Dopisi. &v. Jakob v Slov. gor. Naše izobraževalno društvo priredi na velikonočni ppndeljek igro »Mojstra križnika Velika noč«.. Priredi se tudi lep srečolov. Začetek ob 3h popoMne. Sosedi in domačini prav iskreno povabljeni! 'linje na Po^ocju. Tudi pri nas smo »srečni«, ker jmamo nek.«, jirav vročekrvnih samostojnežev. Veliko jih sicer naiiamo, pa zato so *'\ zelo »kunštni«. Prvi je neki Adam, posestnik blizu Sv. Urba. Ta »velkii mož je že pred državnozborskimi volitvami agitiral na vse pretege za samostojneže in tudi lanskega ieta pred občinskimi volitvami si je brusil pete in jezik, rad bi bil namreč prišel na županski stolec, ali vsaj v odbor, pa ne boš Adam, mi te predobro pozaamol Druga naša svetla zvezda je Gregor Špes; ta raožakar srka svojo modrost iz saraostojnega lista, zato je pa tudi najb-.ij >prebrisane« glave. Rad bi bil tudi naš župa.;. ;i dokler boš trobil v samostojni rog, tako dolgo ti Grega naš župan ne boš. Tretji je Ignac Plib • -Sek. Ta možicelj je tudi zelo vnet za saraoštojn*' •¦ y-. udi učen zato, ker je večkrat za inženirja, k^u on nam cesto meri iz Slov. Bistrice na Tinje. Četrti je neb Franc J^isjak y Visolah. Možakar si veliko prizadeva za Ss^^io^^ojno stranko, najbrže bo pri prihodnjih vo* lhiHh uvoljen za slabostojnega poslanca. Tudi na zivinsko kupčijo se prav c'.obro razume, kajti večkrat se iau posreči, da kakšnega posestnika prav dobro «nažiajfa<. Gospod urednikl Vprašam vas, kedaj bo prišel tisti čas, ko bodo «r regledali ti preslepljeni samostojneži? Odgovor: Vt iko preslepljenih se je že spametovalo ter so obrnili hrbet samostojni, drugira se pa odpirajo oči sedaj, ko jih >šraufrvf davčni vijak in jib tep€ šc dokaj dr-.jgih nadlo, ¦'.'¦' •''V. Marfcta na Drav. p. Če he verjamete, da se še godijo čudeži, pridite v Margečko, pa jih boteOrmožu. Predsts videli. Leta 1918 in 1919 so bili Margečani po večini strastni nemškutarji, pobirali so podpise za Avstrijo, zmerjali čez Srbe z najgrsimi besedamij grorili s smrtjo tistim, ki so deiali za Jugoslavijo, precej jih je pobegnilo v rieraški raj, a so se skesaai vrnili. L. 1919 so postali divji samostojneži. a do volitev •so še yedno grdili Srbe in upali. da pridejo pod »Bin«, kakor je eden rekel. Nas, ki smo se trudili za Jugoslavijo, so sovražili in zmerjali s Srbi, pravili, da smc jih prodali itd. Odkar pa so njinovi poslanci pri vladnih iaslih, pa jim je prav, da naše otroke že v ljud?ki šc'i raučijo s . srbohrvaškim jezikom in črkami, da pošiljajo naše vojake v tuje in nezdrave kraje, da jih tara na/avnost mučijo, -ia nam nalagajd vedno hujše davke. Zoper vse*to naši samostojneži nimajo nič. Zdaj pa jih je naš g. nadučitelj skomandiral k Sokolu. Da je Sokol protiversko društvo je itak splošno znano, a da Sokol služi velikosrbski misli, to je potrdila vojaška oblast, ki je zaukaeala, da se naj pri hrvatskih in slovenskih vojakih 3gitira za Sokola. Sokol torej ne dela za jugoslovAnska misel, za jugoslovansko državo, ampak za velesrbska misel. To imate zdaj margečki čudež, da tisti, ki sa pred letom hoteli vse Srbe pojesti na kisli župi, danes kot Sokoli delajo velesrbsko (ne jugoslovansko) stvar v škodo svojega lastnega