, il guardo rclse 30di a mirar i'ardimcntosa impresa. JiATURA intanto dai vicitii monü Tacfiue raccolsc, e ne formd torrente, clie sull'erbe spargeudosi, e sul fiori, comc verme il terien corrose; o quale veggiam tailor etitro sospesa corica mezio, ricolma di minul-a sabl>ia a goccia, a goccia dal pertuggio sngusto della conca cader il sopra-pošto, ed abbondanle liquido elemente, fc) fal peric vie, che si formy serpendo fra il docile terren, parte delfacquc ghinse nel vacuo ciefla grotta informe» ove sul sasso sitiboado, e pregno d'alcalij.e sali nel cader a slilla a mezzo ii corso. s'atrcsiava, e forma perdendo dt liquor; dl sale, e sasso preadea Vaspeiio, e la scsjanz.i amara; indi ahra stilla ricadendo, e cento» e mille ancor, cöine !a prima tutte si trasforraaro in solido elemente, cosl il marmo di se iraggior si fcaj € della grotta s'adornava il tetto.-Altra parte dell'acque in un raccolte obbedife'nti alia tendcnza prima, ' • • die al ceotro universal ior diž Natura , scese fin nel profondo , u* ferri, e martni, e piante, e qwanto ivi trovd, converse ID strumcnti alPimpreša: inslnuätä ■ ■ nelle fibre dc! marrao, e i pori angüsti del dissimil metal, novella forma al roarmo diede, cd al meJallo, e solo degli arbori serbi l*antico aspetto ; forse perchž Le piacque allor formarsi soutrraneo ameaissimo giardino non Tisfo ancor, cJie il graa Compagao all'opra d'ime piriti simili all'erbette orno, e di stalatltici fioretti, cui rnentre il guardo uman stupido mira I'atiima ccde al lusinghiero incanto, " che fra i raortali noa s'arresta soio, ma sale iß cielo a tidcstar nei Numi riflvidc fiamme, mentte ii Dio toaante — XVI — — xvit per stupor« inarcan> e parte il ciel rimanda a! suolo; Tardita g'jida aride canne accese, t quests, sembra eq^uillbrata in alto che ii furore det Dfo fanno piii vlvoj;... da equia capelio, cd oßdeggiar, ma invatio giä la vesideua sulf altera froate smuovcr la tenteria Sterope, e Brotite; st3 pilila; e iiumi, allrove voiti, in'peuo d'intorQO ia ispiral giro strumcotl, if faddopian I'orror, msntre la manca fiorami't ? statue io scblpiscon tutlo, i tulmini afTcrrat! a! vicm foco talchc il vaoto con lo^ , su ciii sca'peUo accende, e insorabite k destra segno d«*Daci, e Marcomau le slraggi nn rescieglie» lo injpugfja, e it'corpo taito saeri a Trajanb, cd 'Atitonin , contrasla , di stermmare, e di vibrarlo e in alio. L'csperto intanto condotlier divide Ferma , Giove ,clic fat?.,sospcndi'Tira.... senz'ordine qua, e la I'aride paglie. Koi t'adoriatn prostesi al suol.... ma folic. c Qon visto r accei>de ,. •oh I e jior cedeya ai dubbj, A desira il monre, lacerate i! üaaco, oSr^ iiUrar.via;) che a quella vetta « duce. . Posscule, incomprenslbile Natura, . quanto nell'opre tue sei grande, eDeai... Piü vasia accor. di quante in pm si mosira reggia j^suU',cui sian; due madgiu JinmeQSijve -negri- a custodk V ingresso. Passi Cra loro , e Uioglie arcate, ed ampte rolle, pprtici, loggie osservi» e quiodi duppUcate coloane, alti colossi, armi, trofci, vsstiboli-coa quaato vaito peusiet pu6 immugtrvarc, «>, prcgno d'afra moft'ta, e bas^o puzzo, U volto oiTende, e la brillante Gamma delle faci minaccia: intanto sempte fra^oroso precipita il mac^goo, ove