Izhaja vsaki četrtek ob 8. uri popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Nelrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaSa g ia celo leto 4 krone, ra pol leta 2 kroni,
Za manj premožne za celo leto 3 krone, za pol leta K 150.
Za Nemčijo je cena listu 6 K, za druge dežele izven Avstrije 5 kron.
Rokopise sprejema Narodna Tiskarna-* v Gorici, ulica Vet-lurini št. 9.
''. V'"-________
tisijiv i;
slovenaKo
za vero
Naročnino in naznanila sprejem a upravništvo, Gorica SemeniJka ulica št 16. Posamezne številke se prodajajo v trbakarnali v Šolski rilci, Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališču nasproti mestnem vrtu, pri Vaclavu Baunrgartl v Korenjski ulici in rta Korenjskzm bregu (Riva Corno) št. 14 po 8 vin.
Oglasi in poslanice se tačunijo po petil vrstah in sicer: če se tiska enkrat I t v , dvakmt 12 v., iri-kr.it 10 v. Večkrat po pogodbi.
XVIII. letnik.
V Goriči, 1. decembra 1910.
48. številka.
V čem je imel prav?
Umrl je največji pisatelj sedanjega časa Lev Tolstoj. Zašel je sicer v svojih spisih v strašne zablode, a v e n e m je imel inož gotovo prav, ko je trdil, da je moderna „kultiira" evropskih narodov popolnoma pogrešena in gnila, lo je smel Tolstoj po vsej pravici trditi, ker nin je bilo dano od blizu gledati le 1 i-b e ral no »kulturo", ki se je globoko zajedla v narode. Liberalizem v evropskih narodih je v resnici le gniloba in ostuda, ki jo treba sovražiti iz cele duše. To gnilobo je Tolstoj dobro poznal, ker se je v njej sam sukal v mladosti. Opisuje jo tako-le: „Z žalostjo, strahom in studom se spominjam tistih let. V vojski sem uničeval ljudi, v dvobojih sem moril druge. Izgubljal sem denar s kvar-tanjem, zapravljal to, kar so kmetje v potu svojega obraza pridobivali, kaznoval sent jih kruto, vlačil se okrog z umazanimi ženskami in varal moške. Laži. ropi, prešestva vseh vrst, pijanost, nasilstva, umori so bili moje delo. Ni ga zločina, ki bi ga ne bil storil. In vendar so me imeli ljudje mojega stanu za primeroma moraličnega človeka. Tako sem živel deset let."
Gnilobo te „kulture“. je Tolstoj spoznal in jo začel sovražiti iz cele duše. Ta je tista moderna »kultura", ki ne pozna drugega ko materijo, kultura brez vere, brez uzorov in brez ljubezni.
Za to kulturo morajo naši „11111-žiki" t. j. kmetje in delavci plačevati davke. V potu svojega obraza morajo drugi delati, da zapravlja lažje gospoda s kvartanjem, veselicami in nečednimi zabavami dragi čas. V potu svojega obraza moramo delali, da plačujemo visoke uradnike in profesorje, ki nam zastrupljajo mladino z brezverskimi nauki o izvoru človeka iz opice. Tej gospodi ste vera in cerkev popolnoma tuji. Kot materialisti ne poznajo nobenega drugega nan.ena ko vživanje. Tako živijo in umirajo kot živali. To je visoka stopinja njih »kulture", ki jo hočejo dati drugim.
Nikoli ni bilo še toliko sovraštev mej narodi, nikoli toliko krivic in preganjanj, ko v modernem času. »Kulturni" narodje si štejejo v ponos, ako morejo manjšim narodom delati krivico, ako jih morejo zatirati ter jih uničevati, kakor se živali mej seboj koljejo.
Ta »kultura" brez uzorov, brez vere in ljubezni je gniloba in smrad v človeški družbi. Tolstoj je imel v tem prav. To »kulturo" je sovražil iz dna duše. Višje pa se ni povspel, ker ni poznal katoliške organizacije, ni poznal krščan-sko-socialnega delovanja za »mužika". Ostal je sredi poti. Rešitev vseh teh vprašanj, ki jo je Tolstoj le od daleč slutil, nam podaja katoliška cerkev in nje delovanje za u b o g e. Dela Tolstega in njegovo življenje nam kličejo posredno: Nazaj h katoliški cerkvi in nje-
nim naukom! Bog daj, da bi ta glas slišala tudi državna pravoslavna cerkev v Rusiji!
Politični pregled.
Državni zbor.
Poslanska zbornica je v torek vsprejela veči del resolucij, predlaganih k poročilu draginjskega odseka, mej temi resolucijo, v kateri se poživlja vlada, naj glede olajšanja vladajoče brezposelnosti ukrene različne odredbe, izlasti s poinnožitvijo javnih del, kakor velikih naročeb lokomotiv i.i železniških vozov.
Poslanska zbornica je potem razpravljala o poročilu draginjskega odseka glede odredb proti pomanjkanju mesa.
Trgovinski minister dr. VVeiskircli-ner je izjavil, da ne more vlada priporočiti v vsprejetje predloga posl. Reu-inana in tovarišev, da se dovod glede množine in časa neomejeni uvoz argentinskega mesa in da seodpravi carina od mesa za 30 vinarjev na klg.
Nato je bila razptava o tem predmetu prekinjena.
Včeraj je zbornica nadaljevala razpravo o sredstvih, kako odstraniti draginjo mesa. Danes je zopet seja.
Državni proračun za i. 1911.
Finančni minister je predložil državnemu zboru proračun za leto 1011.
Skupni državni izdatki obsegajo 32 poglavij. Za dvor so pro-računani izdatki z 11,300.000 (I. 1910:
11,300.000	K); za cesarjevo kabinetno pisarno s 189.637 K (1910: 188.981 K); za državni zbor s 4,165.083 K (I. 1910: 4,082.684 K); za državno sodišče s 67.156 kronami (I. 1910: 67.048 K); za ministrski svet in upravno sodišče s 5,072.110 kronami (I. 1910: 4.902.930 K); prispevek k skupni... izdatkom je preračunan s 324,328.046 K (I. 1910: 350.184.890 K); za notranje ministrstvo s 54.178.960 K (I. 1910: 52,058.316 K); za ministrstvo deželne brambe s 97,107.350 K (I. 1910: 98,701.330 K); za bogočastje in naučno ministrstvo s 105,560.789 K (I. 1910: 103,001.572 K); za finančno ministrstvo s 854,486.787 K (I. 1910: 818,327.143 K); za trgovinsko ministrstvo s 223,219.880 kronami (I. 1910:223,956.400 K); za železniško ministrstvo s 749.776.900 K (I. 1910: 735,561.850 K); za poljedelsko ministrstvo s 59,345.024 K (I. 1910: 58,752.12S K); za justično ministrstvo s 87,713.967 K (I. 1»|0: 86.387.991); za ministrstvo javnih del s 100.270.070 K (I. 1910: 100.458.323); za upravo državnih stavb s 4,181.173 K (I. 1910: 4,187.093 K); za nove stavbe, stavbno režijo in adaptacije s 25,374.280 K (I. 1910: 28,992.282 kronami); za najvišje sodišče s 717.400 kronami (I. 1910: 687.100 K); za penzije s 111,141.224 K (1. 19)0: 99,024.596 K. — Skupni državni izdatki so torej pro-
računjeni v skupnem znesku 2„218,196 tisoč 736 K, lani so pa bili proračunani s 2„780,822.657 K. Če primerjamo izdatke preračunane za leto 1911 s proračunom za letošnje leto, dobimo vtis, da je finančni minister marsikje zelo črtal izdatke, da je le dobil proračun, ki izkazuje mali prebitek.
D e ž e 111 a b r a m b a. — V o j a š k i
novinci. — Orožniki.
Stroški deželne brambe so proračunani z 61,608.547 K. Stroški novačenja pa z 204.250 K. Orožništvo bo stalo po proračunu za I. 1911 28.224.167 K, medtem ko je znašala postavka za orožništvo lani 27,319.868 K.
Za p o v z d i g o I j u s k e g a šolstva dobi Primorsko 50.000, Dalmacija 300 tisoč K.
Za poljedelstvo se izda med drugim za dršavne učne zavode in preizkuševališča 851.691 K. Za 'pospeševanje poljedelst' a se izda 26,879.195 kron. Za agrarske operacije dobi med drugimi deželami Kranjska 75 000 K, Koroška 40.000 K in Štajerska
40.000	kron.
Za državne ceste, in sicer za zgradbo se preračunava skupen izdatek s 16,976.168 kronami. Za nove ceste je namenjeno, in sicer kot izredna potrebščina v letu 1912 za Kranjsko 183.000 K, za Štajersko 631.150 kron. za Koroško 241.943 K, za Primorsko 962.650 kron in za Dalmacijo S40.823 K. '
Vstop hrvaških poslancev v »Slovenski klub".