naroda. Ternioe. Nas starše, ki imamo sine pri vojakih* silno žalosti, da morajo ti trpeti y tujih krajih lakoto, nesnago, zaničevanje in pretepanje. Tako je nek tak nesrečnež rekel očetu, ki je pravil, kako se sin pritožuje: prav se godi tera smrkovcera, še bolj bi jih bilo treba prijeti! Tako daleč so že ti ljudje prišli, da odobravaj« tako krivično ravnanje z našimi sinovi. Čudno je to, da ti ljudje, ki šo prej tako podlo govorili čez Srbe, zdaj vsemu potrjujejo, 'kar krivična vlada dela krivic našim fantom in vsemu naSemu ljudstvu. To so grdi izdajalci, ki se morajo vsakemu poštenemu človeku studiti. Ko so poslanci Kmetske zveze v Beogradu zahtevali. da se naj da vojakom, kar jim gre, in da se ne sme ž njimi grdo ravnati, so samostojni naše poslance grdo napadli in zmerjali, menda samo zato, da se ne bi vladi zamerili in da jim ne bi vzela korit proč. Vse to kaže, da jira je blagor ljudstva deveta briga, satno da oni dobro shajajo. Zato pa tudi vsi pametni Ijudje obračajo hrbet tem nesrečnim škodljivcem našega liudstva. Sv. Andraž v Slov. gor. Koncem marca se je vrnil iz ruskega vjetništva Franc Rižnar. Bil je Vjet. že 1. decembra 1914 iri torej prebil v tujini nad 7 let. Prepotovati je moral vso evropsko Rustjo ^in Sibirijo ter se z angleško pomočjo vrnil preko Japonske domov. Kakor drugi vjetnikij pripoveduje tudi on, da je v Sibiriji še tisoče in tisoče Sloven.** :¦ cev, toda naša vlada detnokratov, samostojnežev in r radikalbev se kljub opominom prav nič ne briga za-=,« usodo teh naših mož iri'mladeničev; ki nitnajo tam' v: ne dela ne jela, ne obleke in se posamezno prtberačijo do angleških in japonskih konzulatov, Tako je: za uboge trpine Puceljevi pristaši nimajo srca in zanimanja, pač pa je treba za njihovega »Ekonoma" milijone. Ormcž. Jz ormoškega okraja nam giSeJo:i G** spod minister Puoelj so poslali občinam na$ega o« kraja ,,picuhe" za vuzmene praznike v pblikipše* nice in jarega .ječmen^ Občina je dobila 114 kg pšenice in SO' kg jarega je&neua, Dali sa pam se-boi recepf za uporabo, V prvi vrsti se morazrno razdeliti med obBinsko reveže, ostalo pa se mora posejati, da bo kaj semena za drugo leto. Obfiine so prišle v zagato, ker samostojini ipn.vib, da sq oni občinski siromaki, pa hočeio im&ti },.4enUx) za . sebe, mvežev pa nočejo pSznati. Zopet v iruglob<5ini, kjer ni samostojnih, gafi pa mnogo obfibaskiK revežev, si župan z odborom vred beli glavo, k»ko naj lazdeli zrno, da dobijo reveži svoi deležin . da osiane še obfiini dovolj za seme Kmetje vabi-. mo g. Puclja, da.pride sam k nam in na3 'poftuiSF, na kak nadin se lahko 11' kg pšsnice.porazdelvna kop© oboinskih revežev in še kaj prek ostane ^a sejae? GosiJOdu ministru borao za niegov trud ze-i lo hvaležui in še osebno.se mti prav lepo zahva-t limo, kacfar pride k nam Orniož. Katoliški 'lom rvo drevo za stavLt; Katoliškega doma ;o ;ciroval in pripeljal naS vrlj: somi?1'""^ g* Ivan Kaček, bivši župan in posestri nik v ; : lovcih. Bog mu plati! Kmetjje, l ui-ri i** mate t,.¦.;¦¦ ua dreva ?.;„ -favbo, ste lepo proš^i, da sledite \*glfidu g. .'-^.l-.u in zvozita oMiunijoni*—• . stavbeni les že v ten. .u skuioaj. Imejia zavest, da darujete za >zgradbvv iv^ bodi vaš dom i*n dolh ; vaših pnfomcev..'