sicnro il piedc unutn non giunge, cheairocchio iodagator Natura avara, qui impose, e nort a Se con fin preciso; qu\ impoaiamlo xioi pur .... bencli^ deh! quantO) It veloce pennello ttascorrenda, stfl qitädro informe i)) Sraccjar commJsel c qunnto a pinger cesterial... ma iovano Testro mi punge diseguir, che il basso SnvincibUe orror-le cHiar« linle «scura, e arresta le piurici idee. ^ XXll I — (ä) II «oropagno dj questo vUgg'io fu il sig. Niecel« Zograj^o 1 Greco di naiioue , cbe veseira se-condo H costume üel aostro paese eoile lane del suo. (b) Egli e amenissimo, ed i iigdori di Trieste »anno i godete sorente della saa »meoiia nelle glor> Date £cseive. (e) SI disse Uquido elemente , come si dira poeo innanzi soUdo elemeTifo ^ per iateniere ^eqaSg t terra; ilgenio fisico i pregKto a compatiie» sol pel qne»(a votla st I adopraia una pe»{ras1, che riecofda i rancldunii, e gU erroti deiraoli. chili} pet. nol conTenlamo dogmv novelU , « rinunriamo agll elementi. (d) Cosl della i Vicenza dai moati Betici, (be ra. gameate la circondano; in ess« i il fantoio Tealro Olimpico sail' «rc&iteUnr« degli «BCidč Rnmant. (e) Quelle due famoie colonne esistono ia Roma; ^uand' anche £<3s$e spogUata di latti i >uui sa« W«>ni avTanil d' anlichiiA, bflsterebbeto esje solo per Tieompensarne le perdite , ed eleriMrla; sogna redetle per esserse coaTinlo« VILENICA, JAMA CORNIALE IMENOVANA (prevedla Nadja Adam) IX 2 Milina, dneva znanilka, ter mati iz rožnate zakonske postelje k ljubimcu staremu odhiti, in se bleščeča zavihti na temno obzorje: temačne goste izparine, in iskreče se zvezde pred žarkom bežijo, ki sledi jim, in jih premaga. Mirne sanje prežene božji Prijatelj, in jim dovoli v miru, (a) v globoko se sotesko vrniti, sedaj ko z zoro ponovno sonce vzide, in z njo opravi tako, kot ona le-to stori z nočjo in zvezdami nestalnimi. In že na tvojem pragu uzde brzdajoč, in s kopiti nepotrpežljivo zemljo udarjajoč, ogrski tekači, in zlobni kočijaž Tebe, brezobzirnosti in nemarnosti, obsoja, da raskavo kladivo na visoke zvonove drgetajoč udarja in oznanja čas, ki določil si ga ob odhodu svojem: nestanovitna sapica, ki naokrog glasno šumenje trosiš, X nežno mu ga k ušesu vodi, in ga za mene, ki njegovega sna ne upam si motiti, zbudi; .... toda na koncu odpre se nemi prag .... in mehka mirovanja dokončno odžene, in grška roka ponudi ti v češkem kristalu ameriške pene, ujete in pomešane z mlekom svežim; ti jih zavrneš, in iz lenega puha odskočiš, nogo navajajoč na mehko angleško usnje in atiško volno na oblike zahtevane noše evropske, (a) In že vse je pripravljeno; tudi Ti, pridi, povzpni se spredaj na ozek voz, da prevzvišeni vladar uzd, iskrim konjem zavestno znak odhoda da. Končno se potuje, in urni plemeniti konji naglo pot požirajoč, prispejo tja, kjer na neobdelanem travniku zelenem, gora kvišku se dviguje, in bolj ko se tako strašna vzpenja, manj plodna postaja; kjer mislim jaz, da samo koristni Cereri, Pomoni lepi navkljub, vidiš vijolico celo pognati ali breskev rumeno, katerih seme je s travnikov nemirni severnik na krilih prinesel in tukaj ga odložil. Toda premagana je strmina brezobličnega hriba XI kjer široki vrh pogledu sladko nagrado po strašni poti nudi, in z