Kralj Matjaž.                            'i^^H
t#                            ix.                                    ^^
ekdaj so nekega misijooarja njegovi sovvažniki na smrt obsodili.  BekJi        I pa mu so,  da ga oproste, ako gre v Kralj - Matjaževo deželo, in pri        ¦
kralji Matjaži poizvo, kdaj bode sodnji dau.                                                 I
Težak posel je tiil to za ubogega misijonarja. A ker mu je bilo iivljenje m drago, podal se je na daljui pot do kralja Matjaža.
Dolgo je hodil a končno sreSno prišel v Kralj-Matjaževo deželo.   Takoj —^gJ-Ustavi )B#aŽDik in vpraša: 9ffl%J .KaVgreS?"
nPoslan sera," odgovori misijonar, »h kralju Matjažn, da pri njem po-izvem, kdaj bode sodnji dan.   Prosim te, povej mi, kde stanuje?
rTo izveš po mojem tovariSi, ki stoji ne dalei od tukaj na strafci kakor jaz,"  odgovori mu stražnik.
Misijouar gre dalje, ter pride do drugega stražnika. Ali ta ga ne pusti dalje, dokler mu De povt^, kdo je in kam gnS.
llisijonar mu vse pov6 in ga prosi, naj bi mu pokazal pot, po katerem ¦ se pride do kralja Matjaža.                                                                                  .^fl
nNi daleč od tod," odgovori mu stražnik, ,a treba ti je, da se fflalo V okrep{aš io odpočineš." — To rekši prinese mu jesti in piti, ter mu potlcj -fl še pokaže posteljo, kjer naj odpočine. Zelo utrujen, misijouar kmalu nfsfi; ¦ ž njim pa zaspi tudi stražnik.
Spala sta pa celih tri sto let. Kadar se prebudite, mislil je misijonaif' da jo spal samu nekaj ur.
Stražnik ga pcljc pred neko goro. Tu najdeta vrata. Misijonar stopi skozi vrata v votlino, in zdajci zagleda pred scboj vse polno vojakov, ki so ležali po tleh in trdo spali.
Misijouar gre dalje in uajde kralja Matjaža sedeti za mizo. Globoko se mu prikloni in ga vpraša, kdaj bode sodnji dan.   Kralj Matjaž mu reče:
nVleci mi meč iz nožuice!"
Misijonar počasi vleče. ter vidi, da se vojaki okolo ujega vzbujajo in vstajajo.
,Zdaj pa izpusti!" reče mu kralj Matjaž.
Ko je misijonar izpustil med, zopet se vojaki vležejo, ter zaspe. Kralj Matjaž mu reie:
^Vidiš, kadar bode moj meč sam iz nožnice skožil, takrat bode sodnji dan."
Misijonar je opravil »voj posel in se vrnil domov. Dospe?ši t stoj kraj, ai se maJo začudil, ko je videl, du se je vse izpremenilo. Vse je bilo drugače, uego li takrat, ko je šel iz doma.
_»4_
Nihče ga več ne pozna in na svojem lastuem domu najde same tuje Ijudi.
Cudno se inu to zdi, in ker si vsega tega ne more raztolniačiti, gre k gospodu župniku, da bi mu to stvar razložiii. Ali tq je bila še le prava težava, ker se nista mogJa porazumeti. Misijonar je zatrjevaJ, da je nekako pred jedniiu Jetom otišel iz doma.   Gospod župnik gredo gledat v ueko zelo staro knjigo.
Tii uajdejo, da je pred tristo leti nek misijonar otišeJ v Kralj-JMatjažero deželo in — vrnil se še ni. Vsi njegovi sovražniki so v tera času pomrli, in ni se mu bilo ve6 treba bati za življenje.   Živel je brez vseh skrbi do smrti.
(ZapUal v okolici Pttijske gore Rok D. Gorski.)