— Predsednik gradbehegft odbo** ra: Ivaauža. • : ¦ ¦-. < >•'¦¦ ¦ •»•¦.¦¦¦¦ ¦ }'im pii "Oinrhožu. «Kriegerverein>.'; (' :;no društv>V. Jinu*¦. nedeij- se je vršil občni zborfef, • ' *viil SklituJ' <; je oivši stotnik g. T:čar» ki je poroči.,, kar ni več vojne, spi, zeto ga treba r.; predlog na razpust društva je bil scglasm se je razvila o tem, komu se naj prepubske« uniforme in generalska «feldbinda 1 ^ruhtali, da je ia;bnljše, če uiiifcrmirairo ne gen». ale, d '- THids,wo la'r" *"« po lastni zaslug sedaj sai lorme humskega* «ro ^ervereiiia«, forme, «zašmiranih« ne, tiste jt; tre. še ostanejo na Humu za vse slučaje, c. se povspel do časti slabostojnef > noslan .-*'•* f>a šec|av pripoznala generalska «feldbIrid')*--'-**>z vsake-'.. iporekanja mimstru gospodu.^-iclju v trnj^; -jponun ¦¦¦»» ^islu^ .. kŁ si jih je pridoi tcta,' fil.igajna ie( izka/,. ?«i l':p .n->-: bitek, ki se nal oni za stavbo s6kolskefi'> i md »n ..: U$tvQ, odpCH >oziiaio:'-fftj ¦:laric!i »ni- ¦¦-. mrti- ti jn, .aldjufil A^r&vonje; k« te '>« na*« Blašei čle s-o se sedanp samostojni možje v dobi stare Avstrije bojevali za dobrobit kmetskega ljudstva s puškatni in kampni, & danes pa z uma svitlim mečem za staro pravdo slafcostojnega kmeta v Jugoslaviji. Pogrebni govor pfedsedntta na karminah za preminulim Rriegervereinom«, ii s« je vršil pri kupici sladkega, priobčimo drugokrat JPctfdjravlja vse Humčan. ' Kadcslavci pri Mali Nedelji Dne 30. marca 1922 siroo spremili k zadnjemu počitku večletnega naročniiia ?Slov. Gospodarja« in odličnega našega somišhenika, v občinski odbor namestnika, še komaj 27 >et starega mladeniča Franca Marinič. Pokojni je bil ud gasilnega društva v Radoslavcih, katero ieu je priredilo testen pogreb. Žalostno so doneli ivoki trombe, ko se je zazibala rakev nad gro- bom. V lepih besedah nam je orisal g. župnik življenje pokojnega, katerega je stavil za vzgled fantom in dekletorii. V pretresujočih besedah se je poslovil načelnik gssilnega društva in župan občine Radoslavci Kumica gasilnega društva je darovala namesto venca na grob pokojnega 50 K za uboge otroke malonedeljske. Ctnjeni obitelj Senčar naša hvala v iirenu ubogih otrok. Blagemu pokojniku žeUmo, naj mu bo Večni milostljiv sodnik, materi in sestram tet rodbini naše sožalje! Celje. Občni zbor Slov. kat. izobraževalnege društva v Celju se vrši na Cvetno nedeljo, 9. t m. popoldan ob 3. uri v dvorani »Belega vola«. Go^ori č. g. profesor Kardinar. Pridite vsi! Ceški MezzofantL 0 znanem kardinala Mezzo fantiju je bilo ugotovljenOj da j« obvladal 60 iezi kov. Te dni pa slavijo Cehi 601etnico katoliškega župnlta, kateremu gre po jjravici Caatno imo ceSkega Mezzofantija. Je to župnik Kuldela, ki popolnoma obvladuje 37 jezikov. Prevedel je celo \-rsto raznih knjig v razne jezike, zlasti v čeSčino, za _ \sem 80 snopifiev Ta poliglot je zdrav in cil ter }e še nedavno prevedel neko bnošuro iz kitajšfiin^ y češeino. Nova emisija delnic Trgovske banke d.