porocilo o razvoju 2020 Porocilo o razvoju 2020 Izdajatelj: UMAR, Ljubljana, Gregorciceva 27 Odgovarja: mag. Marijana Bednaš, direktorica Urednica: mag. Rotija Kmet Zupancic Pomocnik urednice: mag. Matevž Hribernik Avtorice in avtorji Porocila o razvoju 2020 so: mag. Marijana Bednaš, mag. Tanja Celebic, Lejla Fajic, mag. Barbara Bratuž Ferk, mag. Marjan Hafner, mag. Matevž Hribernik, Katarina Ivas, MSc., dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupancic, Mojca Koprivnikar Šušteršic, dr. Tanja Kosi Antolic, mag. Mateja Kovac, dr. Valerija Korošec, mag. Janez Kušar, Andrej Kuštrin, mag., mag. Lenart Milan Lah, Urška Lušina, mag., dr. Jože Markic, mag. Tina Nenadic, Janja Pecar, Mitja Perko, mag., Jure Povšnar, Denis Rogan, mag., dr. Matija Rojec, Urška Sodja, dr. Metka Stare, Dragica Šuc, MSc, Branka Tavcar, mag. Ana Vidrih, mag. Eva Zver, dr. Peter Wostner. Uredniški odbor: mag. Marijana Bednaš, mag. Tanja Celebic, Lejla Fajic, mag. Matevž Hribernik, dr. Alenka Kajzer, mag. Rotija Kmet Zupancic, mag. Mateja Kovac, mag. Janez Kušar, dr. Metka Stare, dr. Peter Wostner. Racunalniška postavitev: Bibijana Cirman Naglic, Ema Bertina Kopitar Oblikovanje grafikonov: Bibijana Cirman Naglic Tisk: Eurograf d.o.o. Naklada: 200 izvodov Ljubljana, junij 2020 ISSN 1581-6567 (tisk) ISSN 2464-0492 (pdf) Publikacija je brezplacna. © Razmnoževanje publikacije ali njenih delov ni dovoljeno. Objava besedila in podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kazalo Glavne ugotovitve in priporocila ..........................................................................................................7 Povzetek ugotovitev po strateških usmeritvah Strategije razvoja Slovenije 2030 .........9 Uvodna pojasnila......................................................................................................................11 1 Visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse....13 1.1 Gospodarska stabilnost.....................................................................................................14 1.2 Konkurencen in družbeno odgovoren podjetniški in raziskovalni sektor...20 1.2.1 Konkurencnost podjetniškega sektorja.........................................................................20 1.2.2 Raziskovalna, inovacijska in digitalna sposobnost .................................................... 27 2 Ucenje za in skozi vse življenje .....................................................................................33 2.1 Znanje in spretnosti za kakovostno življenje in delo............................................34 2.2 Kultura in jezik kot temeljna dejavnika nacionalne identitete.........................40 3 Vkljucujoca, zdrava, varna in odgovorna družba................................................43 3.1 Zdravo in aktivno življenje ...............................................................................................44 3.2 Dostojno življenje za vse...................................................................................................48 3.3 Vkljucujoc trg dela in kakovostna delovna mesta .................................................54 4 Ohranjeno zdravo naravno okolje ..............................................................................59 4.1 Nizkoogljicno krožno gospodarstvo............................................................................60 4.2 Trajnostno upravljanje naravnih virov ........................................................................68 5 Visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in ucinkovitosti upravljanja..............................................................................................................................73 5.1 Ucinkovito upravljanje in kakovostne javne storitve ...........................................74 5.1.1 Delovanje javne uprave in zagotavljanje javnih storitev......................................... 75 5.1.2 Vpliv javnih institucij na delovanje gospodarstva in poslovnega sektorja.......77 5.2 Zaupanja vreden pravni sistem......................................................................................79 5.3 Varna in globalno odgovorna Slovenija .....................................................................81 5.3.1 Varnost.......................................................................................................................................81 5.3.2 Globalna odgovornost.........................................................................................................82 Priloga – Kazalniki razvoja Slovenije 1 Visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse....87 1.1 Bruto domaci proizvod na prebivalca po kupni moci...........................................89 1.2 Realna rast bruto domacega proizvoda .....................................................................90 1.3 Dolg sektorja država ...........................................................................................................91 1.4 Javnofinancno ravnotežje ................................................................................................92 1.5 Tekoci racun placilne bilance in neto financna pozicija Slovenije do tujine...93 1.6 Razvitost financnega sektorja.........................................................................................94 1.7 Regionalne razlike v BDP na prebivalca......................................................................95 1.8 Indeks razvojne ogroženosti regij.................................................................................96 1.9 Produktivnost.........................................................................................................................97 1.10 Evropski inovacijski indeks ..............................................................................................98 1.11 Indeks digitalnega gospodarstva in družbe .............................................................99 1.12 Izvozni tržni delež.............................................................................................................. 100 1.13 Stroški dela na enoto proizvoda ................................................................................. 101 1.14 Izvoz visokotehnoloških proizvodov in na znanju temeljecih storitev...... 102 1.15 Neposredne tuje investicije .......................................................................................... 103 1.16 Izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost in število raziskovalcev.......... 104 1.17 Intelektualna lastnina...................................................................................................... 105 1.18 Okoljska odgovornost podjetij.................................................................................... 106 2 Ucenje za in skozi vse življenje .................................................................................. 107 2.1 Delež prebivalstva s terciarno izobrazbo................................................................ 109 2.2 Vpis v srednješolsko in terciarno izobraževanje .................................................. 110 2.3 Diplomanti terciarnega izobraževanja..................................................................... 111 2.4 Rezultati pri branju, matematiki in naravoslovju (PISA)................................... 112 2.5 Izdatki za izobraževanje ................................................................................................. 113 2.6 Vkljucenost v vseživljenjsko ucenje .......................................................................... 114 2.7 Obisk kulturnih prireditev ............................................................................................. 115 2.8 Delež kulturnih prireditev, izvedenih na gostovanjih v tujini........................ 116 3 Vkljucujoca, zdrava, varna in odgovorna družba............................................. 117 3.1 Zdrava leta življenja ......................................................................................................... 119 3.2 Indeks enakosti spolov.................................................................................................... 120 3.3 Pricakovano trajanje življenja...................................................................................... 121 3.4 Preprecljiva umrljivost .................................................................................................... 122 3.5 Izdatki za zdravstvo .......................................................................................................... 123 3.6 Izdatki za dolgotrajno oskrbo ...................................................................................... 124 3.7 Cezmerna hranjenost in debelost .............................................................................. 125 3.8 Neplacano prostovoljsko delo ..................................................................................... 126 3.9 Stopnja tveganja socialne izkljucenosti .................................................................. 127 3.10 Neenakost porazdelitve dohodka.............................................................................. 128 3.11 Izkušnje z diskriminacijo ................................................................................................ 129 3.12 Mediana ekvivalentnega razpoložljivega dohodka ........................................... 130 3.13 Zadovoljstvo z življenjem .............................................................................................. 131 3.14 Izdatki za socialno zašcito.............................................................................................. 132 3.15 Stopnja stanovanjske prikrajšanosti......................................................................... 133 3.16 Materialna in dohodkovna prikrajšanost................................................................ 134 3.17 Stopnja delovne aktivnosti ........................................................................................... 135 3.18 Stopnja tveganja revšcine delovno aktivnih oseb .............................................. 136 3.19 Stopnja brezposelnosti in dolgotrajne brezposelnosti .................................... 137 3.20 Prekarne in zacasne zaposlitve.................................................................................... 138 3.21 Bolniška odsotnost ........................................................................................................... 139 4 Ohranjeno zdravo naravno okolje ........................................................................... 141 4.1 Emisijska produktivnost ................................................................................................. 143 4.2 Energetska ucinkovitost ................................................................................................. 144 4.3 Delež obnovljivih virov energije ................................................................................. 145 4.4 Promet po nacinu prevoza ............................................................................................ 146 4.5 Snovna produktivnost..................................................................................................... 147 4.6 Odpadki ................................................................................................................................. 148 4.7 Okoljski davki...................................................................................................................... 