leve vidi peniti se slano, neizmerljivo tekoče obzorje, po katerem, nebu neznanem, drsi na tisoče in tisoče ladij, naloženih radostno s tovorom uporabnim in blagi nenavadnimi, mesto zlato, ki ob morskem valu Jadrana brzda svoj ponos, spreminjajoč se v lepo in bogato. Na desni travniki cvetoči, in mehki, griči obdelani, vrtiči ljubki, njih lepota Nebu nasmeh izvablja, oh, brezštevilni so dvorci, bivališča, hiše, strehe, in vinogradi, katere občudujoči pogled vidi kot sto hišic zbranih, in klije rodovitna zemlja, kot klijejo poganjki in cvetlice, tako da tvoj Arno, prijazna gospa, kraje, in njih plodno okolico, v njih prepoznavam, o katerih pel je tako učeni plektronom Homer iz Ferrare. Toda koristni Ocean, prijetni grič očem je lahek bil korak, in poln sopihajočih konjev, ki si v planino pot utirajo, kjer delovna roka vlažno kamenje v ilovico spreminja rodovitno; xir ne odkrije več, čeprav pogled pazljiv anten visokih, in stolpe vzvišene na nebu izginjajočem išče, in zbeži iz lombardskih Apeninov, in iz zasneženih Alp grobo lice si podjarmi. Sedaj vse je groza, niti za urni pobeg tesnoba ne prestane, kjer Narava hoče utišati utrip srca, in zaustaviti obtok krvi. Med skalami planinskimi, in neenakimi gorami najdeš brezna široka, kjer zaustavlja se tekočina čista, in deževje dolgotrajno, predvidelo je nje shrambo, k njej žejen tekom dneva z volom sopihajočim, pastirček hiti, medtem ko ponoči druge čeljusti, še vedno s krvjo nepazljivega jagnja ali manj hitrega kunca zamazane, mogoče pride umit si osovraženi volk. Poleg blatnih brezen in suhe, toda vseeno grude rodovitne, ki zapira jo nizek zid razbitin, in kamenja. kakšna bledorumena breskev, kjer prebiva grd ptič zlosrečnik ter čuk. Končno izgine pečina grozljiva, in pokaže se dišeč, svetlo senčen gozdič, ki v svojih nedrjih meščanom, (b) xni in poštenim gospodičnam varno zatočišče prižge, ki okrog ga oklepa vrtnica nedolžna, ljubka lilija krasi, in hrast pokriva, kjer pojoč tožeči slavček občutljivi sladko pesem ljubezni, ljubezen navdihuje. Na pol razdeli goščavo ravna in dolga pot, kjer spolzka vlažna tratica, in cvetlice vseh barv prijetno dišeče vodijo rastlinje v podeželsko hišo, kjer za drago ceno na neotesani mizi, popotniku razdele boien obed plehak; Sebi Ti sam prestopiti prag prepoveduješ, kateri neprevidnim je odprt, sledil stopinjam sem vtisnjenim, oh Prijatelj, nad desno potjo, ki med gobastimi razvalinami in kamenjem naloženim, komaj prost dohod dopušča ... In glej, od daleč, črne bajte, katerim še bolj črno trsje pokriva streho ... te razvesele, ... in poleg željene Jame, kjer NARAVA v tišini delujoč baha se kot se opazi. Videl sem jo nekega dne brez okrasa, grdo in tako grozljivo, da v srcu strah je prebudila, in usmiljenje, poklicala je torej svojo moč in mračno grozo, da od olepšav jo odreši; XIV mogočni čuvaj, leta prinašajoč s seboj, se s stvaritvijo je združil, v nebo med višave se je dvignilo glasno šepetanje, in bili so tisti, ki upreti so se hoteli, toda ... Jupiter takrat (edini naše skupne usode uravnalec), obrv strogo je nagubal, ter predrzne še prestrašil, ko zlato uzdo pazljivo poprej je zategnil, in pogled zatem v občudovanje drznega dejanja usmeril. Narava pa medtem je z