~d. LjubijanaT Pred kratkem ustanovljena Trgovska banka je na svojem izrednem občnem zboru dne 25. marca 1922 skleiula zvišati delniško giavnico od 10 milijonov na 30 milijonov. Natančnejše pogoje subskripcije prinaša današnK inserat. Vsak kupi najboljše kdor kupuje pri tvrdki Franc Mastek v Mariboru na Gav. nem trgu štev. 16. Kdor se še ni prepričal, naj si ne p^.. zabi ogledati najbogatejše zaloge vsakovrstoega sukn« in platna in videl bo, da kupi res najceneje in napolj«. ~Siuarlno pii Gorajeuigradu. Kar srno tukai že ^olgo 3rP.no želeli. se nam je hvahi Bogu posreftijo:' pre f-Ii smo novo bronaste zvonove. Z velikim ^eseljeai smo jih že dne 22.. svečana .pozdravili v jvazai'.(i!( z govori, deklamacijo ,,Pozdrav novili 2voiiov'' je lepo deklamirail mali šolaroek, in s pe jcm. Poiem smo jih z veselim zvoneiVeru vseli bliž'njih cerkcv,, pozdravlinnjoin .;>rijaziiiJi spsedov — rečiškiJi v Pustem[:olju. lep evetlični Sopek. in v Spodujih KraSali, siavolok, pozdravni govor — jepo okiii6ane sj-remljali v Sinartno. Nepozabna pa ostane ieiošnja .!. i reilpepelmčna nedelja nam in gotovo vsem, ki so nas ta (ian veseio obiskpH. Bil j€ dau: ka.terega Je naredi! Clospoci: pii uajlepšeni solacrje.n vremenu se je prelepa slov-esnost, spravIjanje zvonov v zvonik, vršila srecno in veselo-. jhnalu i;o 9. uri je blagi sosedui g. župnik rečičJri Adoli Požar zunaj f-erkve na nalašč postavljeni, od fiomačili deklet lepo osenčani prižuici v prelepem. v srce segajočem govoru, .pri katerera. se je mar.sikiteremu izmed izredno mnogošttevfilnih po slušalecv porosilo oko. razlagal vzvišeni pomen — zvona v čJoveškem živl.;en.;u: zvon veselja, zvon žalosti, zvon 'pokore. Potem !e med veselo godbo , in petje;n bilo darovanjje okoli zvonov, Srčua hvala in Bo:-f pla<5aj vsom darovalcem; Nato je g. kaplan rečički Ivan Kljnn ob obilni asistenci sosednih duliovnikov, katerim naj dobri Bog prijaznost in trud 'ovrne obilno, veselo pel sv. mašo. Po fsti so se med godbo zvonovi srečno spravili gor v zvonit ia popoldne ob 3. uri prvokrat v prele pem tri..voku L. b, d, zapeli svojo ginljivo ipesem . Bog ffaj, da, kakor so se pri viitjii zvonov razno• rstno kovine združiie v lepo soglasje, bi tufli vsi iukaišnji župljani ostali združeni samo v nii katoligki veri in cerkvi vdani stranki, ta je izmed vseli drugiif na*boljša, v tej bi najboij zanesljivo rsEali Ifl našli svojo f-asno in vocno sreeo. Smartno pri Slovenjgradcu. Biagor jim, ki zavoljo pravice preganjanje trpe? Blagor torej našemu dekanu Ivanu Lenard in vikarju Jožefu Graif, ki sta ju lažnjivi obrekovalci tako grdo blatili po svojih brezverskih časopisih. V veliko zadovoljnost vseh faranov so olepšali in prenovili našo farno cerkev, ki je bila poprej vsa zapuščetva in potrebna popravila, tako, da smo sedaj lahko ponosni na j>jor in vse podružnice. Sedaj pa zopet zbirajo za nove zvonove z veliko potrpežljivostjo in požrtvovalnostjo. Vsa čast in hvala. Akoravno so naš dekan že v visoki starosti, vendar še toliko skrbijo za olepšanje hiše božje.Pač smemo trditi v imenu vseh faranov, da takega župnika še ni imela šmavska fara. Bog mu povrni! Pa tudi naš vikar je vzor-duhovnik, ker se po vzgledu župnikovem tudi zelo trudi za nove zvonove. Bog daj, da bi še mnogo let bival med nami! Velika je naša fara, zato pač ni čuda, da se najde tudi pri nas kakor povsod kak izmeček, kateremu