149 4.8 Ekološki odtis ...................................................................................................................... 150 4.9 Kmetijska zemljišca v uporabi ..................................................................................... 151 4.10 Intenzivnost kmetovanja ............................................................................................... 152 4.11 Intenzivnost poseka lesa................................................................................................ 153 4.12 Kakovost vodotokov ........................................................................................................ 154 4.13 Kakovost zunanjega zraka............................................................................................. 155 4.14 Funkcionalno degradirana obmocja......................................................................... 156 5 Visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in ucinkovitosti upravljanja .......................................................................................................................... 157 5.1 Zaupanje v institucije ...................................................................................................... 159 5.2 Izvršna zmogljivost........................................................................................................... 160 5.3 Indeks vladavine prava ................................................................................................... 161 5.4 Predvideni cas reševanja civilnih in pravdnih gospodarskih zadev............ 162 5.5 Indeks zaznave korupcije............................................................................................... 163 5.6 Svetovni indeks miru ....................................................................................................... 164 5.7 Delež gospodinjstev, ki so porocale o težavah s kriminalom, vandalizmom ali nasiljem v svojem bivalnem okolju........................................ 165 5.8 Delež bruto nacionalnega dohodka za uradno razvojno pomoc ................. 166 Literatura in viri................................................................................................................. 167 Seznam uporabljenih kratic........................................................................................ 179 Kazalo slik Slika 1: Osrednji cilj in strateške usmeritve Strategije razvoja Slovenije........................... 11 Slika 2: Razclenitev bruto domacega proizvoda na prebivalca na stopnjo zaposlenosti in produktivnost dela, Slovenija............................................................. 14 Slika 3: Struktura rasti BDP, Slovenija ............................................................................................. 15 Slika 4: Delež podjetij, ki porocajo o pomanjkanju delavcev, Slovenija............................ 16 Slika 5: Povecanje prihodkov in izdatkov sektorja država v obdobju 2015–2019, Slovenija, v mio. EUR............................................................................................................. 17 Slika 6: Medletni prirast kreditov domacim nebancnim sektorjem, Slovenija ............... 18 Slika 7: Zadolženost podjetniškega sektorja, Slovenija .......................................................... 18 Slika 8: Brezposelnost in produktivnost v obmocjih ukrepov razvojne podpore ......... 19 Slika 9: Razclenitev rasti produktivnosti dela na znotrajsektorsko rast in ucinke spremembe v strukturi sektorjev, Slovenija, in razclenitev trendne rasti produktivnosti dela na prispevek kapitalskega poglabljanja in skupne faktorske produktivnosti (TFP), Slovenija......................................................................21 Slika 10: Historicna dekompozicija gibanja poslovnih investicij............................................ 22 Slika 11: Stroškovna konkurencnost in izvozni tržni delež, Slovenija................................... 23 Slika 12: Izvozni tržni deleži Slovenije, EU in EU-13 na svetovnem trgu in izvozni tržni delež Slovenije na trgu EU........................................................................................24 Slika 13: Delež visokotehnološko zahtevnih proizvodov v blagovnem izvozu in naravni logaritem tehtanih povprecij produktivnosti dela, podjetja v predelovalnih dejavnostih.................................................................................................. 24 Slika 14: Izvozni tržni delež storitev na trgu EU in delež dodane vrednosti na znanju temeljecih storitev v celotni domaci dodani vrednosti, vsebovani v izvozu predelovalnih dejavnosti .................................................................................................... 25 Slika 15: Zgodnja podjetniška aktivnost, 2019 ............................................................................. 26 Slika 16: Evropski inovacijski indeks 2018 po državah glede na povprecje EU v 2011 in 2018 ....................................................................................................................................... 27 Slika 17: Javni izdatki v skupnih izdatkih za raziskovalno in razvojno dejavnost (RRD).....28 Slika 18: Komponente digitalne tehnološke integracije podjetniškega sektorja, uvrstitev Slovenije v EU ....................................................................................................... 30 Slika 19: Število vpisanih v terciarno izobraževanje in delež zaposlenih s terciarno izobrazbo, po dejavnostih, 2018 ...................................................................................... 35 Slika 20: Pomanjkanje ustreznih kadrov za zaposlitev in število brezposelnih diplomantov (do 29 let) s terciarno izobrazbo, Slovenija........................................36 Slika 21: Vkljucenost odraslih prebivalcev (25–64 let) v vseživljenjsko ucenje, glede na izobrazbo, 2018 in vkljucenost delovno aktivnih prebivalcev (25–64 let) v vseživljenjsko ucenje, po dejavnostih, Slovenija..................................................... 38 Slika 22: Delež odraslih (25–64 let), ki vsaj enkrat na teden berejo knjige, 2012 oziroma 2015...........................................................................................................................41 Slika 23: Delež odraslih, ki so odvisni od alkohola, 2017 .......................................................... 45 Slika 24: Realna rast glavnih komponent bruto razpoložljivega dohodka in njegova struktura.................................................................................................................................... 49 Slika 25: Stopnja tveganja revšcine po spolu za starejše od 65 let........................................ 49 Slika 26: Nezadovoljene potrebe po zdravljenju zaradi financnih razlogov, oddaljenosti in cakalne dobe, 2018 ................................................................................ 50 Slika 27: Koeficient starostne odvisnosti starejših, 2018 in 2060 ........................................... 52 Slika 28: Projekcije javnih izdatkov, povezanih s staranjem, Slovenija in primerjava z državami EU, 2016–2070.....................................................................................................53 Slika 29: Stopnja delovne aktivnosti starostne skupine 20–29 in 55–64 let, 2018 .......... 55 Slika 30: Delež brezposelnih oseb, ki so prešle v delovno aktivnost, in Beveridgeeva krivulja za Slovenijo............................................................................................................... 55 Slika 31: Simulacija razlicnih ravni obsega neto migracij za vidnejšo blažitev upadanja prebivalstva v starosti 20–64 let ................................................................... 56 Slika 32: Tveganje za zacasno zaposlitev po socialno-zaposlitvenih znacilnostih, Slovenija.................................................................................................................................... 57 Slika 33: Realna rast povprecne bruto place, minimalne bruto place in mediane bruto place in realno povecanje povprecne bruto place po izobrazbenih ravneh v obdobju 2009–2017, Slovenija ....................................................................... 57 Slika 34: Rast BDP v povezavi z izpusti TGP, rastjo rabe energije, snovi in vode ter nastalimi odpadki .................................................................................................................. 60 Slika 35: Izpusti TGP po sektorjih, Slovenija in emisijska produktivnost ............................. 61 Slika 36: Energetska produktivnost ter delež rabe energije cestnega prometa v koncni rabi energije in energetska produktivnost Slovenije ................................. 61 Slika 37: Število avtomobilov na tisoc prebivalcev in delež železniškega v skupnem potniškem prometu, potniški kilometri, 2017.............................................................64 Slika 38: Domaca poraba snovi in relativna snovna produktivnost, Slovenija ter stopnja porabe predelanih snovi, leto 2017 ................................................................ 65 Slika 39: Nastali odpadki skupaj, brez mineralnih, na enoto BDP, 2016 .............................. 66 Slika 40: Subvencije, ki so v nasprotju s cilji zmanjšanja izpustov TGP, Slovenija............. 66 Slika 41: Ekološki odtis........................................................................................................................... 68 Slika 42: Biokapaciteta, 2016...............................................................................................................69 Slika 43: Delež zavarovanih obmocij – Natura 2000, 2018.......................................................69 Slika 44: IStopnja samooskrbe z osnovnimi kmetijskimi proizvodi, Slovenija .................. 70 Slika 45: Površina gozdov, 2015 ......................................................................................................... 70 Slika 46: Vodna produktivnost, 2017 oziroma zadnji podatek................................................ 71 Slika 47: Izpusti prašnih delcev, Slovenija....................................................................................... 71 Slika 48: Primerjava med novimi in oživljenimi funkcionalno degradiranimi obmocji – FDO, ter struktura nacrtovanih sprememb po regijah, Slovenija, 2020.......... 72 Slika 49: Podrobni kazalniki ucinkovitosti države po IMD za Slovenijo ............................... 74 Slika 50: Indeks izvršne zmogljivosti ................................................................................................ 76 Slika 51: Sredstva v upravljanju DUTB in nacrt portfelja do konca leta 2021....................78 Slika 52: Kazalniki ucinkovitosti sodstva v Sloveniji po WEF.................................................... 80 Kazalo okvirjev Okvir 1: Investicije in vzroki za nizko rast v zadnjem desetletju............................................ 21 Okvir 2: Potrebna znanja in spretnosti za spopadanje družbe in gospodarstva s prihodnjimi izzivi.................................................................................................................... 36 Okvir 3: Demografska gibanja in njihovi vplivi na sisteme socialne zašcite ..................... 52 Okvir 4: Evropski zeleni dogovor ...................................................................................................... 