Hrvaški poslanci iz Dalmacije dr. D ul i bič, Ivaniševič, Perič in Prodan, ki so izstopili iz Plojevega »Saveza Južnih Slavena" so naznanili svoj pristop »Slovenskemu klubu" in so se že udeležili torkove seje »Slovenskega kluba". Načelnik »Slovenskega kluba" dr. Šušteršič je pozdravil novovstopivše poslance, katere so navzoči burno pozdravljali. Dr. Šušteršič je povdarjal staro skupnost hrvaških in slovenskih interesov na političnem in kulturnem polju, iz česar sledi potreba skupnega političnega postopanja. Govornik je izrazil prepričanje, da bo kljub raznim spletkam ostala trdna skupnost Čehov, Hrvatov in Slovencev. Govornik je povdarjal, da stoje Slovenci na stališču hrvaškega državnega prava in da vidijo v politični združitvi obeh narodov najboljšo okrepitev za narodne boje in najboljše jamstvo za gotov uspeli. Zaključil je z besedami, naj Hrvatje in Slovenci vedno bodo zvesti geslu: Zasveti križ, zlato svobodo in naše pravice! V imenu vstopivših hrvaških poslancev, katerih vstop je klub soglasno sprejel, je izrazil bratska čustva Hrvatov do Slovencev poslanec dr. D u I i b i č. Klub je nato sklenil, da da novovstopivšini poslancem popolno ak-
cijsko prostost v vseh vprašanjih, ki se tičejo Dalmacije in specielno hrvaških vprašanj ter bo pri novem konstituiranju kluba izvolil enega hrvaškega poslanca v predsedstvo. »Slovenski klub" šteje sedaj 2 2 p o s I a n -c e v, dr. Plojeva skupina pa ima usodno število 13 članov, kar pomenja skoro gotovo politično smrt njenega načelnika.
Cesar In Čehi.
Cesar je zaslišal dne 28. novembra 1910 gosposkozborničnega člana češkega deželnega odbornika Karla Adfline-ka. Kakor poročajo, se je razgovarjal vladar o vseh podrobnostih nemško-čeških spravnih pogajanj v Pragi in izjavil željo, naj bi bile konference uspešne. Cesar je pohvalil korektno stališče, ki so ga zavzemali ob tej priliki češki politiki in češki časopisi.
Avstro-ogrsko-srbska trgovinska pogodba.
Lrbska skupšom je včcoj v.pre jela v prvem čitanju aVstro-ogrsko-srbsko trgovinsko pogodbo.
Obisk kralja Petra v Vatikanu.
Med srbsko vlado in Vatikanom se vrše pogajanja radi obiska kralja Petra pri Vatikanu. S tem bi bila zopet vzpostavljena zveza med Srbijo in Vatikanom, ki je bila pretrgana od smrti kralja Aleksandra. Kralj Peter bo potoval sredi januvarja v Rim, ker je nade. da bo prestolonaslednik do takrat že toliko ozdravil, da bo lahko zastopal kralja v vladnih poslih.
Proti Nathanu.
Senator Pelloux je priobčil odprto pismo na ital. ministrskega predsednika. v katerem mu naznanja, da je vložil v pisarni senata interpelacijo, v Kateri se protestira proti znanemu govoru župana Nathana.
Darovi.
Jubilejni darovi za »Slovensko sirotišče".
Franc Kranjec, župnik 5 K, Josip Culot. trgovec 4 K, Anton Kristančič iz Medane 1 K, Andrej Lozar, Vrtovin 10 v, Štefan Černigoj, Lokavec 40 v, Ivan Doljak, Št. Maver 20 v, Anton Pavšič, Ravnica 50 v, Franc Kokošar, zidar Pečine 40 v, N. N. za lepo petje 10 v, S. F. 54 v, Anton Bratina, vikar 10 K.
Bog poplačaj stotero! Vse v boljšo bodočnost slovenskega naroda pod slavno vlado Njega Veličanstva cesarja Franca Jožefa I.!
Za »Al oj z i j e v išče": mesto venca na grob ranjkega c. kr. dvornega svetnika Budau je darovala gospa Alojzija vdova Pich 10 K. Ista gospa je darovala drugin 10 K za go-
jence »Alojzijevima", Jak. Fon, vikar v Kredu 50 K. Karol Cigon. vikai v Voj-ščici 26 K. Iv. Rejec, župnik v Solkanu 10 K, IV. Kodrič, kurat v Trnovem 10 K. kuracijski urad v Drežnici za prodano pšenico, nabrano .51 K, pri poroki g. Flander v Novakih 9 K 20 v, (iolja Andr.', Smast ! K 14 v, dr. Ujčič' prepušča „Alojzijevišču" v neki uradni zadevi prijetih 25 K. Anion Pavšič, Ravnica 50 v.
Bog obilno poplačaj vsem. Srčna hvala!
Domače in razne vesti.
Državni poslanec dr. Gregorčič ponesrečil. V četrtek, ko je šel naš državni poslanec g. dr. Gregorčič v zbornični palači v drugo nadstropje, kjer se zbirajo slovenski poslanci, padel je vrhu stopnic, kjer se stopnice vijejo, in si je zganil na levi roki dva prsta. Češki poslanec dr. Velicli, ki je zdravnik. je bil koj pri rokah in mu je s pomočjo služabnika dejal prsta zopet na svoje mesto, sčistil in obvezal. Zdravnik je izjavil, da v 2 ali 3 drieh bo vse dobro. Toliko se nam je zdelo potrebno pisati o ti nezgodi z ozirom na vesti, ki so krožile pod naslovom „dr. Gregorčič pooesrečil" po drugih listih.
Državni zbor. -- V četrtkovi seji poslanske zbornice je vložil državni poslanec F o n nujni predlog za izdatno državno podporo za goriške okraje.
Državni poslanec Fon je vložil v petkovi seji državnega zbora interpelacije: radi povišanja državnega prispevka za zgradbo ceste Dobrovo Vi-polže-Žtfrjan, radi znižanja tarifa za prevoz zgodnjega krompirja na progi Gorica (južni kolodvor) - Volčjadraga-Gorica (državni kolodvor), radi gojitve cvetličarstva v goriški okolici in radi namerovanega znižanja državnega prispevka k brezobrestnim posojilom za vinogradnike, kojiin je trtna uš uničila vinograde.
„Goric&“ pred okrožnim sodiščem oproščena — dr. Gregorin pogorel. —
V soboto predpoludne se je vršila pred tukajšnjim okrožnim sodiščem vsklicna razprava proti odgovornemu „Gorice" uredniku, katerega je tožil dr. Gregorin in sicer vsled tega, ker je „Gorica" št. 26. z dne 2. aprila t. I. priobčila med raznimi vestmi notico, v kateri je bilo v zadevi novih volitev na Krasu, katere je provzročil dr. Gregorin, ker je zapustil dež. zbor, ined drugim rečeno. da bi smeli kraški volilci stopili pred dr. Gregorina in reči: „Gospod dohtar, če že nočete teh (volitvenih) stroškov povrniti, prepustite nain vsaj vsakoletni čisti dobiček od »Edinosti", saj je vendar to izključno narodni denar, ki se steka v žep ene same osebe".
Vsled teli besedi se je čutil dr. (iregorin žaljenega in je tožil „Gorico\ Pri prvi obravnavi, ki se je vršila pred tukajšnjo okrajno sodnijo dne 14. septembra t. 1., je bil odgovorni urednik „Gorice“ zaradi zanemarjenja dolžne paz-nosti obsojen na 50 K globe. „l:dinost“ je poročala o prvi, oziroma o drugi obravnavi pred prvo inštanco. Zato naj ne bo huda, če poročamo mi o razpravi predzadnjo mštanco. »Gorica" je namreč po svojem pravnem' zastopniku g. dr. Pavletiču proti razsodbi prve in-štance uložila utok, in v soboto predpoludne — kakor uže povedano -- se je vršila pred goriškim okrožnim sodiščem vzklicna razprava v tej zadevi.
Sodnemu dvoru je predsedoval višjesodni svetnik g. dr. grof Coro-n i n i, prisedniki pa so bili in sicer gg. sodna svetnika FrOhlich p i. FrO lili ch st hal inStrausgittlin okr. sodnik g. Lasič. Zasebnega obtožitelja dr. Gregorina je zastopal odvetniški koncipijent g. dr Podgornik, „Gorico” pa odvetnik g. dr. Pavl e tič.
Konečni vspeh razprave je bil ta, da se je v z k 1 i c u ugodilo in da j e b i I odgovorni urednik „(io-rice" popolnoma oproščen, dr. Grego r i n pa plača s t r o š k e.
Razloge, po katerih je bil odgovorni urednik »Gorice" oproščen, je navedel sodni dvor te-le:
„V inkriminirani notici ni mogoče najti žalitve".