je duhovnik trn v peti. Kaj vse so si izmislili ti naši nasprotniki o naših duhovnikih, še celo na oponaSanje zbirce niso pozabili! Za danes samo to-le : Pride čas, ko bomo obračunali z brezverskim mazaškim listom «Naprej- in s tistimi, ki se ga oklepajo. Marija Na/aret. Nevošljivost ali škodoželjnost — dve »lepi« lastnosti — katera je lepšr in katera igra tu svdjo vlogo? Zelo veliko se govori od Celja do Gornjega Grada in še čez mejo nekdanje štajerske, ki bi jo nekateri tako zelo radi na novo vpostavljeno zopet videli in tje do Velenja o naših tako lepo donečih zvonovih, ki smo jih meseca avgusta 1921 prav srečrvo in veselo sprevili pod streho v naš daleč na okoli gledajoči zvonik. Eni pravijo, da smo z zvonovi nezadovoljni, drugi pravijo, da smo jih morali že obrniti, tretji, da je ta veliki že počen. Ta glas se je baje že slišal v Ljubljani. Pa ta glas ni bil naših krepkodouečih zvonov. Resnici na ljubo in da Ijubljanska zvonarna, ki nam je šla do skrajnosti na roko, ne bo trpela kake škode, bodi tu vsem raznašalcem raznih govo ric prav glasi.o povedano, kot bi bučal naš ta velki, da smo z zvonovi prav zelo zadovoljni in da vsaki dan lepše pojo in razveseljujejo naše srce in povzdigujejo našega duha. Le eno željo še pa imamo. Želimo, da bi kmalu tudi povsod drugod si pripravili zvonove, ker potem ne bo več govora ne o poku, in ne o obračanju nazarskih zvono". Bogu dobrotljivemu in ljubljanski zvonarni pa tisočera hvala za naše lepo doneče in srce razveseljujoče zvonove! Kedor ne verjame, naj pride v Nazaret! Prinese pa naj seboj z"'ravo oko in uho, čnteče sice in resnicoljubnost!!! Polzela. Dne 27. marca t. 1. je tukaj umrl gospod Fr, Kolšek, posestnik in dolgoletni občinski tajnik v starosti 71 let. Bil je daleč na okoli poznan in priljubljen. Neumorno delaven v domačem gospodarstvu, razen tega pa še neutrudljiv v duševnem delu kot občinski tajnik domi in v sosednih občinah, je premagal vse težkoče. Velika je bila njegova skrb za vzgojo svojih otrok, od kateiih je poslal 3 v srednje šole. Dva sta si izbrala častniški poklic. Neusmiljena vojna mu je pobrala izmed 4 sinov vo- jakov — dva in to v času, ko je njegova roka pisala nepi-estano z uspehom prošnje družinam vojaških vpoklicancev. Mnogobrojno občinstvo od blizu in daleč ga je sprem ljalo na njegovi zadnji poti, pevci pa so mu ob odprtem grobu zapeli ginljivo žalostinko. Ohranimo blagopokojnika v dobrem spominu!  Zibika. Cenjeni gospod urednik! V zadnjih civeh le- tih se je pri nas odigravala gnusna politična gonja za obstanek Samostojne kmetijske stranke. Samostojno Ijuliko je sejal znani Jurij Pevec, ki se nahaja sedaj baje v Ločah pri Konjicah. Ta človek je vse vznemirirtn pridobil velik del fare za nepošteno in koritarsko politiko «zelenašev«.. Kmalu na to pa je zapustil Samostojno in se podal med policajdemokrate. Gre pač za žep! Najbrže so mu ponudili več denarja. Pevčev naslednik je bivsi mesarski pomočnik Franc Strašek, ki agitira s svojimi paj- daši z vso vnemo za polomljeno SKS. Toda našim ljnderai se oči že odpirajo. S ponosom povdarjam, da prihaja se-* daj več «Gospodarja< in «Slovenca« v Zibiko nego — «Kmet. lista<-. Drugič več!