62 Okvir 5: Celoviti nacionalni energetski in podnebni nacrt Slovenije .................................. 63 Okvir 6: Slovenija kot vzorcna država v celovitem strateškem projektu prehoda v nizkoogljicno krožno gospodarstvo ............................................................................... 67 Pozitivni premiki v preteklih letih Razvojna tveganja Priporocila razvojnih politik Glavne ugotovitve in priporocila Slovenija je v obdobju 2016–2018 zmanjševala zaostanek v gospodarski razvitosti za povprecjem EU, razvoj v obdobju gospodarskega vzpona je bil v splošnem vkljucujoc, ucinkovitost rabe virov in energije se je nekoliko zvišala. Z visoko gospodarsko rastjo se je od leta 2016 hitro zmanjševal zaostanek za povprecnim bruto domacim proizvodom na prebivalca v EU, ki se je v obdobju 2009–2012 poglobil, oddaljenost od cilja SRS za leto 2030 pa je še precejšnja. S sprejetjem obsežnih ukrepov za stabilizacijo javnofinancnih razmer in okrevanjem gospodarske aktivnosti se je po letu 2013 precej izboljšalo tudi javnofinancno stanje. Ob okrevanju vseh regij so razlike med njimi ostale stabilne, med kohezijskima regijama pa so se nekoliko povecale, a ostale pod najvišjo ravnjo iz leta 2007. Ob gospodarskem vzponu je narašcala zaposlenost, vecali so sedohodki, pospešila pa se je tudi robotizacija in avtomatizacija proizvodnje. Po letu 2015 se je hitro povecevalo tudi število raziskovalcev, še posebej v poslovnem sektorju, kar je lahko podlaga razvojnemu zagonu. Kazalniki socialne izkljucenosti in dohodkovne neenakosti so se po poslabšanju v obdobju 2009–2013 izboljšali in so na ravni blizu ciljev SRS za leto 2030. Naravno okolje Slovenije ob obsežni površini zavarovanih obmocij, veliki gozdnatosti in zmerni intenzivnosti kmetovanja ostaja v povprecju dobro ohranjeno. V obdobju gospodarskega vzpona 2014–2019 se je zacela ponovno povecevati raba virov in energije in s tem izpusti toplogrednih plinov; zvišala se je sicer tudi produktivnost (ucinkovitost) njihove rabe, vendar še precej zaostaja za povprecno v EU in s tem za cilji SRS za leto 2030. Na nekaterih podrocjih so gibanja odstopala od usmeritev SRS 2030, izstopa zlasti pocasno odzivanje na tehnološke, demografske in podnebne spremembe. Rast investicij in še zlasti produktivnosti, ki je kljucni dolgorocni dejavnik gospodarskega razvoja in blaginje prebivalstva, je po financni in ekonomski krizi ostala skromna. Zaostanek Slovenije za povprecjem EU pri inovacijah, ki so najpomembnejši dolgorocni dejavnik produktivnosti, se je do leta 2016 (zadnji podatki) povecal, v obdobju 2013–2017 so se zmanjševala vlaganja v raziskave in razvoj, uvajanje najzahtevnejših tehnoloških rešitev za digitalno preobrazbo je bilo prepocasno. V preteklih letih se je zaradi demografskih sprememb in neskladij na trgu dela zaostril problem pomanjkanja ustreznih znanj in spretnosti, ohranjala se je tudi visoka segmentacija trga dela za mlade. Na podrocju zdravja je velik izziv skrajšati cakalne dobe v zdravstvu, pomembno je tudi zmanjšati za zdravje tvegano vedenje (alkohol, kajenje, droge, cezmerna teža), zlasti najranljivejših skupin. Sistemi socialne zašcite so premalo prilagojeni demografskim spremembam. Slovenija je izdatke, povezane s staranjem, doslej uspela zadrževati pod ravnjo povprecja EU. Dolgorocne projekcije izdatkov pa opozarjajo na mocne vplive na dolgorocno javnofinancno vzdržnost v primeru ohranjanja zdaj veljavnih politik in sedanjega relativno kratkega ostajanja v delovni aktivnosti. Poleg tega namenski viri (socialni prispevki) že danes ne zadošcajo za pokritje vseh izdatkov za ohranjanje dostojnih pokojnin in hitro dostopnih javnih storitev na podrocju zdravstva. Nedoreceno vprašanje glede financiranja je tudi ena glavnih ovir pri vzpostavitvi nove sistemske ureditve dolgotrajne oskrbe. Z vidika okoljske dimenzije trajnosti razvoja je neugodno predvsem nadaljnje povecevanje izpustov toplogrednih plinov iz prometa, vecletna stagnacija rabe obnovljivih virov energije, nezadostno uvajanje sprememb v smeri krožnega gospodarstva in premalo trajnostna raba prostora. Zaradi hitrega širjenja bolezni COVID-19 po svetu in v Slovenji so kratkorocne prednostne naloge ekonomske politike povezane s preprecevanjem širjenja bolezni in blažitvijo njenih družbeno-gospodarskih posledic, hkrati pa je smiselno, da ukrepi za zagon gospodarstva cim bolj ucinkujejo tudi na razvojne slabosti, ugotovljene v Porocilu o razvoju. V marcu 2020 je bila v Sloveniji razglašena epidemija koronavirusne bolezni, ki bo z ogromnimi negativnimi ucinki na gospodarski in socialni položaj mocno spremenila tudi izhodišca za uresnicevanje SRS 2030. Kratkorocno so absolutna prednostna naloga ukrepi za podporo delovanju zdravstvenega sistema, na gospodarskem podrocju pa ukrepi za blažitev posledic epidemije, ki bodo podprli podjetja in prebivalstvo pri premagovanju likvidnostnih težav zaradi izpada prihodkov in kar najbolj zagotovili ohranjanje delovnih mest in družbenih potencialov. Za ucinkovit izhod iz krize pa je treba že obdobje epidemije cim bolj izkoristiti za obravnavanje razvojnih izzivov (npr. za usposabljanje, izobraževanje, raziskave in razvoj, pospešitev digitalizacije ipd.). Trenutne razmere so tudi pokazale, da je Slovenija na nekaterih podrocjih, kjer v preteklih letih ni sprejela ustreznih ukrepov, ali je prepocasi napredovala, v casu epidemije še bolj ranljiva (npr. velik delež prekarnih zaposlitev, sistemska neurejenost dolgotrajne oskrbe, cakalne dobe v zdravstvu, pomanjkanje digitalnih spretnosti prebivalstva, administrativne ovire in dolgotrajnost nekaterih postopkov), zato je treba ukrepe za normalizacijo gospodarskega in socialnega položaja oblikovati tako, da bodo cim bolj usmerjeni tudi v reševanje kljucnih razvojnih izzivov Slovenije. Med njimi poudarjamo naslednje sklope: – pospešitev rasti produktivnosti z okrepljenimi vlaganji v (i) raziskovalno-razvojno in inovacijsko dejavnost, (ii) digitalno preobrazbo in industrijo 4.0, (ii) znanje oziroma zagotavljanje ustrezno usposobljenih cloveških virov, še zlasti t. i. znanj in spretnosti prihodnosti, ter (iv) infrastrukturo za digitalno povezljivost in trajnostni razvoj; – prilagoditev demografskim spremembam z (i) ustrezno ureditivijo sistemov socialne zašcite za zagotavljanje kakovostnih zdravstvenih storitev, storitev dolgotrajne oskrbe in dostojnega dohodka, (ii) zagotavljanjem zadostnega obsega delovne sile (iii) okrepitvijo vseživljenjskega ucenja in prilagajanja delovnih mest za daljše ostajanje v delovni aktivnosti in vecjo vkljucenost starejših v družbo ter (iv) spodbujanjem zdravega nacina življenja; – prehod v nizkoogljicno krožno gospodarstvo s: (i) pospešenim uvajanjem rešitev za bolj trajnostno mobilnost, (ii) uvajanjem nizkoogljicnih in krožnih poslovnih modelov, vkljucno z ucinkovitejšim reševanjem problemov z odpadki, ter (iii) bistvenim povecanjem zmogljivosti za vecjo rabo obnovljivih virov energije, predvsem z ucinkovitejšim umešcanjem projektov v prostor; – krepitev razvojne vloge države in njenih institucij z: (i) izboljšanjem strateškega upravljanja javnih institucij za pravocasno prepoznavanje ter usklajeno in ucinkovito obravnavanje razvojnih izzivov, (ii) izboljšanjem zakonodajnega in poslovnega okolja, (iii) prestrukturiranjem javnofinacnih prihodkov in izdatkov ob upoštevanju razvojnih izzivov. Visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse Ucenje za in skozi vse življenje Vkljucujoca, zdrava, varna in odgovorna družba Povzetek ugotovitev po strateških usmeritvah Strategije razvoja Slovenije 2030 Zaostanek Slovenije v gospodarski razvitosti za povprecjem EU se je v zadnjih letih hitro zmanjševal, rast produktivnosti pa je ostala skromna. Slovensko gospodarstvo je bilo v obdobju 2014–2019 v fazi vzpona, njegova rast pa se je v letih 2018 in 2019 umirjala pod vplivi iz mednarodnega okolja. Gospodarske razmere so se po ekonomski in financni krizi izboljšale v vseh statisticnih regijah, ob stabilnih razlikah med njimi in rahlem povecevanju razlik med kohezijskima regijama, ki pa ostajajo pod najvišjo ravnjo v letu 2007. Z ugodnimi gospodarskimi razmerami so se izboljšali tudi javnofinancni kazalniki, ohranjajo pa se tveganja za njihovo dolgorocno vzdržnost zaradi neprilagojenosti sistemov socialne zašcite demografskim spremembam. Od leta 2016 se je hitro zmanjševal tudi zaostanek za povprecjem EU v BDP na prebivalca, vendar predvsem pod vplivom visoke rasti zaposlenosti. Rast produktivnosti pa je ob nizkih investicijah ostala skromna tudi v obdobju gospodarskega vzpona. Zaradi demografskih omejitev je dolgorocno stabilen gospodarski razvoj za približevanje povprecju EU in s tem približevanje cilju SRS za leto 2030 mogoce dosegati le z bistveno hitrejšo rastjo produktivnosti. Ta mora biti podprta z okrepljenimi vlaganji, ki so prednostno usmerjena v raziskovalno-razvojno in inovacijsko dejavnost, kjer Slovenija izrazito zaostaja, ter digitalno preobrazbo s poudarkom na pospešenem razvoju kadrov (prihodnosti), uvajanjem pametnih tovarn ter digitalizacijo malih in srednjih podjetij. Za doseganje ciljev trajnostnega razvoja bo morala rast produktivnosti izhajati tudi iz obsežnejših vlaganj v nizkoogljicno in krožno gospodarstvo, vkljucno z investicijami v infrastrukturo. Izziv ni le zagotavljanje zadostnih financnih sredstev ter ustreznih znanj in spretnosti, ampak tudi ucinkovito zmanjšanje birokratskih ovir, na katere izrazito opozarjajo podjetja. Slovenija se je kljub razmeroma dobro izobraženemu prebivalstvu in visoki ravni znanja mladih v zadnjih letih soocala z vse vecjim izzivom zagotavljanja ustreznih znanj in spretnosti. Med državami EU ima nadpovprecen in rastoc delež visoko izobraženega prebivalstva, dosežki mladih pri naravoslovni, matematicni in bralni pismenosti so dobri. Pozitivno je tudi povecevanje internacionalizacije izobraževanja, prav tako se glede na potrebe že nekaj let spreminja struktura vpisanih v izobraževanje. Kljub temu se je država v obdobju visokega povpraševanja po delu v preteklih letih soocila s pomanjkanjem ustrezne delovne sile oziroma znanj in spretnosti, kar lahko dolgorocno negativno vpliva na razvoj gospodarstva in blaginjo prebivalstva. To je na eni strani posledica manjših generacij na trgu dela (demografske spremembe), zaradi cesar se zmanjšuje ponudba delovne sile. Omejitve za polno izkorišcanje potencialov ob demografskih spremembah pomenijo tudi neskladja v znanju in spretnostih glede na potrebe trga dela. Te se ob hitrem tehnološkem napredku in spreminjanju starostne sestave prebivalstva tudi izjemno hitro spreminjajo, v prihodnje pa se bodo v luci cetrte industrijske revolucije še hitreje. Vse to zahteva zelo hitro in še precej korenitejše ukrepanje za zagotavljanje ustrezno usposobljenih cloveških virov oziroma znanj in spretnosti. Prednostne naloge so (i) vzpostavitev sistema napovedovanja potreb po znanjih in kompetencah, (ii) ucinkovitejše prilagajanje izobraževalnih programov, še posebej srednje- in dolgorocnim potrebam družbe in gospodarstva, (iii) ustvarjanje spodbudnega okolja za privabljanje in ohranjanje delovne sile z ustreznimi znanji in spretnostmi ter (iv) bistvena okrepitev vseživljenjskega ucenja, zlasti pri zaposlenih, katerih delovna mesta so najbolj podvržena avtomatizaciji. Slednje bi izboljšalo tudi možnosti prebivalstva za daljše ostajanje v delovni aktivnosti ter vplivalo na vecjo vkljucenost