»Bistvo, da sc zasebnemu obtoži-telju očita, da je izstopil iz dež. zbora ter se ga poživlja, da poravna škodo z dobičkom od »Edinosti" -- ni žaljivo".
»Tudi poziv, da naj dr. Gregorin z dobičkom »Edinosti" povrne škodo deželi — ni ža jivo".
»Ako je dr. Gregorin lastnik »Edinosti" m ako ima istega dobiček, to go-lovo ni nečastno, ker vsakdo ve. da je časopis podjetje iz katerega pričakuje lastnik dobička".
»Ta poziv ima bolj značaj šale, ker noben ne pričakuje resno, da podjetnik žrtvuje vse dobičke politiki".
Potemtakem je dr. Gregorin našel to, kar je iskal.
..Edinost" je bila z razsodbo prve inštance zadovoljna, zaiadi česar pa jo nismo mi prav nič zavidali. Upamo, da nas ne bode tudi „Edinost“ zavidala, če smo mi zadovoljni z razsodbo druge in zadnje inštance. Radovedni smo pa, kaj bo stara obrekovalka »Soča" rekla o izidu sobotne obravnave z ozirom na to, kar je pisala o „Gorici" v številki 118. z dne 15. oktobra t. I. o „do!gem jeziku".
A. Gabršček ln učiteljstvo. — Spet se ravsajo I ure se namreč za to med A. Gabrščekom in liberalnim učiteljstvom kdo zna vspcšnejše preganjati »klerikalizem". Liberalni učitelji hočejo biti seveda največji mojstri pri takem delu; A. Gabršček, pa jim to odreka, ker edino on s »Sočo" ima patent za ubijanje klerikalnega zmaja. Učitelji so namreč pišali za »Sočo" članek s tako ostudno vsebino o naši stranki, o naši čč. duhovščini, o sv. obredih, o M. B. in sv. zakramentih, da je bilo državno pravdništvo siljeno „Sočo" zapleniti. Kmalu nato se je oglasil v „Soči" A. Gabršček ter obsodil vsebino članka (pljunil je v lastno skledo), a obenem povedal. da klerikalizem zasluži še hujših udarcev, kot so taki članki, a da se ne sme tako delati, ker s takim pisanjem*) se klerikalci še bolj ojačijo in pridobijo. Treba je pametnega, resnega in premišljenega boja proti klerikalizmu, ako se hoče, da bo kaj vspelia. —
No, mi poznamo A. Gabrščeka in liberalno učiteljstvo prav dobro. Zato pa naj izrečemo mi sodbo, kdo zna bolj vihteti nož nad klerikalizmom. Oboji zaslužijo »Ajnzer". A. Gabršček naj se nikar ne dela resnega, možatega in pametnega v boju zoper klerikalizem. Saj je uže večkrat sam izkolcal iz sebe tako tvarino, ki je smrdela do neba. In on hoče učiti liberalno učiteljstvo dostojnosti v pisanju! Saj so se liberalni učitelji od njega naučili to. kar znajo. Saj zajemljejo liberalni učitelji snov za boj proti klerikalizmu iz »Soče" I
Kako piše „Narodni Dnevnik" o liberalni inteligenci: „Že v prebujajočih se gimnazijalcih, ki kažejo svojo naprednost ob vinu in neslanih dovtipih (oni niso krivi!) najdemo mlačnost in malodušje „uboge manjine", ki jih ne zapusti tudi v letih akademska na-obrazbe in ki ga prinesejo k nam v življenje v vseh mogočih pesimističnih varijacijah, izmed katerih je najznačilnejša duhovita ali tudi neduhovita psovka. Psovka na vse, in roganje zaradi roganja. Oj. kako žalostno mi je gledati mlade ljudi z akademsko na-obrazbo, ki se zakopljejo v državne urade in imajo le en ideal, zabavo, le
*) *e lastniku ,Soie" proviroii ginnotna Skoda, ker se list konfiskuje in je treba druge izdaje. Op. st.
en krasen sen. bogato nevesto in brezskrbno življenje I A kadar dozore v može in se brez vsake priprave spustijo v javno areno, evo vam značajev, doslednih in idealnih! Kultura jim je fraza in lepa obleka (kar tudi nekaj pomeni!). Kultura in napredovanje ljudstva jim je šport za zabavo in za bli-ščeče ime narodnega delavca. Vse njih politično, gospodarsko, socialno — ma-gari tudi literarno delo je puhlo šarla-tanstvo brez trajnih uspehov — in ker teh ni. pride resignacija in sentimentalno vzdihovanje nad »klerikalnim" zmajem. To je resnično in podprto s tisoči dokazi, ki nam jih nudi skoro vsak dan."
Pred Izpraševalno komisijo za meščanske in ljudske šole, ki je končala svoje delo dne 24. t. m. so napravili izpit sledeči in sledeče:
Za meščanske šole z nemškim učnim jezikom g.čna Zora Klavžar.
Za slovenske ljudske šole s slovenskim in nemškim učnim jezikom g.čne: Podgornik Ana. Bizjak Frančiška, Senčar Roza, Nardin Marija. Folin Hedvika, VVudler Marija, Treo Gabrijela, Ber-buč Gabrijela (z odliko in za Italijanščino kot predmet). Majce Regina (z odliko in za italijanščino kot predmet), Mayer Julijana in g. Pregelj Ciril.
Za slovenske ljudske šole in z nemščino kot predmetom g.čne: Peršič Terezij."., Drufovka Vjda. Mayer Valerija, Vidic Valentina, Jericijo Marija, Abram Lavoslava (z odliko), Trampuž Alojzija in Baša Alojzija (z odliko); gg.: Štanta Jožef, Semič Valentin in Golob Jožef.
Za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom in z italijanščino kot predmetom gg.: Gerbec Ivan, Križman Nazarij in Cerut Silvester.
Za ljudske šole s slovenskim učnim jezikom g.čne: Bogataj Vilma. Miklavič Olga, Bratina Milena, Arigler Roza, Boštjančič Marija, Zmazek Justina in Pagon Alberta; gg.: Vrezec Milan, Berce Jožef, Terčon Valentin. Caharija Ivan, Bandelj Vinko, Makuc Karol, Vodopivec Andrej, Zorn Emil, Reja Leopold, Špan-ger Alojzij, Rudež Herman, Jordan Ivan in Trebše Rihard.
Dopolnilni izpit so napravili gg.: Čok Andrej za italijanščino na meščanskih šolah kot predmet, Pahor Jožef in Hreščak Alojzij za nemški učni jezik na ljudskih šolah.
Za ljudske šole sta bila dva re-probirana, trije so odstopili, dva sta radi bolezni odstopila. Pri dopolnilnih izpitih sta bila dva reprobirana, eden je odstopil. K izpitom je bilo oglašenih Slovencev in Lahov 102.
Liberalna taktika glede občinskih volitev. — »Soča" in »Edinost" imata sedaj za svojo glavno nalogo farbati vlado in sploh vso slovensko javnost s tem. da na vse grlo kričita, da se vrši na Goriškem splošen preobrat v prilog njune in njenih voditeljev politike. V ta namen izrabljata posebno občinske volitve, ki so se vršile in se še vrše v raznih občinah. Ako zmagajo v kaki občini, kjer so imeli dosedaj občinsko upravo liberalci v rokah, zopet liberalci, pa kričita na ves glas: Iztrgali smo iz klerikalnih krempljev to in to občino. Ako so pa dosedaj v kaki občini gospodarili liberalci, pa je ta občina pri sedanjih volitvah prišla v klerikalne roke, tedaj pa lažeta, češ, saj je ta občina bila že poprej v klerikalnih rokah in je le tnalo manjkalo, da ni prišla sedaj v liberalne roke.
Te taktike se poslužuje „Soča“ tudi glede občinskih volitev v Lokovcu. Uprava te občine se je nahajala dosedaj v liberalnih rokah. »Soča" pa piše, da so tudi poprej gospodarili klerikalci v Lokovcu in da pri zadnjih občinskih volitvah se jim je po težavnem prizadevanju posrečilo obdržati jo še v svojih rokah
No, ta taktika pa ni bogve kako pametna, ker ljudstvo samo spoznava, čitajoč take oslarije, da ne sme tema listoma ničesar več verovati. Sicer pa nam je dobro znano, da ta nesramna taktika »Sočo" in „Edinosti" ima glavni namen nafarbati vlado, da bi razpustila deželni zbor, češ: z novimi volitvami predrugači se tudi popolnoma strankarsko razmerje v deželnem zboru in sicer na korist liberalcev (kise na grd način ponujajo vladi za lakaje). Ali na take limanice tudi vlada najbrže ne pojde, ker je o razpoloženju našega ljudstva še precej dobro poučena in ker je prepričana. da se ljudem, ki stoje danes na čelu liberalne politike goriške, nikakor ne sme izročiti deželno gospodarstvo, potem ko so provzročili drugod gospodarske polome in se nahajajo sami vsled svoje lahkomiselnosti v najkritič-nejšem gmotnem položaju.