bližnjih gora vode združila, in jih v potok oblikovala, ki po travi se razlil je, in po cvetlicah, ki kot črv zemljo je prežrl, oh, koliko tekočine je takrat v visečo, z drobno mivko zapolnjeno kotanjo zlil. in kapljo za kapljo skozi ozko odprtino iz kotanje v prostor spustil, in obilica tekočega elementa, (c) tako po poti, ki ustvarila se je vijoč prek voljnega terena, del vode prispe! v praznino jame je brezoblične, kjer na kamen žejen, prepojen z lužninami, solmi , kapljajoč v sredino toka se je ustavil, in obliko izgubil zaradi tekočine ter soli, in kamna videz ter snov grenka sta postala; XV odtlej še ena kaplja je padla, in sto in tisoč še, tako kot prva vse so v trden element se spremenile, tako marmor vse večji je postajal, ko strop z jamo se je zaljšal. In druge vode v eno zbrane poslušne prvotni težnji, katerih vesoljno središče je NARAVA, spustile so se vse do globin, železa, marmorjev, rastlin, in kar tam so našle, izpremenile so v orodje preoblikovanja: počasi vtisnjena v vlakna marmorja, in v pore tesne neenakih kovin, novo obliko marmorju, kovini so dala, in samo drevesom prihranila so stari videz, mogoče, ker takrat všeč bilo jim je oblikovati podzemni dražestni vrt, nikoli še viden, katerega veliki Stvaritelj je na dnu s piriti podobnimi dišavnicam, okrasil, in kapniškimi cvetlicami, katerim medtem ko jih presenečeno človeško oko občuduje (opazuje) duša prepusti se laskavemu čaru, in ne ustavi se samo med smrtniki, temveč v nebo se vzdigne prebuditi ponovno pri Numih plamene zavidanja, medtem ko Bog grmeč XVI zaradi začudenja čelo nagrbanči, se s Stvarnikom razveseli. Vstavi, jezdec konje: spustimo se, Prijatelj v globoko jamo .... mrzla groza se po kosteh ob snidenju ponovnem vije .... obok neizmerni, slep ob predstavi blodni, odpre, grob poveljnik goreče iskre z nosečimi bakljami združuje, in spušča se smelo naprej, ker obleka in usnje okovano, ki nogo izkušeno mu obuva, ga pomirja. Nedostopna globoka tišina za svetega prag naredi .... velikanske skale, gosta tema, negotova pot gostišče v groznega spreminjajo, kjer luč malo po malem z zmagovalnim žarkom vrne stvarem bistvo (obstoj), in obliko. Pod čudovitim obokom, kateremu zaman spodbode te želja raziskati temelje trdne, kjer se vzdiguje, (ker nestisnjena tla prepovedujejo jim spust) velika dvorana se razširi, kjer stebri veličastni dvigujejo se hitro podpirajoč vzvišene oboke, ki z njimi bežijo, kar tukaj vidiš ponovljeno rimskega gledališča XVII nespremenljivo sceno, in ostro obliko, ki jo Berga za nas še popolno hrani; (d) iluzija nehote zmoto v prepričanje spodbuja, da duši dodeli tiste, ki v njej prebude gibljiva vlakna iz zanesljivih občutkov in vanje ideje zanese o grobovih, zastorjih, okrasih in frizih, ter med stebri dvojnosti kipov, možnarjev, bogov podob. Toda vzdolž zavite poti, razdrapane ter ozke nas vodnik pričakuje, trdno roko v oporo ponuja .... jaz je ne odbijem, in mimo grem . Oh! Kaj vidim jaz? ... le kam smo prispeli? ... in ta Agamemnova prevzvišena palača, oh, Titov Reggia in Neronov?! ... kaj reči, če oko osuplo obstane, so vredni ogleda ostah deh dvorane sijajne? ... Okrog zidovi polni so arabesk, cvetja, kipov, obeliskov, lestencev in grobov ter tla kot