in kakovost življenja starejših, kar bi pomembno prispevalo k blažitvi ucinkov demografskih sprememb. Razvoj Slovenije po letu 2014 je bil v splošnem vkljucujoc, z vidika kakovosti življenja pa velik izziv ostaja prilagoditev sistemov socialne zašcite demografskim in drugim spremembam v širšem gospodarskem in družbenem okolju, pa tudi nadaljnje izboljševanje zdravstvenega stanja prebivalstva. Visoka gospodarska rast je omogocila rast zaposlenosti in dohodkov, kazalniki socialne izkljucenosti in dohodkovne neenakosti pa so se po poslabšanju v obdobju gospodarske in financne krize vecinoma vrnili na razmeroma ugodne ravni pred letom 2008. Zmanjšala se je tudi dolgotrajna brezposelnost. Na vkljucujoc razvoj poleg tega kažejo razmeroma visoka participacija Ohranjeno zdravo naravno okolje Visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in ucinkovitosti upravljanja prebivalstva v družbenem življenju in relativno majhne razlike med spoloma na vecini podrocij življenja. Nekoliko višja kot pred letom 2008 pa je bila v letu 2018 še vedno stopnja tveganja revšcine, ki je bila zlasti visoka pri starejših ženskah. Z vidika vkljucujocega razvoja je neugodno tudi ohranjanje segmentacije trga dela, ki je visoka zlasti za mlade. Na podrocju zdravstva je pozitivno predvsem mocno znižanje stopnje umrljivosti, ki jo je mogoce prepreciti z zdravstvenim varstvom (2011–2016). Še vedno pa bi bistveno vec smrti lahko preprecili z boljšo preventivo za zmanjšanje tveganega vedenja (alkohol, kajenje, droge, cezmerna teža) in javnozdravstvenimi ukrepi. V zadnjih letih se je ustavilo tudi podaljševanje pricakovanega trajanja življenja, ponovno so se povecale neenakosti v zdravju. Poleg ukrepov na podrocju zdravstva je kljucni izziv za ohranjanje kakovostnega življenja v starosti tudi vzpostavitev enovitega sistema dolgotrajne oskrbe. Tu potrebe narašcajo še hitreje kot v zdravstvu in ob neustrezno urejenem sistemu v znatni meri že zdaj ostajajo nezadovoljene. Za premik pri ureditvi tega podrocja je nujno cim prej doreci vprašanje glede virov financiranja novega sistema. Namenski viri (socialni prispevki) že danes ne zadošcajo niti za pokritje vseh izdatkov za pokojnine in ohranjanje dostojnih pokojnin ter hitro dostopnih javnih zdravstvenih storitev. Zato bo tudi na teh podrocjih potreben razmislek o vkljucitvi novih virov (javnih, zasebnih), za ohranjanje namenskih virov v cim vecjem obsegu pa bo kljucno cim daljše ostajanje v delovni aktivnosti. Naravno okolje Slovenije ostaja v povprecju dobro ohranjeno, premiki v nizkoogljicno krožno gospodarstvo pa potekajo razmeroma pocasi. Ob obsežni površini zavarovanih obmocij, veliki gozdnatosti in zmerni intenzivnosti kmetovanja naravno okolje v povprecju ni cezmerno onesnaženo. Kljub temu je treba poudariti še vedno slabšo kakovost zraka zaradi prašnih delcev in neracionalno rabo prostora, povezano z manj izkorišcanimi ali opušcenimi obmocji. Izpusti toplogrednih plinov ter raba energije in virov, ki so se v letih ekonomske in financne krize precej znižali, so se v obdobju konjunkture ponovno nekoliko zvišali. S tem se je zvišal tudi ekološki odtis, a rast izpustov ter rabe virov in energije je bila nižja od rasti bruto domacega proizvoda. To pomeni, da se je produktivnost oziroma ucinkovitost njihove rabe zviševala, a premiki so bili glede na precejšen zaostanek za povprecjem EU razmeroma pocasni. Za doseganje ciljev glede trajnosti razvoja je kljucno okrepiti medsektorsko povezavo ukrepov za razvoj gospodarstva in manjše obremenjevanje okolja. Med prednostne naloge sodijo (i) pospešeno uvajanje rešitev za bolj trajnostno mobilnost, saj so izpusti iz prometa visoki in se ne zmanjšujejo, (ii) uvajanje nizkoogljicnih in krožnih poslovnih modelov, vkljucno z ucinkovitejšim reševanjem problemov z odpadki, ter (iii) bistveno povecanje že vrsto let nespremenjene rabe obnovljivih virov energije, predvsem z ucinkovitejšim umešcanjem projektov v prostor. Ucinkovitost države pri podpori delovanju poslovnega sektorja in spodbujanju razvoja se je na številnih podrocjih izboljšala, izziv pa ostaja predvsem zmanjšanje regulativnih bremen in nadaljnje izboljšanje upravljanja javnih institucij. V zadnjih letih je bil narejen pomemben napredek na podrocju uvajanja standardov kakovosti v javni upravi, sprejeti so bili ukrepi za zmanjšanje administrativnih ovir in korupcije, napredek je bil dosežen tudi pri digitalizaciji javnega sektorja, kjer pa še naprej ostajajo problematicne digitalizirane javne storitve za podjetja. Povecala se je tudi ucinkovitost pravosodnega sistema, njegova kakovost pa je primerljiva z drugimi državami EU. Zaupanje v javne institucije, politiko in pravno državo je ostalo nizko, prav tako stopnja reprezentativne demokracije, zaznava korupcije pa visoka. Gospodarstveniki so zadnja leta kot eno najvecjih ovir pri poslovanju poudarjali pretirano birokracijo in premalo spodbudno poslovno okolje (zlasti dolgotrajnost nekaterih postopkov in visoko davcno obremenjenost dela, ceprav ta kot delež glede na BDP ne presega povprecja EU). Vse to kaže na številne izzive, povezane s strateškim upravljanjem javnih institucij, ki je še posebej pomembno za pravocasno prepoznavanje ter usklajeno in ucinkovito obravnavanje razvojnih izzivov. Srednjerocno je nujno treba tudi izboljšati sodelovanje javnosti in kljucnih deležnikov pri sprejemanju ukrepov. Okrepiti bi bilo treba tudi analize in vrednotenja ucinkov predpisov na javne finance, gospodarstvo, okolje in družbo. Uvodna pojasnila Porocilo o razvoju je dokument, s katerim spremljamo uresnicevanje Strategije razvoja Slovenije. Osnovna struktura porocila sledi petim strateškim usmeritvam (glavna poglavja porocila), ki jih je strategija opredelila kot kljucne za doseganje osrednjega cilja strategije, to je kakovostnega življenja za vse: (i) visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse, (ii) ucenje za in skozi vse življenje, (iii) vkljucujoca, zdrava, varna in odgovorna družba, (iv) ohranjeno zdravo naravno okolje ter (v) visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in ucinkovitosti upravljanja. Strategija je dolocila tudi dvanajst razvojnih ciljev in jih opredelila kot medsebojno povezana in soodvisna podrocja, kljucna za uresnicitev strateških usmeritev. Uresnicevanje razvojnih ciljev (podpoglavja porocila) se v porocilu spremlja v okviru tistih strateških usmeritev, s katerimi se vsebina razvojnega cilja najbolj povezuje (gl. Strategija razvoja Slovenije 2030, slika 6), ceprav lahko posamezni razvojni cilji prispevajo k uresnicevanju vec strateških usmeritev. Ob pripravi letošnjega porocila so bili zadnji razpoložljivi podatki1 za vecino kazalnikov spremljanja strategije na voljo za leto 2018, le za nekatere tudi za 2019, kar pomeni, da porocilo analizira gibanja v zelo zgodnjem obdobju po sprejetju strategije, zato še ni mogoce celovito porocati o uresnicevanju SRS 2030. Hkrati to tudi pomeni, da med pripravo porocila še niso bili na voljo podatki za obdobje po izbruhu epidemije bolezni COVID-19. Pripravljeni dokument tako ne vkljucuje analize tega obdobja, se pa sprememb, ki jih prinaša širitev bolezni, dotakne v glavnih ugotovitvah in priporocilih. V prilogi porocila so podrobneje predstavljeni kazalniki za spremljanje uresnicevanja strategije. Tridesetim kazalnikom uspešnosti, za katere je strategija dolocila ciljne vrednosti za leto 2030, so dodani kazalniki spremljanja, ki prinašajo podrobnejši pregled gibanj na posameznih podrocjih. Kazalniki so glavna analiticna osnova porocila, ki jo dopolnjuje pregled drugih podatkov, študij in raziskovalnih porocil, zlasti na podrocjih, kjer ni na voljo ustreznih mednarodno in casovno primerljivih kazalnikov (npr. zaradi specificne vsebine). V primerjavah gibanj v Sloveniji s povprecjem EU je uporabljeno povprecje 28-ih držav, saj je analizirano obdobje pred letom 2020, ko je Združeno kraljestvo izstopilo iz EU. Kratica EU-13 se nanaša na povprecje držav novih clanic EU, ki so se povezavi prikljucile od leta 2004, kratica EU-23 pa na povprecje držav EU, ki so tudi clanice OECD (to primerjavo uporabimo, ko gre za podatkovne vire OECD, ki obicajno ne vkljucujejo vseh držav EU). Slika 1: Osrednji cilj in strateške usmeritve Strategije razvoja Slovenije 2030 Vir: Strategija razvoja Slovenije 2030, 2017. * V porocilu so vkljuceni statisticni podatki, objavljeni do 31. 3. 2020. Visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse Slovensko gospodarstvo je bilo v obdobju 2014–2019 v fazi vzpona, njegova rast pa se je v letih 2018 in 2019 umirjala pod vplivi iz mednarodnega okolja. Z razmeroma visoko gospodarsko rastjo se je od leta 2016 zmanjševal zaostanek za EU v BDP na prebivalca, izboljšali so se tudi materialni pogoji za blaginjo. Gospodarske razmere so se od leta 2014 izboljšale v vseh statisticnih regijah, ob stabilnih razlikah med njimi in rahlem povecevanju razlik med kohezijskima regijama. Z ugodnimi gospodarskimi razmerami so se izboljšali tudi javnofinancni kazalniki, vendar ob ohranjanju tveganj za njihovo dolgorocno vzdržnost, ki izhajajo iz neprilagojenosti sistemov socialne zašcite demografskim spremembam. Rast produktivnosti pa je tudi v letih gospodarskega vzpona 2014–2019 ostala skromna. Ceprav je v pokriznem obdobju prispevala k povrnitvi v krizi poslabšane konkurencnosti, bodo srednjerocno v razmerah pricakovanega pomanjkanja delovne sile zaradi demografskih sprememb za razvojno dohitevanje potrebni korenitejši premiki. Okrepljena vlaganja za višjo rast produktivnosti bo treba prednostno usmeriti v raziskovalno-razvojno in inovacijsko dejavnost, kjer Slovenija izrazito zaostaja, ter digitalno preobrazbo s pospešenim razvojem kadrov (prihodnosti), uvajanjem pametnih tovarn ter digitalizacijo malih in srednjih podjetij. Za doseganje ciljev trajnostnega razvoja pa bo morala rast produktivnosti v veliki meri izhajati tudi iz vlaganj v nizkoogljicno in krožno gospodarstvo. 1.1 Gospodarska stabilnost Gospodarska stabilnost (razvojni cilj 5): Vsebina cilja je zagotoviti gospodarsko stabilnost, ki je kljucni pogoj za zmanjšanje razvojnega zaostanka za razvitejšimi državami in povecanje kakovosti življenja za vse. Gospodarska stabilnost temelji na uspešno delujoci ekonomiji predvsem ob ohranjanju kljucnih makroekonomskih ravnovesij. Za njeno doseganje oziroma ohranjanje je kljucno ustrezno odzivanje ekonomskih politik v celotnem gospodarskem ciklu, zagotavljanje dolgorocne vzdržnosti javnih financ, oblikovanje stabilnega in konkurencnega financnega sektorja ter enakomeren regionalni razvoj. SRS 2030 v povezavi z gospodarsko stabilnostjo posebej poudarja še konkurencnost in inovativnost ter trajnostne in vkljucujoce vidike gospodarskega razvoja. Ti so podrobneje obravnavani v drugih razvojnih ciljih SRS, in sicer v cilju 6 (konkurencnost in inovativnost), 3 in 7 (vkljucujoci razvoj) ter 8 in 9 (trajnostni razvoj). Kazalniki uspešnosti SRS 2030 za razvojni cilj 5: Indeks EU = 100 Slovenija je od leta 2016 hitro zmanjševala zaostanek v gospodarski razvitosti za povprecjem EU, s tem pa se je povecala tudi materialna blaginja prebivalstva. Bruto domaci proizvod na prebivalca (v standardih kupne moci) je leta 2018 znašal 87 % povprecja EU, kar je 5 o. t. višje od najnižje vrednosti po nastanku krize leta 2008. Zmanjševanje vrzeli do evropskega povprecja je bilo spodbujeno predvsem z zviševanjem stopnje zaposlenosti, manj pa tudi z rastjo produktivnosti (gl. slika 2). Rasti zaposlenosti in produktivnosti sta omogocili zviševanje dohodkov prebivalstva ter hkrati vkljucujoc razvoj z vidika dohodkovne neenakosti, ki se je znižala na ravni pred zacetkom krize v letu 2008 in ostala med najnižjimi v EU (gl. poglavje 3). V obdobju gospodarske konjunkture so se zvišali tudi poraba energije, snovi in izpusti toplogrednih plinov, vendar manj kot BDP. To bi lahko nakazovalo postopno razhajanje med rastjo porabe virov in BDP, ki pa je za doseganje zastavljenih 85 ciljev glede trajnosti razvoja relativno pocasno (gl. poglavje 4). 