Novi društvi. — C. kr. namestništvo v Trstu je vzelo na znanje pravila novih društev: »Muzejsko društvo za Goriško" v Gorici in »Katol.-siov. izobraževalno društvo" s sedežem v Renčali.
Za uvedbo četrtega razreda po naših železnicah se zavzemajo pristaši nemške kršč. soc. stranke na Češkem. Poroča se, da se za to zavzame z vso odločnostjo celotna kršč. soc. stranka. Železniško ministerstvo pa ni posebno naklonjeno IV. razredu, češ, da bi padli dohodki železnic. Nasproti tem pomislekom se pa izvaja, da bi IV. razred osobito v lokalnem prometu dvignil izdatno dohodke železniških uprav, ker bi poskočilo število potnikov.
Kava bo dražja. Kava se vsled letošnje slabe kavine letine podraži v kratkem za 20 vin. pri kg.
Izboljšanje prejemkov v armadi.
— S 1. decembrom se uveljavi po delegacijah dovoljeno zvišanje prejemkov moštva armade. Po novi določbi se odmeri dnina v dveh stopnjah, in sicer je ena določena za častniške in uradniške aspirante, ki so v stanju moštva, druga pa za tiste podčastnike, ki služijo čez čas. Dnina je zdaj takole določena: Častniški aspiranti, uradniški aspiranti v stanju moštva, naredniki nižje stopinje 70 vin. dnevno, višja stopinja 90 vin. Četovodje 48 vin., višja stopinja 70 vin., desetniki 36 vin., višja stopinja 40 vin., poddesetniki 24 vin., navadni vojaki brez šarže 16 vinarjev. Dosedanja razdelitev nad- in podtopničarjev, nad- in podpijonirjev se odpravi. S 1. decembrom se zviša tudi pristojbina za zajtrk od 5 na 7 vin. Ročnina (denar, ki ga dobi rekrut za nakup raznih malih potrebščin), se v bodoče določi pri arti-Ijeriji na konjih in pri tremi od 6 na 7 kron. Zvišajo se tudi dohodki orožnih mojstrov, kovačev, profesijonistov arti-Ijerije, mojstrov profesijonistov trena, mojstrov artiljerije, pijonirjev in trena, moštva preskrbnih iti posteljnih skladišč in podčastnikov vojaških izobraževalnih zavodov. Vojaki bolniki po bolnišnicah dosedaj niso dobivali nikake dnine, ista bo znašala odslej za častniške in uradniške aspirante in za narednike dnevno 20 vin., četovodje 15 vin., desetnike 10 vin., poddesetnike in vojake pa 6 vinarjev. Po invalidnih zavetiščih dobe poleg invalidne dnine invalidi naredniki dnevno doklado 20 vin., četovodje 18 vin., desetniki 16 vin., poddesetniki 10 vin., navadni vojaki pa 6 vinarjev dnevno. Zvišajo se tudi pristojbine pri marših. Zvišali so tudi kuhinjski in kurilni prispevek po 1. razredu oženjenim podčastnikom, in sicer znaša kuhinjski prispevek 2 K, kur'ip.i pa 290 kilogramov trdega lesa vsak mesec.
Nadaljevalni tečaj za umetno va-renje. Na prizadevanje našega zavoda za pospeševanje obrti se bo otvoril
(Dalje ▼ prilogi.)
Priloga »Primorskemu Lisfu“ šl. 48. z dne I. decembra 1910.
pri osrednjem uradu na Dunaju meseca prosinca 1911 tečaj /a umetno varenje, ki bo trajal en mesec. Tega tečaja se bodo udeleževali izključno le rokodelci iz naše dežele in iz Tridentskega.
Živo volkuljo so vjeli in nato ustrelili na nekem dvorišču v Kleniku pri Trnju na Krasu.
Spomenik cesarju odkrijejo 2. de cembra letos v Trogiru v Dalmaciji. Spomenik predstavlja doprsni kip cesarja in je delo umetnika Rosandida.
Pretep med socijalnlmi demokrati in kmeti. — Z Dunaja javljajo: V selu Heinburg so imeli kmetje in socijalni demokratje sliod o davku na pivo. Pri tem so se stepli in so socijalni demokratje s palicami napadli kmete. Na to so kmetje pograbili socijaliste in so jih začeli metati po stopnjicah. Policija je posredovala in ločila nasprotnike.
Blazna stava. — Posestnik Pero Kromljak iz Prusaca je stavil z nekim prijateljem za konja, če spije v dveh duških liter ruma. Komaj je izpil Kromljak rum, so inu oči ostekleneie, grgral je in se kmalu zgrudil mrtev na tla.
Spomenioa portugalskih Jezuitov. — Odposlanec portugalskih jezuitov je predložilpapežu spomenico, v kateri se portugalski jezuitje opravičujejo proti vestem, ki so se razširjale v zadnjem času, kakor tudi za časa revolucije. Jezuitje izjavljajo, da niso bili v službi konservatizma, da se niso bavili s politiko, da za Časa revolucije niso imeli nikakega orožja, niti da so kupičili denar v samostanih.
100 oseb zastrupljenih. — V Hamburgu je 30 rodbin obolelo na za-strupljenju radi zavžitja pokvarjenega margarina. Obolenja niso smrtna, vendar jako težka.
Društvo v pomoč tužulm bosanskim razmeram. — Naznanja se nam, da se je ustanovilo na Dunaju društvo v pomoč tužnim razmeram bosanskih katoličanov v verskem in socialnem pogledu. Imenuje se: Pomoč za Bosno in Hercegovino. Društvo ima tudi v Gorici svojo poverjenico v osebi gospice Rozman, vpokojene učiteljice. Kdor bi hotel kaj prispevali, pošlje lahko svoj prispevek upravi »Primorskega lista".
Potlorek postane načelnik bosenske vlade. — Poroča se, da odstopi bodočo spomlad načelnik bosenske vlade in poveljnik bosensko-hercegov-skega vojaštva, general pehote baron Varešanin. Njegov naslednik postane svoječasni poveljnik lil. armadnega zbora, armadni nadzornik fcm. Oskar Potiorek.
Frančiškanski samostan zgorel.
Iz Požuna se poroča, da je nastal dne 27. t. m. požar v frančiškanskem samostanu v Malaczku. Samostan je popolnoma zgorel. Zgorel je tudi arhiv. Redovniki so se vsi rešili.
Turška zbornioa za krščanske cerkve. — Turška zbornica je dovolila
40.000	funtov (800.000 K) za gradnjo krščanskih cerkev v Makedoniji.
Kako dolgo se morajo ohraniti potrjeni računi? Mnogokrat se zgodi, da se zahteva plačilo že plačane in potrjene terjatve. Vzrok je v napačnem vpisu ali če se pozabi izbrisali. Ako v takem slučaju nimaš pobotnice pri roki se ti lahko zgodi, da moraš zopet plačati. Vprašanje je, kako dolgo treba pobotnice, oziroma potrjene račune shranjevati. Račune od trgovcev, ki morajo po postavi voditi trgovske knjige, je treba shranjevati 10 let, ker morajo tudi trgovci svoje knjige 10 let shranjevati. Sicer še po 10 letih ter jatev trgovčeva nc ugasne, vendar je težko verjetno, da bi kateri trgovec po preteku 10 let terjal. Za vse druge račune, tudi za poštne oddajnice itd. je pa postavna doba zastaranja 30 let. Davčne terjatve države zastarajo v 6 letih.
Mesine novice.
f Valentin Kumar. — V torek ob
10. uri dopoludne je, zadet od kapi, na-gloma umrl c. kr. okrajni šolski nadzornik v p. g. Valentin Kumar v svojem stanovanju v hotelu „Pri treh kronah". Poklicani zdravnik g. dr. Brecelj, je, dospevši v njegovo sobo,'kon-statiral smrt, nastopivšo vsled zadetja kapi. Pogreb je bil danes. N. v m. p.!
Novi gimnazijski ravnatelj gosp. Tominšek je nastopil včeraj svojo novo službo, prevzemši vodstvo tukajšnje državne gimnazije.
Na Miklavžev večer naj vsakdo prihiti v »Centralovo" dvorano, kjer priredi »Slov. kršč. soc. zveza" lepega Miklavža. Darovi, ki jih hoče kdo komu darovati, naj se dobro zaviti in označeni z natančnim imenom, prinesejo: ali v prostore „Slov. kršč. soc. zveze" Gosposka ulica 6, drugo dvorišče, ali pa h g. Kopaču v ulico sv. Antona.
v Veselioa v korist »Slovenskega sirotišča" bo za božične praznike v dvorani »Central" v Gorici. Za to veselico se pripravlja nekaj posebnega. Za sedaj ostane še tajno, Na to veselico uže sedaj opozarjamo slovenske rodoljube.