steklo; grbov, skupin, lokov in okraskov nebo je polno. Na dela dva deli neizmerno dvorano skalina velika neobičajna, (podobna stebru širokem) XVIII ki sama je deljena, ker del nje dviguje se iz globin v nebo, in del nebo pošilja nazaj na dno; in le-ta na vrhu izgleda uravnovešena s konjsko grivo, in nihajoč, toda zaman premakniti jo je skušal Sterop, in Bronte; okrog pa polžasto zavita glasbila, cvetlice in kipi popolnoma izklešejo jo, tako da z njimi bahanje, na dletu katerih znaki Dacijev, Markomanov pokoli svetega Trajana, in Antonina, v nasprotju je. Izkušeno medtem vodnik brez reda sem ter tja razdeli, slamo suho, in nevidno prižge ... oh! in vzdigne se nenadoma predstava mila, ki brezmejno domišljijo ugrabi, in jo premaga! Vaze gotske in lestenci egipčanski, drevesa, konice, trinožniki, in orkestri vsi se drugačni predstavijo: poglej, Prijatelj, tjakaj tisto živo mejo, ki spominja na zimsko defloracijo njegove časti, ki jo April, oče trav, v izobilju podeljuje. Obrni se, in poglej tisti kamen gromozanski, ki prezvišen kvišku kipi, čez njega pa gotski piedistal je položen, kjer besna pojava numena strašno grmi in sedeča, v roki strele in puščice drži; XIX tripod je ob njem, na katerega drzni vodič brezčutne strelice usmeri, ki bes Boga še bolj okrepijo; ... že maščevanje na čelu ošabnem se zariše, in svetila, drugam obrnjena, v prsih podvojijo ti grozo, medtem ko levica strele ujete v bližnjem ognju prižge, in desnica privošči si eno izbrati, v pest jo stisne, in celo telo k pokončanju in vihtenju se pripravi. Ustavi se, Jupiter, kaj počneš? ... jezo umiri ... Mi, pri tleh živeči, te častimo ... toda nor, sem jaz! ... to samo kamen je brez življenja, in gibanje, le kakšno gibanje, ter življenje, mu domišljija je vdihnila. Medtem pa moč izgubljajo osamljenih slamic iskre žareče, in kot plamenu sij primankuje, tako oblike bogate predmetom bežijo, in ostaja le kakšna njihova sled, kot od luči, ki jo uniči ter premaga, na novo oživljena groza. Tu skozi se gre po vijugasti, strmi poti, ki vodi nas na vrh do pečine, poprej pa na levi zlovešč zagledaš vhod globok, brezkončen, temačen, kjer obrazi so sledi, in kjer sledi vtisnjene se ne vidi; mogoče prvi XX iz Trakije pevec jo je opeval, če bolj strog, in manj ljubeč ohranjal je obljubo, in dvomom ni popuščal. Na desni gora, razgibano pobočje, drugo pot ponuja, ki k vrhu tistemu je vodnik. Mogočna, nerazumljena NARAVA, kako velika si v dejanjih svojih, o Boginja! ... Se bolj obsežna kot postavlja se palača kraljeva, v predverju kolosa dva postavljena (e) velika in črna, ki vhodu sta čuvaja. Mimo grem pod dolgimi oboki, lože si ogledam, dvojne stebre tudi, visoke kipe, orožje, trofeje, veže in vse kar bujna domišljija lahko si predstavlja, ali umetnost učena izpelje: na stenah vidiš poleg tulipana vrtnico pridobiti si prvotni čisti sijaj, ki takšna bila je že dan poprej, kateri Venera prelepa s krvjo svojo izpremenila ji barve je; in če mika te, brez kazni jo utrži; Prijatelj, sedaj ko trn varujoči Naravo je v nedolžno in surovo skalo zbodel. Toda voditelja našega, kričati slišim, ... pridite Tukaj je konec ... težaven prehod XXI nas tja popelje; ozek vrh in strm ter mračen, da, v čigar nedrjih srce bije. Od daleč