80 Pospešena rast produktivnosti, ki bo okoljsko 75 Slika 2: Razclenitev bruto domacega proizvoda na prebivalca na stopnjo zaposlenosti in produktivnost dela, Slovenija BDP na preb. po kupni moci Produktivnost (BDP na zap. po kupni moci) Stopnja zaposlenosti 110 105 2000 2002 2004 2006 2008 2010 2012 2014 2016 2018 100 95 90 in socialno vzdržna, bo kljucna za nadaljnje približevanje razvitejšim gospodarstvom in doseganje blaginje prebivalstva. Produktivnost1 je kljub zviševanju ostala precej nižja kot v povprecju EU (leta 2018 za 18 %). Ob že doseženi relativno visoki stopnji zaposlenosti (v 2018 za 6 % nad povprecjem EU, gl. kazalnik 1.1) in ob zmanjševanju ponudbe delovne sile zaradi demografskih sprememb bo morala gospodarska rast v prihodnje skoraj v celoti temeljiti na rasti produktivnosti. To pa pomeni, da bo treba za nadaljnje zapiranje vrzeli v gospodarski razvitosti do EU in s tem doseganje cilja SRS rast produktivnosti BDP na zaposlenega v standardih kupne moci. Vir: Eurostat Portal Page – Economy and Finance, 2020; preracuni UMAR. bistveno pospešiti.2 Hitrejše zviševanje produktivnosti bi pozitivno vplivalo na blaginjo prebivalstva, saj bi omogocilo višjo rast dohodkov, ublažilo pa bi tudi 2 Npr. ob predpostavki nicelne stopnje rasti zaposlenosti bi se morala rast produktivnosti za doseganje okoli 3-odstotne stopnje gospodarske rasti, ki bi omogocala nadaljnje zapiranje vrzeli do povprecja EU v BDP na prebivalca za doseganje cilja SRS, zvišati na okoli 3 %, potem ko je bila v obdobju konjunkture 2014–2019 1,2-odstotna. Doseganje nicelne stopnje rasti zaposlenosti bi ob zmanjševanju obsega prebivalstva v starosti 20–64 let zaradi demografskih sprememb zahtevalo pozitivne priselitvene tokove in povecano stopnjo participacije delovno aktivnega prebivalstva. obremenitve za financiranje sistemov socialne zašcite. Pri tem bo treba za zvišanje blaginje prebivalstva višjo rast produktivnosti dosegati na socialno in okoljsko vzdržen nacin, to je brez povecevanja dohodkovnih razlik in ob zmanjševanju obremenitev okolja (predvsem z uvajanjem nizkoogljicnih in krožnih poslovnih modelov). Slika 3: Struktura rasti BDP, Slovenija Izvo z proi z. in stor . Zasebna potrošnja Državna potroš nja Bruto investicije v os. sr. Spr. zalo g in vredn. pred. Uvoz proiz. in stor. Realna rast B DP (desna os) 25 7,0 8 Gospodarska rast se je od zacetka okrevanja leta 20 2014 do leta 2017 stopnjevala, v letih 2018 in predvsem 2019 pa se je upocasnila, a ostala višja kot v 15 -10 prelili v domaco potrošnjo. Domaca potrošnja je v -15 Prispevek k rasti v o. t. povprecju EU. K povrnitvi rasti BDP po krizi je ob ukrepih 10 za stabilizacijo gospodarstva3 kljucno prispevala rast izvoznega dela gospodarstva, povezana z okrevanjem 5 povpraševanja v trgovinskih partnericah, pa tudi z 0 izboljšanjem konkurencnosti slovenskih izvoznikov (gl. -5 poglavje 1.2). Ob krepitvi izvoznega dela gospodarstva so se ugodni vplivi iz mednarodnega okolja postopoma obdobju 2014–2018 tako postajala vse pomembnejši -20 dejavnik gospodarske rasti, ki pa se je z letom 2018 zacela -25 umirjati pod vplivom nižje rasti tujega povpraševanja ter precejšnje negotovosti v mednarodnem okolju. V letu 2018 se je to izražalo predvsem v umiritvi rasti izvoza in dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti. Investicije so se po stagnaciji v obdobju 2013–20164 v letih 2017 in 20002001200220032004200520062007200820092010201120122013201420152016201720182019 Vir: SI-STAT podatkovni portal – nacionalni racuni, 2020. 2018 mocno okrepile, a je njihov delež v BDP ostal znatno nižji kot pred krizo. V letu 2019 pa se je rast poslovnih in posledicno tudi skupnih investicij mocno umirila, ceprav jo je podpirala okrepljena rast stanovanjskih investicij, ki so se po krizi vec kot prepolovile (gl. okvir 1). Rast BDP je v letu 2019 še naprej podpirala tudi robustna rast zasebne potrošnje, ki se je povecevala že od leta 2014, kar povezujemo z nadaljnjim povecevanjem zaposlenosti, krepitvijo rasti plac in ugodnimi pogoji financiranja. Raven cen življenjskih potrebšcin se v casu okrevanja gospodarstva ni bistveno povišala. Inflacija je ostala zmerna tudi v letih 2018 in 2019, ko se je rast plac (v razmerah pomanjkanja delovne sile ter sprošcanja v krizi sprejetih ukrepov za zadrževanje rasti plac v javnem sektorju in drugih dogovorjenih placnih dvigov v javnem sektorju) nekoliko okrepila. Gospodarstvo je bilo leta 2019 v zreli fazi gospodarske rasti, ki se je v letih 2018 in 2019 upocasnila predvsem pod vplivi iz mednarodnega okolja. Potencialna rast BDP, ki je bila kot posledica krize vec let nizka, se je v zadnjih letih krepila, a je ostala nižja kot pred krizo (2009–2013).5 V obdobju 2013– 2017 je h krepitvi bistveno prispeval vse višji prispevek skupne faktorske produktivnosti, od leta 2017 pa se je ob hitri rasti zaposlenosti obcutno povecal prispevek dela. Prispevek kapitala, ki je bil vrsto let po zacetku krize minimalen, se je kot posledica spodbujene investicijske aktivnosti zacel krepiti šele leta 2017. Proizvodna vrzel, ki izraža odstotno razliko med dejanskim realnim BDP in njegovo potencialno ravnjo, kaže na zrelo fazo gospodarskega cikla. To kaže tudi vec drugih kazalnikov, predvsem zgodovinsko nizka stopnja brezposelnosti ter z njo povezano pomanjkanje delovne sile, še vedno visoka izkorišcenost proizvodnih kapacitet in vecletna hitra rast cen nepremicnin. Pri vseh treh se v je v letu 2019 sicer kazalo umirjanje, na kar je pomembno vplivala upocasnitev rasti v glavnih trgovinskih partnericah in posledicno nižja rast tujega povpraševanja. Nekateri financno cenovni kazalniki, kjer so se pozitivna gibanja zacela kasneje, pa so se krepili precej pocasneje. Inflacija se je kljub zelo nizkim obrestnim meram gibala med 1 % in 2 %, tudi rast obsegov bancnih kreditov zasebnemu sektorju je ostajala zmerna. Bolj opazna je bila krepitev rasti plac, ki je po vec letih zaostajanja v letu 2019 presegla rast produktivnosti. Presežek tekocega racuna placilne bilance, ki se je krepil od leta 2012, je ostal visok. V zadnjem casu pa so bili dejavniki visokega presežka iz preteklih let, med katerimi so bile ugodne razmere v mednarodnem okolju, izboljšanje konkurencnosti 3 Za stabilizacijo gospodarskih razmer so bili kljucni ukrepi ekonomskih politik, zlasti sanacija bancnega sistema in postopno izpolnjevanje zavez na fiskalnem podrocju, kar je izboljšalo pogoje financiranja države in gospodarstva. 4 V letih 2013–2016 je bila povprecna skupna rast investicij –0,4 %, a po podkomponentah in posameznih letih so bile spremembe precej bolj intenzivne. Tako je na investicije v opremo in stroje v letih 2013 in 2014 pomembno vplivala vecja investicija v energetiki. Ob prehodu na novo financno perspektivo pa so mocno zanihale državne investicije. 5 Za podrobnejši pregled Proizvodne vrzeli in rasti potencialnega BDP gl. Jesenska napoved gospodarskih gibanj, 2019. slovenskih izvoznikov in zmerna rast domacega trošenja, šibkejši, kar se je kazalo tudi v umirjanju rasti, obcasno pa tudi ravni presežka. Ob ugodnih gospodarskih razmerah je zaposlenost po krizi hitro okrevala in v letu 2019 tudi dosegla najvišjo raven doslej, ob dani demografski sliki pa je v prihodnje pricakovati precej manjši prispevek dela Slika 4: Delež podjetij, ki porocajo o pomanjkanju delavcev, Slovenija Predelovalne dejavnosti Storitvene dejavnosti Gradbeništvo 50 40 30 pa v presežku. Znatno se je znižal tudi dolg sektorja država, z 82,6 % BDP v letu 2015, ko je bil najvišji, na 66,1 % BDP leta 2019, kar je za okoli 20 o. t. nižje od povprecja držav evrskega obmocja. Znižanje dolga je vplivalo tudi na spremembo izracuna srednjerocnega fiskalnega cilja (MTO), z zahtevanega presežka v višini +0,25 % BDP v primanjkljaj –0,25 % BDP. Izboljšanje fiskalnega položaja v letih 2018 in 2019 bi bilo lahko še vecje, vendar pa je že takšno kontinuirano izboljšanje od leta 2015 omogocilo vec fiskalnega prostora za sprejemanje nujnih ukrepov. Ukrepi ekonomske politike zadnjih let so podprli izboljšanje V % položaja prebivalcev in nekaterih socialno šibkejših skupin (visoka rast izdatkov za socialne transferje in 20 nadomestila, povišanje plac v javnem sektorju, davcna razbremenitev regresa), zadrževanje skupnih izdatkov pa je pretežno potekalo prek fleksibilnejših komponent, 10 med njimi tudi investicij. Te so se v zadnjih dveh letih, tudi s povecanimi viri iz kohezijske politike EU, sicer spet mocneje okrepile. Vendar pa je verjetno, da ob 0 Q1 05Q1 06Q1 07Q1 08Q1 09Q1 10Q1 11Q1 12Q1 13Q1 14Q1 15Q1 16Q1 17Q1 18Q1 19 Vir: SURS, preracuni UMAR. h gospodarski rasti. Na mocno rast zaposlenosti, ki se je zacela leta 2014, je v ugodnih konjunkturnih razmerah poleg prehajanja iz brezposelnosti prispevalo tudi vecje prehajanje na trg dela tistih, ki do zdaj niso aktivno iskali zaposlitve ali je bili zmožni dobiti, in zaposlovanje tujih državljanov.6 Slednje je vecinoma povezano z zmanjševanjem obsega domacih razpoložljivih kapacitet za zaposlitev zaradi demografskih sprememb in posledicno s pomanjkanjem delovne sile,7 zlasti v nekaterih panogah, deloma pa tudi z neskladji na trgu dela (gl. poglavje 3.3). O težavah s pridobivanjem kadrov je leta 2019 porocala okoli polovica podjetij, velik je bil tudi delež takšnih, ki so jim te razmere omejevale aktivnost, še posebej v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu.8 Ti trendi bodo brez ustreznih ukrepov na podrocju spodbujanja produktivnosti, zlasti vlaganj v industrijo 4.0, dodatnega aktiviranja neaktivnih oseb ter migracij (gl. tudi poglavje 3) v prihodnjem srednjerocnem obdobju omejili zmožnosti za rast gospodarske aktivnosti. Javnofinancne razmere so se v obdobju 2015–2019 izrazito izboljšale. Izboljšanje gospodarskega položaja in ukrepi za stabilizacijo javnofinancnih razmer so omogocili kontinuirano izboljšanje javnofinancnega salda, ki je bil leta 2017 izravnan, v letih 2018 in 2019 6 V letu 2019 je zaposlovanje tujih državljanov k rasti zaposlenosti prispevalo že vec kot 70 %. 7 Za podrobnejši pregled spopadanja s pomanjkanjem delovne sile gl. Ekonomski izzivi, 2019. 