Girkus Hagenbeok. Po pravici povedano, kaj takega se pa res ne vidi vsak dan, posebno mi bolj zapuščeni Goričani, ki poznamo le Zavatto, moramo biti zadovoljni. 0 divjih zveri je treba omeniti posebno skupine levov, ki so prav krasne. Prva skupina z 8 levi in 4 tigri, poleg tega še en medved in dva psa, je kaj zanimiva. Človek bi ne verjel, kako se ta zverjad da tako ukrotiti in udomačiti, da ne skoči ena žival na drugo. Še bolj zanimiva je druga skupina z 2 levi, dvemi poni, dvemi psi in 2 koštruni. To je res nekaj neverjetnega, kako gre lev lepo s konjičkom v isti vrsti, spredaj stopa pa oven in psiček, vsi lepo po ukazu. Celo v »ringelšpil" se vsedejo, kar pač ni karsibodi. Največja levja skupina je zadnja z 11 levi. To je pa že nekaj groznega. Divje zveri renčijo in godrnjajo, krotilec poka z bičem in pištolo, a vendar jili srečno spravi v razne skupine, četudi nekateri silijo s taco po njem. — Prav čedni so beli medvedi. Dolga vrsta se jih vsuje na po-zorišče, okoli 50. Ko napravijo svoje umetnosti, dobijo seveda medice za posladek. In to je tako komičen prizor, da se človek mora smejati, liden stoji s steklenico v gobcu, drugi se valja po tleh, tretji je že spil in išče, kje bi se še kaj dobilo itd. — Nekaj nenavadnega so tudi dresirani morski psi, kar se sploh zelo redko vidi. Vsega vraga znajo te živali, četudi so videti okorne kot čok lesa. Lepe so tudi točke s sloni in kamelami; interesantno je tudi, kako se da amerikanski bik ukrotiti, da se privadi hoditi celo po taktu ild. -- Sicer pa naj si vsak ogleda te stvari, žal mu gotovo ne bode ne časa ne denarja.
Nedeljski predstavi sla bili kar najobilnejše obiskani. Velikanski cirkus je bil natlačen. Povedalo se nam je, da je blagajna prejela od obeh nedeljskih predstav na vstopnini okoli 9000 K. linako je bil tudi sinoči cirkus natlačen. Še nobena priredba v Gorici ni dosegla tak vspeli kakor ta svetovni cirkus.
V Gorici ostane še par dni, potem gre v Rim.
Odprte trgovine. V nedeljo dne 4,
11. in dne 18. t. m. bodo trgovine v Gorici odprte.
Iz goriške okolice.
f Ferd. dr. RoJic.IzZalošč pri Dorn-bergu smo dobili žalostno vest, da je tamkaj preminul v torek ob 2. uri po-
polnoči g. dr. Ferdinand Ro ji c, zdravnik in posestnik ter brat zdravnika g. dr. Aleksija Rojica v Gorici. Pokojnik je bil le malo časa nevarno bolan. O blagem pokojniku moramo reči: Le malo imamo Slovenci takih mož, kakoršen je bil ranjki Ferdinand. Poštenjak, globoko veren in ljubeznjiv je bil blagi pokojnik. Pa tudi čislan je bil od vseli, ki so ga poznali. Vzgledu o je živel. Stal je vedno v naših vrstah ter povsod zagovarjal načela S. L. S. Dornberžani in Zaloščani so zgubili v osebi pokojnikovi uzornega moža, dobrega svetovalca in pridnega gospodarja, slovenski narod pa zvestega sina. Z zdravilstvom se pokojnik v zadnjih letili ni mnogo bavil. Le v posebnih nesrečah je rad prihitel na pomoč. Blagemu pokojniku svetila večna luč! Preostalim naše sožalje!
g Iz Št. Andreža. (Volitev novega župana). — V soboto smo izvolili v Št. Andrežu novega župana v osebi starega župana g Andreja Lutmana, ki nam županuje uže 11 let. Izvolitev je bila soglasna in z vsklikom, kar je dalo povod dvornemu svetniku g. grofu Attemsu, ki se je udeležil volitve, da je imel ob tej priliki lep nagovor na g. župana in gg. sta-ražine ter izrazil svoje veselje, da so spet izvolili za župana moža, ki dela za blagor občine in Občinarjev. Povdarjal je, da dobro pozna g. Andreja Lutmana in njegovo delo in rekel, da v njegovem okraju je jako malo takih županov, kakor je novoizvoljeni župan g. Lutman. Volitev župana je vodil najstarejši starešina g. Andrej Mučič, starešina g Peter Lutman pa je predlagal županom g. Andreja Lutmana. Na predlog starešine g. Jožefa L u t m a n a so bili izvoljeni podžupanom in sicer: I. g. Franc Pa-š k ul in, trgovec in gostilničar, II. g. Peter Lutman, gostilničar, III. g. Jožef H ob a n, posestnik, IV. g Jožef Za v a d la v, posestnik, V. g. Jožef Pavletič, posestnik. — Po volitvi so,se občinski zastopniki zbrali pri gostilničarju g. Petru Lutmanu k banketu, katerega se je udeležil tudi dvorni svetnik g. grof Attems. Med lepo slogo, ki je vladala celi večer in med raznovrstnimi napitnicami, med katerimi naj omenimo ono g. župana na presv. cesarja in na dvornega svetnika g. grofa Attemsa ter ono g. grofa Attemsa na g. župana in ostale gg. starešine, se je zaključil banket. — Naj omenimo še, da so novoizvoljeni gg. starešini zbrali pri banketu za štandrežkega „Orla“ lepo svotico. A tudi zabilježbe je vredno to, da naš g. nadučitelj, ki je bil tudi pri banketu, ni prispeval niti z vinarjem ter rekel, da nima drobnih.............
Lep je bil popoludne. Umetni ognji so švigali v zrak v temni noči, pritrkovali so z zvonovi in pokali so topiči.
Bog živi novega g. župana in ostale gg. starešine!
g VipolŽd. — Dne 27. m. m. smo ustanovili v Vipolžah „Kat. slov. izobraževalno društvo-1 s telovadnim odsekom »Orel". Zborovanje je bilo jako dobro obiskano. Vzlic čukanju liberalcev, vzlic napadanju in sramotenju so je vpisalo lepo število mladeničev v »Orla". Nasprotniki naj le zmerjajo! S tem kažejo, da niso olikani, kakor se drže.
g Požar v Prvačini. V noči od srede na četrtek je nastal na žagi g. Villal-a, ki se drži prvaškega mlina na Vipavi, požar, ki je uničil žago in mnogo lesu. Škoda se ceni na 30.000 kron. Žaga je bila zavarovana.
g Št. Florijan. — Alalokedaj ima človek priložnost prejeti dobroto sv. misijona. Ta redka prilika se je nudila našim Občinarjem pretekli teden in z veselim srcem je treba naglasiti, da so jo tudi dobro izrabili. Sv. misijon so vodili cč. gg. lazaristi Hržen, dr. Nastran in Klančnik, ki so vsi dobri in priznani govorniki. Pri vsaki pridigi je bila cerkev nabito polna. Z veliko pozornostjo so sledili verniki besedam č. gg. propo-vednikov. Semtertja je moralo človeku
zatrepetali srce samega ganutja, ki so ga vzbudili propovedniki. Ne da se popisati veselo razpoloženje, ki je vladalo v petek 18. m. m. po celi cerkvi, po celi fari. Pred razpostavljenim Najsvetejšem so obudili zbrani verniki živo vero, trdno upanje in gorečo ljubezen. Na to pozove propovednik vse navzoče, naj si drug drugemu vse odpuste ter naj morebitno sovraštvo med njimi popolnoma preneha. Odpuščamo! je zadonelo po cerkvi na vsako propovednikovo vprašanje. Konečno stopi tudi domači č. g. kurat pred altar in pred Najsvetejšem izjavi, da odpušča iz srca vsem faranom ter jih prosi, da tudi oni njemu vse odpuste. Ta trenutek je prešinil vse navzoče do mozga in glasno ihtenje je bila najlepša priča notranjih čustev. Do 800 ljudi je bilo ta čas v cerkvi, a slehernega oko se je porosilo v tem tremuku, ki ostane v neizbrisnem spominu. V znamenje in proslavo splošne sprave so zapeli na to v zvoniku vsi zvonovi.
Nekako posebna svečanost je ležala v nedeljo 20. m. m. nad vso duhov-nijo. Ta dan je bilo namreč sklep sv. misijona in skupno sv. obhajilo. Naši vrli Orli so se udeležili v kroju vseh cerkvenih slovesnosti zjutraj in popoldne. Lepo je bilo gledati na četo krepkih, lepo discipliniranih Orlov. Števerjanci so res na nje lahko ponosni. Mnogo dobrih mladeničev je v tej organizaciji, vendar pa moramo reči, da se dobe še drugi, ki niso ravno slabi, pa gledajo z nekako nezaupnostjo na naš telovadni odsek, ker jim ravno manjka smisla za lepi in vzvišeni pomen Orlovske organizacije. In tem mladeničem kličemo: Proč z malenkostnimi pomisleki, vstopite . v društvb, vstopite v telovadni odsek, ker tam dobite razvedrila za dušo in za telo. Možje, žene, mladeniči, mladenke, pokažite, da sle sprejeli dobre naukeI Naj bi nam bil prinesel sv. misijon boljših časov!
