Publicistično in znanstveno delo Poleg aktivnosti, ki so izhajale iz politič-nih in državniških funkcij, se je tovariš Kar-delj intenzivno ukvarjal s publicističnim in znanstvenim delom, posebno s teoretičnim raziskovanjem na področju družbenega ra-zvoja, ekonomske in politične graditve so-cialistične Jugoslavije, kot tudi na področju mednarodnega delavskega gibanja in me-dnarodnih odnosov. Pred vojno je objavil vrsto člankov in brošur o aktualnih vprašanjih političnega boja. Leta 1939 je objavil študijo »Razvoj slovenskega narodnega vprašanja«, ki je po vojni izšla z manjšimi spremembami oziroma dopolnitvami. Kardelj je v njej pri-kazal razvoj slovenskega naroda, podal marksistično analizo nastajanja in pomena naroda in pokazal na bistvo vprašanja naro-da v sodobni družbi nasploh. Med narodnoosvobodilno borbo je tovariš Kardelj napisal vrsto pomembnih del in člankov, v katerih je razvijal temeljna vpra-šanja politične strategije in taktike naro-dnoosvobodilne vojne in organizacijo ljud-ske oblasti na osvobojenem ozemjju. Teoretično in praktično delo je razvil tudi glede socialistične preobrazbe vasi. Tako je v »Problemih socialistične politike na vasi«, knjiga je izšla 1959. leta, podal vse-stransko analizo agrarne politike in doteda-njih izkušenj, ter pokazal poti in oblike^so-cialističnega razvoja vasi. Edvard Kardelj je prispeval pomemben delež k novemu programu Zveze komu-nistov Jugoslavije, sprejetem na sedmem kongresu ZKJ aprila 1958. leta. V študiji »Beležke o naši družbeni kritiki«, objavljeni 1966. leta, je Kardelj poudaril, da je kritika socialistični družbi potrebna in nujna. Vendar se mora ta kritika povezovati z demokratično družbeno odgo-vornostjo ter biti usmerjena k iskanju na-prednih in humanističnih rešitev tistih pro-blemov, s katerimi se družba sooča. Razprava »Razpotja v razvoju naše so-cialistične družbe« je izšla leta 1969. To-variš Kardelj je v njej poudaril pomen, vlogo in odgovornost zavestnih subjektivnih sil družbe, predvsem zveze komunistov, ki mo-rajo imeti jasne, dolgoročne razvojne kon-cepte ter se morajo dosledno boriti za socia-listično in samoupravno vsebino demokrati-zacije jugoslovanske družbe. Tovariš Kardelj je zavzeto sodeloval v pri-pravah, razdelavi in pojasnjevanju novega ustavnega sistema. Napisal je razpravo »Nova ustava socialistične Jugoslavije« (1962. leta) ter delo »Temeljni vzroki in smeri ustavnih sprememb« (1973. leta) kjer poudarja, da je glavni cilj ustavnih sprememb, ki so bile uresničene v novi usta-vi 1974. leta, v tem, da spremembe delav-skemu razredu in vsem delovnim Ijudem omogočijo, da se bodo še uspešneje borili za vodilno vlogo svojih interesov v družbi in za svoj samoupravni položaj in za upravljanje družbenih sredstev za proizvodnjo. Na drugem kongresu samoupravljalcev (1971. leta) je tovariš Kardelj v glavnem referatu »Ekonomski in politični odnosi v samoupravni socialistični družbi«oce-nil prehojeno pot našega socialističnega sa-moupravljanja in poudaril, da se je samou-pravljanje potrdilo ko edina realna in napre-dna usmeritev jugoslovanske socialistične družbe. V razpravi »Protislovja družbene last-nine v sodobni socialistični praksi« (1972. leta), Edvard Kardelj obravnava šte-vilna vprašanja v zvezi s pomenom, razvo-jem, vlogo in protislovji družbene lastnine v jugoslovanski in sodobni socialistični praksi nasploh. V študiji »Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravlja-nja« (1977. leta) je s prodorno mislijo anali-ziral prednosti našega političnega sistema ter smernice za njegov nadaljnji razvoj. Glo-boko vsebino te študije potrjuje odmev na-njo med našimi delovnimi ljudmi in občani, pa tudi pozornost, s katero so jo sprejeli v svetu. Kardeljeve ugotovitve in napotki za prihodnje delo bodo še dolgo odmevali v naši konkretni družbenopolitični praksi. O razvoju odnosov in organizacije samo-upravnega združenega dela, ki so pomembni ne le za utrjevanje samoupravnih odnosov v združenem delu, retnveč tudi za celoten na-daljnji razvoj socialističnih družbenoeko-nomskih in demokratičnih političnih od-nosov v naši družbi, je Kardelj spregovoril v »Svobodnem združenem delu« (1978. leta). Boj za socialistično samoupravljanje je dolgotrajen, je opozoril tovariš Kardelj, saj gre za boj za takšne produkcijske od- nose, v katerih bo človek osvobojen ne Je kapitalističnega, temveč sploh vsakega dru-gega monopola pri razpolaganju s produkcij-skimi sredstvi skupnega oziroma združene-ga dela. V številnih Kardeljevih člankih in javnih nastopih je posebna pozornost namenjena utrjevanju in razvoju demokratičnih in ena-kopravnih mednacionalnih odnosov v Jugoslaviji. V delu »O sistemu samoupravnega planiranja«(1976. leta) obravnava ta po-memben vidik, od katerega je v veliki meri odvisen skladen gospodarski in družbeni ra-zvoj. Na področju mednarodnih odnosov je Kardelj še posebej pozorno analiziral vpra-šanja aktivne miroljubne koeksistence in poHtiko neuvrščenosti. V »Socializmu in vojni« (1960. leta) je argumentirano analiziral družbene, ekonom-ske in politične razloge ter stopnjo razvoja materialnih proizvajalnih sil kot tudi vojaške tehnike in pokazal, da vojna ni neizbežna ter da vprašanje prihodnosti socializma že ni več samo vprašanje nasprotij med svetovo-ma kapitalizma in socializma, temveč je in vse bolj bo stvar notranjega razvoja sociali-zma. V študiji »Zgodovinske korenine neu-vrščeno8ti«(1975. leta) je tovariš Kardelj poudaril, da je gibanje neuvrščenosti posta-lo predvsem zgodovinski instrument nujne potrebe po spremembi sistema mednaro-dnih gospodarskih in političnih odnosov, nji-hovi demokratizaciji in prilagajanju potre-bam sodobne integracije človeštva na teme-lju svobode in enakopravnosti vseh narodov. Edvard Kardelj se je ukvarjal tudi z vpra-šanji, ki pestijo dežele v razvoju. Temeljna politična podmena za njihovo uspešno razre-ševanje je boj proti kolonializmu in vsem oblikam imperialističnega podrejanja. Kar-delj poudarja, da morajo biti nosilci hitrej-šega ekonomskega razvoja sami narodi de-žel v razvoju, drugi nujni dejavnik pa je akcija mednarodne pomoči.