8 Podjetja, ki jih je kadrovsko pomanjkanje prizadelo, se spopadajo tudi z daljšimi postopki iskanja ustreznih kadidatov, nezasedenimi prostimi delovnimi mesti, povecanim obsegom dela že zaposlenih in zavracanjem narocil (ZRSZ, 2019). ponovnem poslabšanju gospodarskih razmer v tem delu izdatkov ponovno pride do najvecjih prilagoditev, zato je potreben sistem vzpostavljanja strateških investicijskih prioritet. Prociklicnost fiskalnih politik in zadrževanje investicijskih izdatkov za doseganje javnofinancnih ciljev, ki ni zaželeno z vidika kakovosti javnih financ, pa je znacilno tudi za številne druge države EU.9 Zato so se na podlagi tovrstnih rezultatov analiz letos, še pred izbruhom epidemije koronavirusa, okrepile aktivnosti in posvetovanja Evropske komisije z drugimi institucijami (Evropskim fiskalnim svetom, nacionalnimi fiskalnimi sveti) glede prilagoditve (in poenostavitve) fiskalnih pravil, ki bi iz omejevanja rasti izdatkov še bolj izvzele nekatere investicijske izdatke, kar pri izdatkovnem pravilu že zdaj velja za investicije, financirane iz virov EU.10 Ob poslabšanju gospodarskih razmer je vsaj kratkorocno pricakovan odklon od doseženih rezultatov, ki ga omogoca evropski fiskalni okvir. V razmerah, ko so številne države EU razglasile epidemijo zaradi koronavirusa, je prišlo do aktiviranja splošne odstopne klavzule Pakta za stabilnost in rast, ki bo državam clanicam omogocila sprejetje ukrepov za ucinkovito omilitev posledic krize, pri cemer bodo lahko odstopale od proracunskih zahtev, ki se obicajno uporabljajo v okviru evropskega fiskalnega okvira. Ti ukrepi, ki so tudi v Sloveniji že sprejeti in se bodo po potrebi še nadgrajevali, bodo tako vsaj kratkorocno znatno vplivali na povecanje javnofinancnega primanjkljaja, pri cemer pa so državam na voljo tudi druga sredstva in mehanizmi EK in ECB za obvladovanje ucinkov epidemije. 9 Do takšnih ugotovitev v analizah, objavljenih v letih 2019 in 2020, prihajata Evropska komisija (Economic governance review, februar 2020) in Evropski fiskalni svet (Assessment of fiscal rules, avgust 2019). 10 Evropska komisija je ob izdaji svojega pregleda izpolnjevanja fiskalnih pravil sprožila posvetovanje z razlicnimi deležniki, ki naj bi trajalo do konca leta 2020. Slika 5: Povecanje prihodkov (levo) in izdatkov (desno) sektorja država v obdobju 2015–2019, Slovenija, v mio. EUR Izdatki skupaj Sredstva za zaposleneSocialna nad.In transf. Vm esnapotrošnja Drugi odhodki Subvencije Brutoinvesticije v o. s. Kapitalskitransferi Obresti Vir: SI-STAT podatkovni portal – Ekonomsko podrocje – Nacionalni racuni – Racuni države – Temeljni agregati sektorja država, marec 2020. Razkorak v razvitosti financnega sistema v primerjavi z državami EU je velik in se ne zmanjšuje. Pretežni del slovenskega financnega sistema temelji na bankah, ki se po zadnji financni krizi vecinoma osredotocajo na donosnejše financiranje gospodinjstev.11 Bilancna vsota bank v primerjavi z BDP v Sloveniji pa dosega manj kot tretjino vrednosti povprecja EU, razkorak se je v zadnjih letih še nekoliko okrepil. Najmanjši zaostanek je na podrocju zavarovalništva, ki ga je financna kriza tudi prizadela manj kot druge segmente financnega sektorja. Tu prevladuje segment neživljenjskih zavarovanj, ki je manj odziven na gibanja v gospodarstvu, podrocje življenjskih zavarovanj pa je še vedno razmeroma slabo razvito. Velik razvojni zaostanek je na trgu kapitala, ki zato ne igra pomembne vloge pri financiranju slovenskega gospodarstva. Podjetja pa po zakljucenem procesu razdolževanja12 poleg bancnih virov vse bolj izkorišcajo druge vire financiranja (dobicki, ugodnejše zadolževanje pri povezanih družbah …). Proces privatizacije bancnega sistema, kar je bila ena od zavez ob sanaciji konec leta 2013, se je v glavnem koncal. Sredi leta 2019 je bila zakljucena druga faza privatizacije najvecje banke, v kateri je država obdržala cetrtinski delež, povecan za eno delnico, privatiziran pa je bil tudi 100-odstotni delež v tretji najvecji banki v Sloveniji. Razmere v bancnem sistemu so bile v zadnjih letih stabilne. Sanacija bancnega sistema v letu 2013 je sprva 11 Predvsem obrestne mere za potrošnika posojila so bile v letu 2019 na ravni 5,3 %, kar je tudi za 3,7 o. t. vec kot pri drugih posojilnih poslih. 12 Zadolženost, merjena kot razmerje med dolgom (posojila in dolžniški vrednostni papriji) in kapitalom, se je v primerjavi z obdobjem 2010– 2012 skoraj prepolovila in je nekoliko nižja kot v povprecju evrskega obmocja. vodila predvsem v izboljšanje kapitalske ustreznosti bank in znižanje deleža nedonosnih terjatev, ki pa je ostal nad povprecjem EU. Pozneje je prišlo do oživljanja kreditne aktivnosti, ki narašca šele od leta 2017, njena rast se je leta 2019 nekoliko okrepila, a ostala umirjena. Prevladuje rast kreditov gospodinjstvom, ki je pri stanovanjskih posojilih razmeroma stabilna, pri potrošniških posojilih pa je v 2019 dosegla skoraj 9 %. Rast posojil podjetjem je ostala skromna. Za omejitev rasti potrošniških posojil je Banka Slovenije konec preteklega leta sprejela zavezujoc makrobonitetni instrument in tako omejila tveganja v bancnem sistemu.13 Od uveljavitve ukrepa se je medletna rast potrošniških posojil sicer znižala, a se je na drugi strani nekoliko okrepila medletna rast stanovanjskih posojil, kar nakazuje, da se je del potrošniškega kreditiranja preusmeril v stanovanjsko. Ob solidni rasti depozitov nebancnih sektorjev se je razmerje med krediti in depoziti že od konca leta 2018 ohranjalo na ravni pod 0,80 in je bilo med nižjimi v EU. Kljub umirjeni rasti kreditne aktivnosti bank so bili poslovni rezultati bancnega sistema ugodni. V zadnjih letih so se vecinoma napajali z razgradnjo rezervacij in oslabitev ob hitrem izboljševanju kakovosti bancne aktive. Za ohranjanje uspešnosti poslovanja bank bo v prihodnje pomembno ustvarjanje prihodkov od lastnega poslovanja, predvsem iz osnovne dejavnosti, kar bi okrepilo nizko rast neto obrestnih prihodkov. 13 Del priporocil, ki jih je v preteklosti sprejela za omejevanje tveganj pri kreditiranju gospodinjstev, je spremenila v zavezujoc instrument. Omejitve se nanašajo na razmerje med letnim stroškom servisiranja dolga in letnim neto dohodkom kreditojemalca, pri cemer mora kreditojemalcu po servisiranju dolga ostati vsaj znesek v višini neto minimalne place oziroma še vec, ce ima kreditojemalec vzdrževane družinske clane. Rocnost potrošniškega posojila pa ne sme biti daljša od 7 let. Medletna sprememba v mio EUR 200220032004 4000 3000 2000 1000 0 -1000 -2000 -3000 -4000 -5000 -6000 200520062007 2008 200920102011 Vir: AJPES, preracuni UMAR. 17 10 15 10 U. Lušina, 2019. 16 Velik pomen regije z glavnim mestom je znacilen tudi za druge države 0 EU in OECD (OECD Regions and Cities at a Glance 2018, 2018). To 0 40 40 30 vpliva na razlike med skrajnima regijama, ki so v marsikateri državi EU in OECD še bistveno vecje, pa tudi na razlike znotraj kohezijskih regij, ki so v zahodni Sloveniji približno dvakrat vecje kot v vzhodni. indeks razvojne ogroženosti (IRO),17 v zadnjih petih 20 50 uspešnih regij (kot je npr. jugovzhodna Slovenija) na eni V vecini regij so se vrednosti kazalnikov, ki sestavljajo V mrd EUR 50 V % Vir: BS, preracuni UMAR. Zadolženost podjetij pri bankah se je tudi v letu 2018 zniževala in je že dosegla predkrizne ravni. Sposobnost podjetij za odplacevanje dolgov se je kljub prvim znakom ponovne krepitve zadolženosti14 še izboljšala in je bila najboljša v celotnem opazovanem Slika 7: Zadolženost podjetniškega sektorja, Slovenija Celotni dolg / obveznosti do virov sredstev, desna os Bancni dolg / obveznosti do virov sredstev, desna os Celotni dolg Bancni dolg 80 70 70 60 60 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 20182019 201220132014 2015 20162017 Slika 6: Medletni prirast kreditov domacim nebancnim sektorjem, Slovenija NFI Podjetja Gospdoinjstva Država Skupaj 7000 6000 5000 2018 strani. strani ter relativnega zaostajanja zasavske regije na drugi izpostavljene šokom iz domacega in tujega okolja v zacetku krize, vendar so si po letu 2014 hitreje opomogle in bolj izboljšujejo svoj položaj glede na celotno Slovenijo (gl. kazalnik 1.7). Zahodna kohezijska regija je drugo leto zapored presegla tudi povprecje EU, najvec je k temu prispevala rast osrednjeslovenske regije, ki prispeva k skupnemu BDP Slovenije 37 %.16 Vzhodna kohezijska regija pa ostaja med manj razvitimi regijami EU. Navkljub povecanju v zadnjih treh letih je bila razlika med kohezijskim regijama še nižja od najvišje vrednosti leta 2007, bi pa razlike spet dosegle enako raven leta 2023, ce ne bi prišlo do spremembe trenda. Med statisticnimi regijami so se razmere najbolj izboljšale v obalno-kraški regiji, ki poleg osrednjeslovenske edina presega slovensko povprecje v BDP na prebivalca. Nekoliko pocasneje od ostalih regij je rasla le manj razvita zasavska regija (gl. kazalnik 1.7). Od leta 2000 pa so se povecale razlike med regijami znotraj vzhodne Slovenije, kar je mogoce pripisati visoki gospodarski rasti vec kot 20 % skupne prezadolženosti skoncentrirane v holdingih in lizingih, vec kot po 10 % pa so jih imele še strokovno-tehnicne dejavnosti, nepremicninska dejavnost, trgovina in predelovalne dejavnosti. 15 Po opaznem povecanju med letoma 2000 in 2009 so se regionalne razlike v obdobju krize zmanjševale, v zadnjih treh letih (do 2019) pa so bile na ravni statisticnih regij stabilne, medtem ko so se med kohezijskima regijama rahlo povecale. V obdobju 2008–2013 je bil povprecni letni padec BDP na prebivalca nižji v vzhodni Sloveniji zaradi pocasnejšega povecevanja števila prebivalstva, po letu 2014 pa se je BDP na prebivalca hitreje poveceval v zahodni Sloveniji. Tu so bile regije zaradi gospodarske strukture tudi bolj obdobju. Prav tako je bila blizu najnižje vrednosti v celotnem opazovanem obdobju prezadolženost podjetij. Koncentracija financnega dolga prezadolženih podjetij pa je bila še vedno velika. Leta 2018 je imelo deset najbolj zadolženih podjetij okoli 33 %, petdeset najbolj zadolženih pa okoli 51 % financnega dolga prezadolženih podjetij, med katerimi prevladujejo mikro, majhna in srednje velika podjetja. Po dejavnostih je bilo IRO je sestavljeni kazalnik za spremljanje regionalnega razvoja. Sestavljen je iz kazalnikov: (1) bruto domaci proizvod na prebivalca, (2) bruto dodana vrednost na zaposlenega, (3) razpoložljivi dohodek na prebivalca, (4) stopnja delovne aktivnosti (20–64 let), (5) investicije 14 Celotni dolg se zvišuje že zadnji dve leti (2017–2018), prav tako sta v osnovna sredstva v BDP, (6) stopnja registrirane brezposelnosti se v zadnjem letu rahlo zvišala tudi financni dolg in prezadolženost, mladih (15–29 let), (7) prebivalstvo s terciarno izobrazbo (25–64 let), medtem ko se bancni dolg še naprej znižuje. (8) bruto domaci izdatki za RRD v BDP, (9) delež precišcene odpadne Slika 8: Brezposelnost in produktivnost v obmocjih ukrepov razvojne podpore Slovenija Slovenija Pomurje (2010-2019) Pomurje (2010-2019) Pokolpje (od 2011-2020) Pokolpje (od 2011-2020) Maribor s širšo okolico (od 2013-2018) Maribor s širšo okolico (od 2013-2018) Problemsko obmocje HRT (2013-2020) Problemsko obmocje HRT (2013-2020) 2009201020112012201320142015201620172018 Vir: SURS, ZRSZ, AJPES, preracuni UMAR. Opomba: HRT – Hrastnik, Radece Trbovlje. letih izboljšale, razlike med regijami po IRO pa se niso zmanjšale. Razvojno ogroženost regij merimo z indeksom razvojne ogroženosti, ki vkljucuje razlicne dejavnike razvoja z vplivom na kakovost življenja.18 Kazalnik dosega najnižjo vrednost v osrednjeslovenski regiji, v negativno smer pa najbolj izstopa pomurska regija. Ta ima za razliko od zasavske regije, ki zaostaja predvsem po ekonomskih kazalnikih, najnižje vrednosti med vsemi regijami pri vecini kazalnikov IRO. Veliko bolj kot zasavska regija se spopada s težavami na trgu dela, staranja prebivalstva in redke poseljenosti. V letu 2019 se je v primerjavi z letom 2014 v vecini regij IRO izboljšal, bolj v razvitejših, tako da so se razlike med regijami po tem kazalniku še povecale (gl. kazalnik 1.8). V casu krize so bili za obmocja z visoko brezposelnostjo sprejeti zacasni ukrepi endogene regionalne politike,19 usmerjeni v zmanjševanje stopnje brezposelnosti in povecanje produktivnosti. Programa za Maribor s širšo okolico in Pomurje sta se že iztekla. Stopnja registrirane brezposelnosti se je ob ugodnejših gospodarskih gibanjih in uveljavitvi ukrepov zmanjšala bolj kot v slovenskem povprecju v vode s sekundarnim in terciarnim cišcenjem, (10) površina varovanih obmocij, (11) ocenjena škoda zaradi naravnih nesrec v BDP, (12) stopnja registrirane brezposelnosti, (13) indeks staranja prebivalstva, (14) poseljenost. Na podlagi IRO so regije razvšcene po stopnji razvitosti za programsko obdobje 2014–2020 (Pravilnik, 2014). 