Iz ajdovskega okraja.
a f Preč. g. Andrej Mesar. — iz
Lokavca smo dobili žalostno vest, da je tamkaj umrl včeraj po dolgi in mučni bolezni preč. g. vikar v p. Andrej Mesar. Pogreb bo jutri ob 9. uri dopoludne. Pokojnik je bil rojen v Koseveljah na Krasu 5. jun. 1852. V mašnika je bil posvečen 20. septembra 1879. Služboval je na več krajih po Goriškem in si povsod pridobil srca duhovnjanov. Zadnja njegova služba je bila v Lokavem Bolezen ga je uže pred leii prisilila, da je moral stopiti v pokoj. Ranjki je trpel za časa dolge bolezni, ki ga je morila par let, dokler ji ni podlegel včeraj. Blagemu pokojniku svetila večna luč! Preostalim naše sožalje!
iz tolminskega okraja.
I Sv. Lucija — Poslednjo pobin-koštno nedeljo smo imeli tu lepo slovesnost prvega sv. obhajila. Pristopilo .je 89 dečkov in deklic od 9. leta naprej. Paroma so šli mej slovesnim zvonenjem iz župnišča v cerkev, kjer jim je mej sv. mašo prečastiti gospod Pater Joa-him iz Goriee držal jako primeren in prisrčen nagovor. Vsi dečki in deklice so se zelo spodobno in vspodbudno držali. Naslednjega dne, ki je bil zaradi semnja šole prost, so prišli prostovoljno skoraj vsi zopet k sv. obhajilu.
t Podmelec. — Na praznik brezmadežnega spočetja pop. po blagoslovu bo v tukajšnjem izobraževalnem društvu predavanje. -- Snov predavanja bo: »Črna intemadjonala ali brezdomovin-stvo kat. duhovščine". — Društveniki in druStvenice! Zanimanje za društveno življenje ne sme pojemati, temveč mora rasti! Sovražnik ne spi! On deluje noč
in dan v svojih neštevilnih društvih — gostilna h.
! Iz Volčauskih hribov. 29. nov. 1910. — Dragi rojaki! Čitajoč poročila propadlih liberalnih bank v (iorici, sem prišel do prepričanja, da vlada v resnici podpira večje skupine, da na posameznika se pa ne ozira. Torej dragi kmetovalci tolminskega okraja, združimo se ter kot en mož zaprosimo vlado. da nam da posojila po dva od sto kol „Trgovski-obrtni zadrugi" v (iorici. Vlada ima neizmerno veliko denarja poštno hranilničnega, ki ga ona dobi po 3 od sto, torej en odstotek pa že lahko ulerpi. Toda ta odstotek zgube bi bil le navidezen, s tem posojilom bi se neizmerno povišalo blagostanje kmetov in potem bi vlada pri prometu še veliko več dobila nazaj. Naši kmetje tukaj so razsodni in delavni možje, toda nesreče in ujme zadnjih desetletij in brezbrižnost vlade za pomoč kmetijstvu so nas spravili na rob propada. S tem bi se izbrisali intabulirani dolgovi, nekateri bi si napravili in nakupili živine, drugi zopet bi potrebili senožete in planine. drugi bi si nakupili umetnih gnojil, ker sedaj moramo davek od vsega tega plačevati, dasiravno nam opešana zemlja prav malo dohodkov daje. Deželni odbor naj zahteva od zemljeknjižnega urada, da naj mu pošlje podatke od dolgov ter na podlagi tega naj zaprosi posojila ter potem posameznim županstvom da denar, da ga luzdeli med prosilce. Velika žalost me obhaja vsako spjmlad, ko vidim cele čete delavcev, ki gredo v tuje kraje si služit kruha, ko doma jim ne moremo dati takih zaslužkov, ker so naša zemljišča preveč opešana. Zato prosimo slavne vladne zastopnike, naj se pobrigajo za nas. in nas tako rešijo velike bede in siromaštva.
L e p o d o 1 s k i.
Iz kobariškega okraja.
kbd Izpod Krna Naši liberalci se držijo prav tako kiselo kakor zima. Pusti so, ošabni so, vse grde lastnosti imajo. Bog varuj. g. urednik, da bi kaj pisali o krnskih liberalcih. Kar pihnili Vas bodo na zatožno klop. Ne čudite se, če so tako učeni, ker čilajo „Sočo“ in tam so vsi učenjaki zbrani. Ko oni zakričijo, morajo biti vsi oni podložniki po koncu, ki ne mislijo s svojo glavo, ampak kakor jih kralj alkohol koman-
dira. »Primorski List" jim je trn v peti. Ko pride ..Primorski List" v Krn, se razkačijo, kakor da bi prišel sam vrag med nje, pa le zato, ker ne hvali španskega anarhista Ferrerja.
Naši liberalci ne morejo tega verjeti. da sme kdo pisati o njih delih. Kdor pa je kaj možak, pa le na krov in pogum! Nič bojazni! kajti širiti katoliške liste je dobro delo. Pišimo v »Primorski list1*, podpirajmo ga do zadnjega zdihljeja, makari če se svet podira, moramo delovali na program S. L. S. Pogum velja! Pokažimo, da se ne damo plašiti. Dal Bog, da bi spoznali vsi, kakega pomena je za nas S. L. S. Žalostna resnica je, da marsikateri možak. pristaš S. L. S., nam meče polena pod noge, ali to naj druge ne ovira, da pogumno ostanejo zvesti S. L. S. Živela S. L. S.
Iz sežanskega okraja.
s Kreplje. — Gospodarsko društvo v Krepljah bo imelo svoj redni občni zbor dne II. decembra t. I. ob 4. uri popoldne v poslopju ^Vinarskega društva" v Krepljah s sledečim dnevnim redom : Nagovor predsednika; blagajnikovo in tajnikovo poročilo; potrjenje računov; predrugačenje pravil; slučajnosti. Vabi se čislane ude, naj se zborovanja vdeleže.
Iz korminskega okraja.
kr Nov poštni urad. Dne 1. decembra t. I. se otvori v Kapri vi (Ca-priva) (politični okraj Gradiška) nov poštni urad, ki se bo pečal s pisemsko in vozno pošto ter zajedno služboval kot nabiralnica poštno-hranilničnega urada. —
S poštnim omrežjem bo imel za sedaj zvezo po uže obstoječi peš-pošti med poštnima uradoma Kormin in Sv. Lovrenc.
Loterijske številke
26. novembra.
Dunaj	 30	81	7	52	48
Gradec............. 64	76	59	45	44
VSAKPOHss^
ki pride za
TRS S?. i»i! v GORICO,
naj si ogle’a
4
ih.
Vsakovrstno obuvalo!	=	Cene	nnjuižje!
^	...	HUGO	CASAGKANDE.
v
Tega pa ne pustim zasramovati!
Dandanes ni ljudem nič več sveto! Vse se zasmehuje in zasramuje. Vse se vpleta v kletvino in v govor, naj bo še tako sveto! Bolj ko se dela učenega, bolj je neumnih besedi! Najboljše pri tem pa je to, ker misli, da v tem je omika, napredek !
Kralj nemški Friderik II. sc je kaj rad norčeval s svetimi rečmi. Nekega dne povabi na kosilo hrabrega in visoko cenjenega generala. General pa ponižno odreče, rekoč, da ravno tisli dan gre k sv. obhajilu, in mu tedaj ne kaže na posvetne gostije.
Mine na to nekaj časa.
Pride Velika noč. General je zopet povabljen na obed h kraljevi mizi.
General pride. Med obedom začne kralj prav norčljivo generala zbadati: „No, kako je vendar telo in kri Kristusovo zavžil in prebavil!"
Vsi navzoči ostrmijo ! Tedaj vstane vrli general, se ponižno pred kraljem prikloni in spregovori:
„Svilli kralj! Vi veste, da sem jaz „za časa vojske in miru postavljal „svoje življenje v nevarnost za Vas in „za Vašo domovino, in če je potreba „in mi Vaša svillosl zapove, položim „takoj svojo sivo glavo ponižno pred „Vaše noge. Ali — liden je nad nami, „ki je več ko Vi, več ko jaz in vsi »ljudje, in ta je Zveličar sveta, ki je za „nas prelil svojo drago kri. Tega pa „n e pustim zasramovati! Na „niem sloni moja vera, moje upanje, „moja ljubezen, moja tolažba, moje zasipanje v življenju in v smrti. Z Nje-„govo pomočjo je zmagala Vaša armada. »Uničite. vzemite to vero, in vničen bo „blagor kraljestva. Tako je, milostljivi „kralj !"