vidiš, kot stolp visoko iz dna globokega in grozljivega brezna, ki pod nogami odpira se, kvišku iti čudovito cipreso velikanko, kateri sto manjših okrog plete venec v poklon; takšne prinesli so z Marsa nekoč na polje tisoč manjših kamnov, noseč jih na hrbtih sloni punski okorni, da skali največji voditelja prevzvišenega nudijo obrambo v venec se spletajoč. Obok in nebo, ki pasti grozita, a zaradi gibanja zvezd nikoli padla ne bosta, s svečami velikimi, visoko-globokimi sta pokrita, katerih ostra ost se z globino spogleduje. In na vrhu široka ploščad, ki obrnjena je tako, da v mrzli zimi lesketajoče prozorno družbo ledu, s strehe visečo, opazuje, kako božji jo žarek poprej v belo tekočino iz snega raztopi, in nočni mraz med spuščanjem svojim v kristalne puščice prelevi ... Če izpregovoriš, grozljiv odmev, globoko po jami in breznih zahrumi, tvoje glasove ponovi ter srce ti zopet XXII z grozo napolni; če le kdaj želja te spopade, v kaos neizmerni se podati, deležen boš brezna brezkončnega, trušča mogočnega kateri, ko spuščal se bodeš naglo kotaleč, napolnil ti z grozo bo dušo, medtem ko zrak gost in ganljiv, nasičen s kužnimi hlapi, rahlo zaudarjajoč, obraz žali, in plamen žareči bakljam grozi: medtem pa še zmeraj bučno se spušča skalina, kjer varno ne prispe človeška noga, ki očesu raziskujočem NARAVA skopa, se tukaj vsili, in ne premore meje točne; kar mi jo začrtajmo ... čeprav, oh! koliko, hitri čopič po sliki brezoblični švigajoč pustil je sledi! in koliko je še ostalo nenarisano! ... toda zaman zanos spodbuja me k nadaljevanju, ko globoka nepremagljiva groza barve svetle potemni, in slikarju ideje zaustavi. OPOMBE" (a) Tovariš na tem potovanju je bil g. Niccola Zograff o, Grk po narodnosti, ki se je oblačil po običaju naše dežele, vendar v grška blaga. (b) Kraj je zelo prijeten, in tržaška gospoda ob prostih dnevih cesto uživa v njegovi prikupnosti. (c) Z uporabljeno besedo tekoči element in kasneje uporabljena beseda trdi element, sta mišljena voda in zemlja; genij fizike naj mi oprosti, če sem v tem primeru uporabili opis, ki spominja na staro šaro, in napake antike; kajti strinjam se s sodobnimi dogmami, in se odrekam elementom. (d) Tako poimenovana je Vicenza po hribovju (Monte Berico), ki jo obkroža in kjer se nahaja znani Teatro Olimpico s staro rimsko arhitekturo. (e) Ta dva znana stebra obstajata v Rimu; ce bi Rim oropali vseh njegovih antičnih zakladov, bi ta dva stebra nadomestila izgubo in ga kljub temu ovekovečila. Človek ju mora videti, da se prepriča. ' Catalogo deglo incliti ed emditi ed valorosi pastori e pastorelle arcadi dell'inclita adunanza letteraria di arcadia sonziaca, colonia della insigne arcadia romana. ^ Baronica Voinovich je dejansko živela kar dokazuje oglas v "L'Osservatore Triestino", 15.7.1818. Številka strani navedena po originalu. Opombe kot jih je na koncu pesnitve navedel sam avtor. PESEM O VILENICI Leta 1802 je dr. Francesco Trevisani napisal pesem "La Crotta di Vileniza, detta di Corniale", ki jo je natisnila tiskarna Casparo Weis v Trstu na 23 straneh knjižice malega formata. V knjižnici Biblioteca Civica v Trstu hranijo le zgoraj omenjeno delo tega avtorja, o njem ne obstajajo biografski podatki, tako da o samem