18 Podrobneje v: Pecar, 2018. 19 Zaradi visoke brezposelnosti je bil najprej sprejet interventni razvojni zakon za Pomurje in nato še zacasni ukrepi razvojne podpore za Pokolpje, Maribor z okolico ter obmocje obcin Hrastnik, Radece in Trbovlje (HRT). (Program spodbujanja konkurencnosti …, 2016; Spremembe Programa spodbujanja …, 2016; Spremenjen program spodbujanja …, 2016). vseh obmocjih zacasnih ukrepov, vendar je le pomurska regija zmanjšala tudi razkorak do slovenskega povprecja. V vseh obmocjih se je povecala tudi dodana vrednost na zaposlenega v gospodarskih družbah in pri samostojnih podjetnikih, najbolj v Pokolpju, ki je tako najbolj zmanjšalo zaostanek v produktivnosti za slovenskim povprecjem. Razkorak do slovenskega povprecja so zmanjšala tudi preostala obmocja razen Maribora z okolico, kjer je produktivnost v primerjavi s slovenskim povprecjem ostala na podobni ravni kot pred uvedbo ukrepov. 1.2 Konkurencen in družbeno odgovoren podjetniški in raziskovalni sektor Konkurencen in družbeno odgovoren podjetniški in raziskovalni sektor (razvojni cilj 6) Vsebina cilja je povecati konkurencnost gospodarstva z ustvarjanjem izdelkov in storitev z visoko dodano vrednostjo ter okrepiti družbeno odgovornost podjetij in raziskovalnih organizacij. Ustvarjanje visoke dodane vrednosti bo podprto z inovacijami, bazicnim in aplikativnim raziskovanjem, spodbujanjem ustvarjalnosti ter izkorišcanjem digitalnih potencialov in vseh priložnosti, ki jih prinaša cetrta industrijska revolucija. Poleg tega SRS 2030 kot pomemben dejavnik za dvig dodane vrednosti navaja internacionalizacijo podjetij in raziskovalnih institucij ter zagotavljanje spodbudnega in predvidljivega okolja za poslovanje in investicije z upoštevanjem posebnosti majhnih podjetij. Za uresnicitev cilja so pomembni tudi ustrezni cloveški viri, ki so v SRS obravnavani v razvojnem cilju 2. Kazalniki uspešnosti SRS 2030 za razvojni cilj 6: Zadnji podatek Slovenija Povprecje EU Produktivnost dela, indeks EU=100 82 (2018) 100 (2018) Evropski inovacijski indeks, indeks EU 2011 = 100 88 (2018) 109 (2018) Indeks digitalnega gospodarstva in družbe, uvrstitev med državami EU 16. mesto (skupaj v 2019) 14. – 21. mesto (po petih komponentah) - Ciljna vrednost za 2030 95 >120 tj. uvrstitev v skupino držav vodilnih inovatork uvrstitev v prvo tretjino držav EU po vseh petih komponentah indeksa 1.2.1 Konkurencnost podjetniškega sektorja Rast produktivnosti je bila v obdobju gospodarskega vzpona po gospodarski in financni krizi skromna, z letom 2018 pa se je predvsem pod vplivom ciklicnih dejavnikov dodatno umirila. Slovenija glede produktivnosti še precej zaostaja za povprecjem EU (gl. kazalnik 1.9). Pospešitev njene rasti bi omogocila ne le hitrejše zmanjševanje zaostanka v gospodarski razvitosti,20 ampak tudi možnost korenitejšega zvišanja dohodkov prebivalstva in lažje zagotavljanje javnofinancne stabilnosti ob pricakovanih obremenitvah izdatkov za sisteme socialne zašcite (gl. tudi poglavje 1.1). Vendar so bili premiki v preteklih letih dokaj šibki. Povprecna letna rast produktivnosti,21 ki je v dolgorocnem obdobju do ekonomske in financne krize (1996–2008) znašala 3,5 %, se je v obdobju 2009–2018 upocasnila na 0,5 % oziroma na 1,2 % v obdobju gospodarskega vzpona 2014–2019. Z letom 2018 se je, po dveh letih nekoliko hitrejše rasti, pod vplivom ciklicnih dejavnikov oziroma umirjanja rasti povpraševanja (zlasti iz tujine) znova umirila, sprva v predelovalnih dejavnostih, v letu 2019 pa tudi v vecini drugih dejavnosti poslovnega sektorja (gl. kazalnik 1.9). V ozadju skromne rasti produktivnosti po gospodarski in financni krizi so bile poleg 20 V smislu dohitevanja razvitejših držav v BDP na prebivalca. 21 Merjeno z dodano vrednostjo na zaposlenega. strukturnih razlogov predvsem razmeroma nizke investicije. Rast produktivnosti je bila v pokriznem obdobju upocasnjena v vecini sektorjev (nižji prispevek znotrajsektorske komponente), po letu 2009 je bil precej nižji tudi ucinek selitve proizvodnih dejavnikov v bolj produktivne sektorje na rast produktivnosti (nižji strukturni ucinek, gl. slika 9). Z vidika vpliva posameznih proizvodnih dejavnikov na rast produktivnosti pa je izstopal nizek prispevek kapitalskega poglabljanja, ki je ostal skromen tudi v casu gospodarskega vzpona 2014–2019 in precej izboljšanega okolja za investiranje. Šibka investicijska aktivnost je bila v glavnem povezana s pocasnim okrevanjem domacega povpraševanja prva leta po krizi (ki je zlasti vplivalo na nizko investicijsko aktivnost pretežno na domaci trg usmerjenih storitvenih dejavnosti) in s previdnejšimi investicijskimi odlocitvami podjetij zaradi izkušenj z gospodarsko in financno krizo, pa tudi s prihodnjimi gospodarskimi pricakovanji (gl. okvir 1). Podjetja so izrazito poudarjala tudi problem birokratskih ovir, zlasti dolgotrajnih postopkov za pridobivanje razlicnih dovoljenj (gl. poglavje 5). Ta dejavnik bi lahko imel v prihodnje ob vse hitrejši dinamiki uvajanja novih proizvodov in storitev še vecji negativni vpliv na investicijsko aktivnost podjetij kot pred leti. Z vidika tehnicne strukture investicij je bil leta 2018 v primerjavi z letom 200522 nižji obseg vseh vecjih kategorij investicij, najbolj pa so izstopala nižja vlaganja v prometno infrastrukturo in stanovanja. 22 Za primerjavo smo uporabili leto 2005, to je leto pred obdobjem pregrevanja gospodarstva, ki se je koncalo z nastankom krize v letu 2008. 20002001 Slika 9: Razclenitev rasti produktivnosti dela na znotrajsektorsko rast in ucinke spremembe v strukturi sektorjev, Slovenija (levo), in razclenitev trendne rasti produktivnosti dela na prispevek kapitalskega poglabljanja in skupne faktorske 2002 produktivnosti (TFP), Slovenija (desno) 2003 Trendni TFP 2004 Strukturni ucinek Znotrajsektorska rast 2005 4 Kapital na enoto dela 6 2006 Produktivnost dela 2007 Trendna produktivnost dela 4 2008 8 2009201020112012201320142015201620172018 V o. t. Prispevek k medletni rasti, v o.t. 6 2 0 2 0 -2 -4 -6 -6 -8 -8 2000200120022003200420052006200720082009201020112012201320142015201620172018 Vir: SURS in Eurostat, preracuni Umar (desno). Opombe: Trendna rast produktivnosti je rast z izlocenim ciklom, rast produktivnosti pa vkljucuje tudi ciklicno komponento. Trendna rast je definirana kot potencialni BDP na potencialno zaposlenost, izraženo v delovnih urah. Potencialni BDP je izracunan z metodo produkcijske funkcije, potencialna zaposlenost pa je zaposlenost ob predpostavki normalne izkorišcenosti. Okvir 1: Investicije in vzroki za nizko rast v zadnjem desetletju Rast bruto domacega proizvoda je bila v obdobju gospodarskega vzpona po krizi (2014–2019) nižja kot v predkriznem obdobju predvsem zaradi nižjega prispevka kapitala. Pred letom 2008 je namrec kapital pomembno vplival na gospodarsko rast, v zadnjih letih pa se je njegov prispevek mocno znižal in tako poglavitno prispeval k nižji rasti BDP in produktivnosti v primerjavi s predkriznim obdobjem. Pocasnejša rast kapitala je neposredna posledica nižjih investicij. Investicije so se do leta 2008 povecevale, z nastankom krize pa mocno znižale. V zadnjih letih smo (bili) ponovno prica mocni rasti, a so bile investicije še vedno precej nižje kot v letih 2007 in 2008. Njihov delež v BDP je bil v letih 2002–2008 v povprecju 27-odstoten, z nastankom krize se je mocno znižal, v zadnjih letih pa se je gibal okoli 19 % BDP. Med posameznimi segmenti investicij izstopa znižanje stanovanjskih investicij. Stanovanjske investicije so se glede na leto 2005 znižale za vec kot tretjino. Na izredno nizko raven stanovanjskih investicij kaže tudi podatek, da so bile v letu 2018 nižje tudi kot leta 1995 (in nižje kot v vseh preostalih letih do leta 2008). Investicije države so bile leta 2018 višje kot leta 2005, kar je povezano s crpanjem EU-sredstev. Ravni iz leta 2005 prav tako niso dosegale podjetniške investicije. Podjetja so v obdobju 2005–2018 znižala investicije v zgradbe in objekte (za 51,3 %), zvišala pa v stroje in opremo (za 28,9 %) ter v proizvode intelektualne lastnine (za 43,6 %). Med dejavniki, ki naj bi vplivali na nižje podjetniške investicije, so v literaturi pogosto omenjeni nizko skupno povpraševanje, visoka negotovost in slabša pricakovanja o prihodnjih dobickih oziroma nižja pricakovana gospodarska rast. V razvitih državah je nižjo rast investicij vecinoma mogoce pojasniti z nižjo rastjo povpraševanja (Fay et al., 2017; Banbura et al., 2018). Podjetja investirajo v povecane proizvodne zmogljivosti, da bi zadovoljila trenutno in pricakovano povpraševanje po svojih proizvodih. Nižja rast povpraševanja in slabša pricakovanja o prihodnji rasti so nižala investicijsko aktivnost predvsem v zadnjih letih. Na investicijske odlocitve je vplivala tudi povecana negotovost (Bloom et al., 2007). Nacrtovanje in izvedba investicij sta povezana z dolgotrajnimi postopki. Investitorji imajo možnost (opcijo), da pocakajo in (še) ne investirajo. V obdobju višje negotovosti se vrednost te opcije poveca, kar negativno vpliva na investiranje. Negotovost naj bi pomembno zavirala investicijsko aktivnost predvsem neposredno na zacetku gospodarske in financne krize (Fay 2017, Banbura, 2018). V nadaljevanju predstavljamo enostaven model, s katerim poizkusimo po vzoru tujih institucij pojasniti vzroke nižjih investicij za Slovenijo. Najstarejši in hkrati najosnovnejši je model akceleratorja investicij, ki predpostavlja, da je mogoce gibanje investicij pojasniti s preteklim gibanjem agregatnega povpraševanja. V ta namen smo ocenili naslednji regresijski model (Oliner et al., 1995): ..... . ............... ........., ....... ....... ....... ... (1) kjer so ..... poslovne investicije1, ......... je sprememba bruto domacega proizvoda, ki je ocišcen poslovnih investicij (v nadaljevanju: agregatno povpraševanje), ....... pa je obseg kapitala2 v predhodnem obdobju. ...., ..... in .... so regresijski koeficienti modela, pri cemer vrednost koeficienta .... pomeni posredno oceno stopnje depreciacije kapitala, ..... pa so napake modela. Ocene kažejo, da je z agregatnim povpraševanjem mogoce pojasniti 66 % variabilnosti investicij, koeficienti pa so ..... statisticno znacilni do sedmega odloga (gl. tabelo v prilogi 2). Na investicije vplivajo tudi številni drugi dejavniki, zato smo osnovni model razširili z vkljucitvijo dodatnih spremenljivk. Po vzoru Evropske komisije (2017) in ECB (2016)3 smo v model poleg povpraševanja vkljucili tri dodatne spremenljivke, ki so skladno z ekonomsko teorijo povezane z investicijami: (i) negotovost v obliki indeksa negotovosti ekonomske politike (na evropski ravni)4, (ii) dobicek, ki se nanaša na bruto poslovni presežek celotnega gospodarstva, kar predstavlja približek za financne omejitve podjetij (višji dobicek pomeni manjše financne omejitve podjetij in zato višjo stopnjo investiranja, ceteris paribus), (iii) obrestno mero za nefinancne družbe, ki je strošek kapitala. Izkaže se, da vse dodatne spremenljivke vstopajo v model s pravilnimi predznaki in z visoko stopnjo statisticne znacilnosti, ocenjeni model pa je zmožen pojasniti 77 % variabilnosti investicij. Na podlagi dobljenih ocen ugotavljamo, da povecanje indeksa negotovosti za 1 % zniža razmerje5 investicij do kapitala za 0,11 o. t., zvišanje razmerja med dobicki in kapitalom za 1 o. t. zviša razmerje investicij do kapitala za 0,46 o. t., zvišanje obrestne mere za 1 o. t. pa zniža omenjeno razmerje za 0,02 o. t.6 Na podlagi zgoraj navedenih dejavnikov smo ocenili tudi vektorsko-avtoregresijski (VAR) model z namenom prikaza historicne dekompozicije. Ocenjena historicna dekompozicija7 omogoca vpogled v relativno pomembnost posameznih dejavnikov investicij v razlicnih obdobjih. Pokaže, da je na dinamiko investicij po letu 2008 pomembno vplivalo agregatno povpraševanje, deloma pa tudi negotovost in dobicki podjetij. Slednji so imeli izrazit pozitiven vpliv zlasti med letoma 2012–2013, ko so bili drugi viri financiranja precej omejeni. Okrevanje investicij po letu 2014 je bilo sprva zaznamovano predvsem z zmanjšanjem negotovosti, pozneje pa tudi z okrevanjem agregatnega povpraševanja, kar je razvidno iz pozitivnega vpliva teh dveh dejavnikov.8 Negotovost BDP Obr. mera Dobicki Investicije Dejansko 25 15 5 -5 -15 -25 -35 Vir: Ocene UMAR. Opomba: prikazane so 4-cetrletne drsece sredine. 