Kralj vstane, poda očitno ginjen generalu roko, mu jo dobro stisne in reče:
„To se nima več zgoditi! Srečni Vi, gospod general; o, da bi jaz imel tako vero, kakor Vi!“
Razpis.
Za županstvo A n h o v o se razpisuje služba
občinskega tajnika.
Stalna letna plača 540 K. Postranski zaslužek ni vštet. Sposobni prosilci naj se oglasijo ustmeno v teku 14 dni pri županstvu v Anhovem. Službo je nastopiti v teku 14 dni.
Županstvo Anhovo,
dne jo. nov. igio.
Župan:
Kr istjan Velišček.
VINO
kalno, motno ali zavrelo popravi. Kdo, pove iz prijaznosti uprav-ništvo lista, Semeniška ulica št. 1 G, II. nadstropje. Mali vzorec je s seboj prinesti.
Prave švicarske ure
zlatnino in srebrnino itd. nakupite najbolje in najceneje pri tvrdki
Aleksander flmbpožic
GORICA, Korso J. Verdi 26.
Istotam se izvršujejo popravila v to stroko spadajoča točno in po najnižjih cenah.
Peter Cotič,
čevljarski mojster, Gorica,
Raštej 32.
'aloga vsakovrstnih čevljev za odrasle in troke. Nžročila z dežele se po pošti razpošiljajo. Cene zmerne.
Edino zastopstvo najboljšega čistila za črevlje in usnje.
W. Hagenbeekov
svetovni zverinjak dresiranih zverin
(največji na svetu)
je v Gorici na starem pokopališču  -
VVilhelm
CJ3
ti.ii ti;
HagenbetKS
Grosste RaubHer- Dresur- g t m fthau der Erde.
V soboto, v nedeljo in v pondeljek po dve predstavi in sicer ob
4. pop. in ob S. zvečer.
-*l
0)1
I1
j*.
O)
O)
>u
30
KS cS
MANUFA.KTURNA TRGOVINA
PREJ »KROJAŠKA ZADRUGA"
—= V (SORICI.	~
Podpisani priporočam veleč, duhovščini in p. n. slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo izvrstno
krojaško delavnico
Izvršujem točno in pošteno po najnovejšili vzorcih.
Josip Smet,
krojač
nasproti »Šolskega Doma", GORICA (Križna ulica.)
Pozor!
50.000 parov čevljev!
4 pari čevljev le za 8 K.
Vsled denarnih zadreg več velikih tovarn sem dobil naročilo, prodati veliko množino čevljev mnogo pod tovarniško ceno. -- Prodam zato vsakomur 2 para čevljev za gospode in 2 za dame, rjavega ali črnega usnja, zelo elegantno, najmočnejša Šasona: Vsi 4 pari stanejo le 8 K. Velikost po št. Pošilja po povzetju:
A. Belli,razprodaja črevljev, Krakovo 516-
Lahko se premeni ali denar vrne.
Edina sl venska kisla voda
Tolstovrška slatina
je po zdravniških strokovnjakih priznana med najboljšimi planinskimi kislimi vodami, je
izborno zdravilo
za katare v grlu, pljučih, želodcu in črevesih, za želodčni krč, zaprtje, bolezni v ledvicah in mehurju ter pospešuje tek in prebavo. Tolstovrška slatina ni le izborno zdravilna, temveč tudi osvežujoča
namizna kisla voda.
Odlikovana je bila na mednarodni razstavi v Inomoslu 1896 in na higijenični razstavi na Dunaju 1899.
Naroča se pri oskrbništvu Tolstovrške slatine, pošta GuštanJ (Koroško), kjer se dobe tudi ceniki in prospekti.
Del čistih dohodkovgre v narodne namene Slovenci! Svoji k svojim! Zahtevajte povsod le Tolstovrško slatino I "Vsaka slovenska gostilna naj ima le edino slovensko kislo vodo.
Martin Šuligoj
urar
Gorica, ul. Borriera 43,
pri drftnvnem kolodvoru,
ima v zalogi Švicarske žepne in stenske ure, Šivalni' stroje vsakovrstnih sistemov dvokolesa » Puch«, »Stciyr-waffen-rad «, zastopnik tovarne orkestrijouov in gramo-
j&šMSliŠš Miiil1 p™in
m
v Gorici, ulica sv Antona 7.
Priporoča preč. duhovščini, cerkv. oskrbništvom, p n. slavnemu občinstvu čobelno ■ voščene sveče zvitke, kadilo, med itd. 60 (14-9)
s-
Naznanilo.
Slav. občinstvu uljudno naznanjam, da sem prevzel od g. Antona Obidita njegovo staroznano
čevljarsko delavnico
v Semeniški ulici št. 2.
Priporočam se slav. občinstvu za mnogobrojna naročila in zagotavljam točno in dobro postrežbo ter zmerne cene.
Josip Cern o vi c,
čevljarski mojster Gorica, Semeniška ulica št. 2.
»OOOfOOOf
Prva slovenska trgovina z Jedilnim blngont
Anton Kuštrin,
v (JOŽICI Gosposka ulica štev. 25
priporoča slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo veliko trgovino raznega jedilnega in kolonialnega blaga.
Vse blago prve vrste.
Cene zmerne in nizke. Postrežba točna in solidna. Na željo odjemalcev v mestu se blago dostavlja na dom.
Pošilja se po železnici in pošti.
.. _
Oznanilo.
Podpisani pekovski mojster priporočam slavnemu občinstvu, zlasti cenjenim gostilničarjem svojo PEKARNO. Prodajam izvrsten kruh in razno drugo pecivo. Postrežba je točna in poštena, da se ne bojim tekmovalcev.
Valerij Simčič,
pekovski mojster p. Dobrovo v Brdih.
Odlikovana mizarska delavnica s Strojevim obratom
ANT! ČERNIGOJ
Gorica Tržaška ul. št- 18.
Zaloga pohištva
iz
lastne delavnice.
izdeluje j^erkvena dela, spovednice, klopi, okvirje, klečalnice itd.
Vsakovrstna dela za stavbe.
Dslaonica cBrhuenih posod in cerlivEnega orodja
Fr. Leban Gorica,
Magistralna ulica štev. S.
Priporoča preč. duhovščini svojo delavnico cerkvenega orodja in cerkvenih posod, svečnikov Itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
— Blago se razpošilja franko. —
Anton Potatzky
naslednik JOSIP TERMIN, v Gorici, na sredi Raštela hiš. štv. 7.
Trgovina na drobno in debelo.
Najceneje kupovališče nirnberškega in drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij.
Potrebščine
za pisarne, kadilce In popotnike.
Najboljše šivanke in šivalne stroje
Potrebščino za krojače in črevljarje.
Svetinjice, rožni venci mašne knjižice
Hišna obuvala :a vsi letu Jase.
Posebnost:
semena za zelenjave, trave In detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, krošnjarje, prodajalce po sejmih in trgih ter na deželi
Opozarjamo
na novo vrsto valjanih ,,Peka-tetil, enako doma delanim aa juho in prikuho. V dobivajo se le v rumenih ovojih po ‘|2 kg v najfinejših kakovostih a napisom in sliko :
» Štiri rumenjaki«
» Osem rumenjakov«.
VIKTOR TOFFOLI
60RKA
Velika zaloga oljkinega olja iz najugodnejših krajev
Jedilno olje po 1'04 K liter Jedilno fino K 1-04 Marsiglia ... K 1'28
Istrsko	„	„	112	Bombay................120
Corfu	„•	„	1-20	Bari.................,140
Puglie	„	„	1-20	Lucca.................160
Jesih Tinski	najfinejše . . . „ 2 —
Milo in luči.
Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici, via Teatro 16 in via Se-minario 10.	Telefon	176.
♦
Odlikovana pekarija ^ In slaščičarna
K. Oraščik
A
m
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
v Gorici na Kornu
(v lastni hlfil)
izvršuje naročilu vsakovrstnega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, pince Itd. Prodaja različna iiim vina in likerje na drobno ali orig. buteljkah. Priporoča se sl. občinstvu, fene jako nizke.
Na izvoznem trgu.
p ^ Biblična" = fj
rt
u
M
>
u
O*
k
Biblična = iz= razstava
od g. Dietze
odprta usahi dan od jutro do 9. ure zvečer
v kateri se vidi v
Oberammergaushem
slogu
-j
rt
pr
-i
P
I
trpljenje Izveličarje70
od rojstva pa do smrti.
Kipi so voščeni in v naravni velikosti.
Vstopnina: Odrasli 30 v, otroci 20 v.
Josip Culot v Gorici
trgovina z drobnjavo, naložnimi izdelki in s semeni za zelenjavo
v R a š t e I j u štev. 2—25.