avtorju lahko povemo le tisto kar je možno razbrati iz knjige. Trevisani nam na tretji strani knjige pove, da je med člani Akademije arkadij-cev v Rimu bil znan pod imenom Algindo Epireo. Akademije so v Evropi, predvsem pa v Italiji, nastajale od 14. stoletja dalje, zlasti so se razmahnile v času humanizma in renesanse (Accademia della Crusca, dei Lincei, pri nas Accademia Operosorum...). Akademija arkadijcev (Accademia degli Arcadi ali Arcadia) je bila ustanovljena leta 1690 v Rimu kot kulturno zbirališče in torišče literatov in izobražencev ter z namenom, da prečisti književni stil, ki ga je pokvaril italijanski seicento (doba baroka in marinizma). Arkadijci so imeli navado nadeti si grški ali pastoralni psevdonim. Razcvet akademije je trajal do sredine 18. stoletja, nato pa je začel z uveljavljanjem romantike in s svojim poveličevanjem psevdopastoralnosti, erudicije in drobnjakarstva naglo propadati. Akademija je imela je velik vpliv tudi na našem ozemlju, po več krajih je ustanovila podružnice: Ljubljansko akademijo (Accademia Emonina) leta 1709 in goriško akademijo arkadijcev leta 1780. Med novicami "L'Osservatore Triestino" iz dne 8. novembra 1802, št.90 omenja slavnostni zbor rimsko-goriško-tržaških arkadijcev ob priliki odkritja doprsnega kipa predsednika njihove akademije. V čast dogodka so arkadijci recitirah več pesmi napisanih prav za to priložnost, vendar na žalost avtorji niso navedeni. Seznam članov goriške podružnice, ki ga hranijo v Archivio Diplomatico e Storico v Trstu zajema le obdobje med leti 1780 - 1791, med njimi pa dr. Trevisani ni omenjen'. Trevisani je pesnitev posvetil baronici Mariji Voinovich, rojeni Del Rosso kateri je namenil tudi uvodno pesem v devetih kiticah. Pesnitev je sestavljena iz 351 svobodnih verzov, je neke vrste miselna poezija, ki je po večini patetična in brezosebna. Kot sam Trevisani v neposrednem sporočilu bralcu pravi, nikakor ne more doseči čudoviti Compagnonijev epos (op.p. iz leta 1795), vendar si je zaradi posebnih okohščin, jamo v obliki pesnitve dovolil opisati tudi sam. Pesnitev na katero me je opozoril dr. Shaw in na čigar pobudo je pravzaprav nastal pričujoči slovenski prevod pesmi, ki opisuje pot skozi podzemlje, ki s svojo lepoto očara, s svojim neizmernim breznom prestraši in vedno znova privlači. V prevodu, ki ne zajema Trevisanijeve uvodne besede ter uvodne pesmi temveč samo osrednjo pesnitev, sem se skušala držati originala pa vendar jezik iz začetka 19. stoletja približati današnjemu bralcu. Jama Vilenica pri Lokvi je najstarejša turistična jama v Evropi, saj jo obiskujejo turisti že od leta 1633, ko jo je dal takratni lastnik grof Petač v upravo lokavski župniji. Velik sloves in obisk je doživljala v prvi polovici preteklega stoletja, v Trstu je celo veljalo nenapisano pravilo, da je vljudno vabiti angleške mornariške častnike v njeno podzemlje. Leta 1816 je jamo obiskal cesar Franc I. Sloves Vilenice je začel bledeti z odprtjem Postojnske jame in kasnejšim odkritjem Škocjanskih jam. Jama je nekoč z barvitimi kapniki različnih oblik in prečudovitimi kapniškimi zavesami močno burila domišljijo obiskovalcev in tako navdihnila tudi dr. Trevisanija, da je svoje občudovanje preliv v pesnitev.