Zaloga: raspel iz kovine in niklja, rožni venci, podobice, kipi svetnikov iz porcelana, rokavice iz volne in sukna, čevlji in šlape, seme za zelenjavo, moške in ženske nogo-vice, mošnjički in kovčegi, pipe, ustniki in cevi, zaloga drobnjave in kramarije na drobno in debelo.
Svoji k svojimi
Svoji k svojimi
To, kar Hag-enbeck
med zverinami,
Staroznana narodna trvdka :
Anton Iv. Pečenko
Zaloga vina, piva, kisa in žganja.
— GORICA, ulica Jos. Verdi 26,	—
postreže pošteno in točno s pristnimi belimi m črnimi vini Iz lastnih in drugih priznanih vinogradov; potem s plzenskim pivom »PRAZDROJ« iz sloveče češke »Meščanske pivovarne, v sodčekih po '/», '/, in'/, hi in v steklenicah po */2 1; z domačim p r i s t ni m tropinovcem 1. vrste lastnega pridelka, ter belim in črnini vinskim kisom.
Sodček i piva po '/, h I t. j. 12 '/, 1 so posebno pripravni za kak veseli domači dogodek, kakor: poroka, godova n j e, krst i. t. d., ker sega lahko postavi na mizo in nastavi.
Naročeno dostavlja na dom in razpošilja po železnici na vse kraje avstrijsko-ogrske države Iranko goriška postaja. Cene zmerne.
Restavracija
„TRI KRONE"
GORICA — Gosposka ulica
inta vedno sveža jedila, toči pilzensko in steinfeldsko pivo, izborna domača vina in teran. — Cene zmerne.
Ferdinand Baumgarten,
restavrater.
to trgovina Medved
o
med klobuki, čevlji
in oblekami.
za
r:
Zimska obleka kron 25•
suknja
23*—
čevelj „0H()“
12 — 1
klobuk
250
Prosiva zahtevati listko!
a
trn
d
o
a
n
N
O
(L.
Največja trgovina z železjem
I®III1I€ & MlflO
GORICA v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje ("traverze), cevi za stranišča l vso upeljavo, strešna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
C c n e nizke, solidna postrežba!
Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže s potrdili najine nove a m e r i k a 11 s k e b I a g a j n e, da je kupil pri naju za 100 kron blaga.
B
Prosiva zahtevati listke!
Peter	&	CJonif«
Komisijsko & agencijsko podjetje
Stolni trg štev. 9. GORICA Fiazza Duomo št. 9.
Ulj ud n o naznanjam slavnemu občinstvu v mestu in na deželi, da zastopam sledeče tvrdke:
Zastopstvo in zaloga moke J. Bončar, Domžale
umetnega ledu V. Taner, Gorica „	testenin „ Pekatete “ Žnideršič & Valenčič,	II.	Bistrica
„	jedilnega olja F. & G. THiacola, Crst
„	raznih likerjev Franjo Pokorv, Zagreb
„	zavarovalne zadruge ,.CROftclfl'‘ proti	požaru,	Zagreb
in razna druga zastopstva.
Priporočam si* crnj. rojakom in /.naniTin za obilon obisk /. obljubo, da s«* bodem z največjo vnemo potrudil za ločno in solidno postrežbo - — ——
Z odličnim spoštovanjem udnni Peter GriUleil tfc Collip.
1
Največjo zalogo pohištva za Goriško z lastnimi delavnicami za mizarsko in tapetarsko stroko ima
A. Breščak - Gorica
Gosposka ulica št. 14 (v lastni hiši).
Velika izber raznovrstnih žimnic, vložkov, ogledal slik, stolov in vsega, kar spada h hišni upravi. Glede cen konkuriram lahko vsakemu, ker prodajam blago iz lastnih delavnic.	  :
Za nmogobrojnu naročila se toplo priporočam
AHTON BREŠČAK.
mxxxxmxxxxxx»
Lekarna Cristofoletti V Gorici na Travniku.
TrMkino (fttokfiftcvo Jetrno olje. PoNfltno uredntvo proti pruniin bo« le7.nliii In N|iloini teletini kIhIioniI.
,	Izvrna	Nteklenica	1«*ga olja na
r-Viit. ■	 ch,	rarnoMieno	barto	po K 110, bele
birre K tf.
1 5	‘‘	TrMkino	ioleinato	jetrno olje.
Raba tega olja ]e sosebno priporočljiva otrokom in dečkom, ki so nervozni in nežne narave.
Trtfkino Jetrno olje ne železnim jodecem.
S tem oljem se ozdravijo v kratkem času s gotovostjo vse kostno boležni, žlezni otroki, golše, malokrvnost itd.
(Vil* i nf’ t-1* l |«M1IC<4 j - 1 krni** 40 vinarjev.
Opomba. Olje, kat> retra naročam direktno Iz Norveplje, prelAče ne vedno ▼ mojem kem. lalioratorju predno se nnpolnijo steklenlee. Zato /»morem Jamfiti svojim H. odjeinalrtm pletle člstote in Ntalm* NpoNobnonti za zdravljenje.
CriHtofolettijeva pijača i« kine in železa.
Najboljši pripomoček pri zdravljenju e trsklnim oljom.
— Ena steklenica stane 1 krono 60 vinarjev.--------------------------------------
*
;xxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxxa
»MN******
@J—
* Goriška zveza
1Q
*
gospodarskih zadrug in društev v Gorici
registrovuiiH zadruga l omejeno zavezo
posreduje pri uim kmetijskih potrebščin in pri prodaji ^ •'v* imetjih pridelkov. ^ •'v* ♦'v*
Zaloga je v hiši »CENTRALNE POSOJILNICE' v Gorici, TEKALIŠČE J0S. VERPI ŠT- 32.
196"
*****
M
r
JVfazrcarcilo.
„Centralna posojilnica reglstrovana zadruga z omejeno zavezo“ v Gorici naznanja, da bode obrestovala pričenši s 1. januarjem 1909 hranilne vloge po 418° o (štiri in pol od sto)
Posojila se bodejo dajala članom:
a) na vknjižbo po 51 *°|0 (pet in en četrt od sto;
b) „ menico oziroma poroštvo po 6°0 (šest od sto.)
Posojila na mesečna odplačevanja ostanejo nespremenjena tako, da se plačuje od vsacih 100 kron 2 kroni na mesec.
GORICA, 4. novembra 190S.
ODBOR.
1
1
0
M
0
v
0
0
%
kVi
0
M
JESEN
= 1910-1911 =
ZIMA
Velikanska izber zadnjih novosti za moške in ienske obleke v m
Novi dohodi
Gorica?— Gosposka ulica št. 11 — Gorica.
Edino domače slovensko podjetje z modnim in oblačilnim blagom kakor tudi vseh potrebščin za šivilje in krojače.
volnenega angležkega blaga za moške ob-bleke. — Najfinejše bele in barvane srajce, spodnje hlače, naramnice, ovratnice, ovratniki, zapestnice itd. itd.
žensko perilo kakor: srajce, spodnje hlače, VoClKUVlMIlU spodnja krila, predpasniki itd. itd.
UaTibn	volne-	žime’	Puria	in	sPloh vs^> kar
Vvllnd l^Uvl spada k posteljni opravi.
Dorilrt	’z^er	raznega	platna	in	kotenine za namizno
1 Llllv in posteljno opravo.
Največja izber drobnih predmetov, kakor: vezenin, čipk, trakov, ■•okovic, nogovic, svilenih šerp in okraskov za obleke, kakor tudi žametov in svile za okrašenje oblek. Najnovejši in najlepši uzorci svil za Dluze. Ogromna izbera volnenih in bombažastih maj za zimo.
Vsakdo ua.j zahteva u/.orce, katere (lobi proti vrnitvi, poštnine prosto in zastonj ua (lom.
>]
1910 jesenska in zimska sezija v Raštelju, Gorica.
Novodošlo jesensko in zimsko blago je letos izvanredno lepo sortirano — v vseh blagovnih vrstah kakor: Bachend (forštajn), Zybneli, -	Zefir.	Volna	itd.	itd.	pri	  --r	■-	■■
Franc Ravnikarju v Gorici, Raštelj 16.
V zalogi so raznovrstne odeje, šivane ter volnene; posebno se pa odlikuje oddelek za opreme novoporočencev; platno, žima, šifoni, posteljne garniture, gradel, brisalke, prti, in drugovrstno belo perilno blago se dobi v     —
največji izberi v mojem oddelku za opremo novoporočencev.
Priporočam se posebno g. ženinom in nevestam ter tudi drugemu cenj. občinstvu s spoštovanjem
UD I \jr O A TF1VT TT7" A T)	edini slov. trgovec z manufakturnlm bla£om 'M rit A IN O nAVlNliVAn,v raštelju št. 16, gorica, v lastni hiši.
Izdajatelj in odgovorni urednik: J. Vimnnlšek v (inriri
Tiska .Narodna Tiskarna" (odgov. L. Lukežič) v Gorici.