1 Po vzoru ECB (2016) smo kot približek poslovnih investicij uporabili celotne investicije, ocišcene gradbenih investicij (tj. stanovanj ter drugih zgradb in objektov). 2 Podatke o obsegu kapitala smo pridobili iz podatkovne baze AMECO. Ker so omenjeni podatki na voljo samo na letni frekvenci, smo cetrtletne podatke oblikovali s pomocjo linearne interpolacije, in sicer tako, da se podatek v zadnjem cetrtletju ujema z letnim podatkom. Enak pristop so uporabili tudi drugi (gl. npr. Oliner et al., 1995; Barkbu et al., 2015, in drugi). 3 Investment in the EU Member States, 2017; ECB Economic Bulletin. No. 7/2016, 2016. 4 Avtorji indeksa negotovosti ekonomske politike so Scott R. Baker, Nick Bloom in Steven J. Davis, podatki pa so bili pridobljeni s spletne strani https://www.policyuncertainty.com/europe_monthly.html. 5 Povprecno razmerje med investicijami in kapitalom v proucevanem obdobju je znašalo 1,35 %. 6 Ocene regresijskih koeficientov so primerljive z drugimi študijami. Gl. npr. Investment in the EU Member States (2017). 7 Historicna dekompozicija je izpeljana iz ocen modela VAR, ki se nanaša na obdobje 1997q1–2018q4. Identifikacija strukturnih šokov znotraj modela je potekala na podlagi Choleskyjeve dekompozicije, ki predpostavlja razvrstitev spremenljivk po njihovi stopnji eksogenosti, in sicer od najbolj eksogene do najbolj endogene, kjer smo na prvo mesto postavili negotovost. 8 Pri tovrstni analizi je treba ohraniti doloceno mero previdnosti, saj je odvisna od izbora podatkov in kombinacije spremenljivk. Slika 11: Realni stroški dela na enoto proizvoda in komponente (levo) in kazalnika stroškovne in cenovne konkurencnosti (desno) Nom. produktivnost Nom. sredstva na zap. Cenovna konkurencnost (REER_hicp) RULC RULC (predelovalne dej.) Stroškovna konkurencnost (REER_ulc) Dolgoletno povprecje od vstopa v ERM II do zadnjegapodatka = 100 110 108 106 104 102 100 98 96 94 92 Medletna sprememba, v % 90 2004200520062007200820092010201120122013201420152016201720182019 Vir: SURS, preracun Umar (levo), ECB, preracun UMAR (desno). Opomba: Realni stroški dela na enoto proizvoda (RULC) prikazujejo razmerje med sredstvi za zaposlene na zaposlenega in produktivnostjo. Kazalnika stroškovne in cenovne konkurencnosti vkljucujeta ožji nabor (37) trgovinskih partneric. * Podatek se nanaša na prva tri cetrtletja leta 2019. Umirjanje rasti produktivnosti od leta 2018 je skupaj z nekoliko hitrejšo rastjo plac vplivalo na poslabševanje stroškovnih dejavnikov konkurencnosti. Po visoki rasti v krizi je imelo v letih 2011–2017 gibanje realnih stroškov dela na enoto proizvoda kljub skromni rasti produktivosti vecinoma ugoden vpliv na konkurencnost, saj je bila v tem obdobju zmerna tudi rast stroškov dela. To se je sprva izražalo v depreciaciji realnega efektivnega tecaja (REER_ulc), ki se je nato v letih 2015–2017 ob rahli rasti ohranjal na relativno nizki ravni oziroma pod dolgoletnim povprecjem. Z letom 2018 se je pod vplivom mocnejšega umirjanja tujega povpraševanja rast produktivnosti umirila, izraziteje v predelovalnih dejavnostih. Rast plac pa se je z vse bolj omejeno ponudbo delovne sile, v letu 2019 pa tudi zaradi dvigov plac v javnem sektorju, nekoliko okrepila. To je vodilo v rast relativnih (v primerjavi s trgovinskimi partnericami) stroškov dela na enoto proizvoda23 (v 2018 predvsem v predelovalnih dejavnostih, v 2019 23 V letu 2018 je rast realnih stroškov dela na enoto proizvoda izhajala predvsem iz predelovalnih dejavnostih, v letu 2019 pa so se zvišali v vecini dejavnosti poslovnega sektorja (gl. kazalnik 1.13) pa v celotnem gospodarstvu) in nekoliko izrazitejšo apreciacijo realnega efektivnega tecaja, ki temelji na teh stroških (REER_ulc). Efektivni tecaj, ki upošteva gibanje cen (REER_cpi), pa je bil v letu 2019 še stabilen, kar bi lahko kazalo na zmanjševanje pribitkov nad stroški v tem obdobju. Glede na zmerno rast24 realnega efektivnega tecaja (REER_ulc) in upoštevaje stabilna gibanja kazalnika cenovne konkurencnosti, lahko sklepamo, da poslabševanje stroškovnih dejavnikov v letih 2018 in 2019 še ni imelo izrazitejšega vpliva na izvozna gibanja. Tržni delež Slovenije na izvoznih trgih, ki je kazalnik izvozne konkurencnosti gospodarstva, se je v obdobju 2013–2019 poveceval, z umiritvijo rasti uvoznega povpraševanja od sredine leta 2018 precej upocasnjeno. V obdobju 2013– 2017 je bila rast izvoznega tržnega deleža blaga, spodbujena z okrepljenim uvoznim povpraševanjem najpomembnješih trgovinskih partneric in stabilnimi stroškovno-cenovnimi dejavniki konkurencnosti, med 24 Raven realnega efektivnega tecaja je tudi relativno nizka glede na dolgoletno povprecje. V% 2000=100 2000200020012001200220022003 2003 Vir: SURS, Comext; preracun Umar. 0,0 Vir: Comtrade UN, SURS, 2020; preracuni UMAR (levo); AJPES, Multiprod, preracuni UMAR (desno). Opombe: TZ – tehnološka zahtevnost. Razvršcanje proizvodov v posamezne skupine temelji na metodologiji Združenih narodov (Lall). višjimi v EU. Na izboljševanje izvozne konkurencnosti v uvoznega povpraševanja iz EU26 rast izvoznega tržnega tem obdobju kaže tudi hitro povecevanje vkljucenosti v deleža na svetovnem trgu upocasnjena. Poleg tega je globalne verige vrednosti25 (2009–2015). Od sredine leta na upocasnitev rasti v letu 2018 mocno vplival enkratni 2018 pa je bila predvsem zaradi izrazite umiritve rasti 26 Približno tri cetrtine celotnega blagovnega izvoza Slovenije so 25 Mišljena je vzvodna (ang. forward linkages) vkljucenost v globalne usmerjene na trg EU. Kadar se rast uvoznega povpraševanja EU verige vrednosti, merjena z deležem domace dodane vrednosti v upocasni bolj kot rast svetovnega uvoznega povpraševanja, je vpliv tujem izvozu. geografske strukture izvoza na rast tržnega deleža negativen. Slika 13: Delež visokotehnološko zahtevnih proizvodov v blagovnem izvozu (levo) in naravni logaritem tehtanih povprecij produktivnosti dela, podjetja v predelovalnih dejavnostih (desno) Visoko TZ Sr.visoko TZ Slovenija EU EU-13 22 Sr.nizko TZ Nizko TZ 1,2 20 1,0 18 0,8 14 0,4 12 0,2 10 Slika 12: Izvozni tržni deleži Slovenije, EU in EU-13 na svetovnem trgu (levo) in izvozni tržni delež Slovenije na trgu EU (desno) EU Slovenija na trgu EU EU-13 220 Slovenija Slovenija (brez zdravil v Švico) 200 220 200 180 140 120 120 100 100 80 80 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 20172004 2005 2006 200720082009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 20182018 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 20112002=0 2019 200020012002 200320042005 200620072008 200920102011 2012 201320142000=100 0,6 140 160 201220152013 201420162017 20182015 2019 2010 Slika 14: Izvozni tržni delež storitev na trgu EU (levo) in delež dodane vrednosti na znanju temeljecih storitev*** v celotni domaci dodani vrednosti, vsebovani v izvozu predelovalnih dejavnosti (desno) 2011 Storitve Slovenija EU-13 EU 2012 Transport 14 Potovanja 2013 Na znanju temeljece storitve* Ostale storitve** 12 2014 0,8 10 0,7 2015 0,6 201620172018 V % 8 0,5 V % 6 0,4 0,3 4 0,2 2 0,1 0,0 0 200020012002200320042005200620072008200920102011201220132014 Vir: Eurostat, preracuni UMAR (levo), WIOD, preracun UMAR (desno). Opombe: * Na znanju temeljece storitve po placilnobilancni statistiki so: telekomunikacijske, racunalniške in informacijske storitve ter ostale poslovne storitve. ** Ostale storitve: storitve predelave, vzdrževanja in popravila blaga, gradbene, zavarovalne, pokojninske in financne storitve, nadomestila za uporabo intelektualne lastnine, osebne, kulturne, rekreacijske in državne storitve. *** Pri izracunu dodane vrednosti na znanju temeljecih storitev je uporabljena definicija Eurostat (vkljucuje naslednje oddelke SKD: 50–51, 58–63, 64–66, 69–75, 78, 80, 84–93), pri cemer so bili zaradi nedostopnosti podatkov na tako podrobni ravni v bazi WIOD izpušceni oddelki SKD: 78 (zaposlovalne dejavnosti), 80 (varovanje in poizvedovalne dejavnosti), 90–93 (kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti). dejavnik, tj. izpetje ucinka med letom 2017 uvedene nove proizvodne linije v proizvodnji vozil.27 Zacasni podatki za leto 2019 kažejo na nadaljnjo upocasnitev rasti na trgu EU (+1,5 %) in solidno rast na svetovnem trgu (+3,5 %). Vendar pa je na slednjo mocno vplival izrazit pospešek izvoza pred tem uvoženih zdravil (predvsem v Švico) z relativno nizkim vplivom na domaco gospodarsko aktivnost (gl. kazalnik 1.12). Spremembe v sestavi blagovnega izvoza in dodane vrednosti v daljšem casovnem obdobju so potekale v smeri povecevanja produktivnosti in konkurencnosti gospodarstva, vendar pa v zadnjih letih niso bile vec zelo intenzivne. Na rast izvoznega tržnega deleža blaga je v obdobju 2001–2017 pomembno vplivala predvsem krepitev izvoza visokotehnološko zahtevnih proizvodov.28 Njihov delež v sestavi blagovnega izvoza je leta 2010 nekoliko presegel povprecnega v EU, a je bil od takrat podobno kot v EU vec let dokaj nespremenjen (metodologija Lall, gl. kazalnik 1.14). Tudi med podjetji se je v daljšem obdobju (2002–2015) povecal delež dodane vrednosti tistih, ki se uvršcajo v tehnološko zahtevnejše dejavnosti (metodologija Eurostat). Visokotehnološka podjetja, ki sicer v povprecju dosegajo najvišje ravni 27 Enkratna dejavnika, ki sta od 2018 povecevala rast izvoznega tržnega deleža, pa sta povecan izvoz nafte in njenih derivatov (v EU, do zadnjega cetrtletja 2019) ter farmacevtskih proizvodov (zunaj EU). V obeh primerih gre v precejšnji meri za predhodno uvoženo blago, zato je vpliv povecanega izvoza teh proizvodov na rast BDP relativno manjši v primerjavi z rastjo izvoza. 28 Vec gl. v Porocilo o produktivnosti 2019 (UMAR), 2019. in rasti produktivnosti,29 so leta 2015 (zadnji podatki) ustvarila 8 % celotne dodane vrednosti podjetniškega sektorja, skupaj s srednje visokotehnološkimi pa približno petino. V zadnjih letih tega obdobja pa je krepitev njihovega deleža zastala. Ceprav gre lahko za kratkorocna nihanja, povezna npr. s poslovnimi cikli, lahko ti podatki nakazujejo tveganje za postopno zmanjševanje konkurencne sposobnosti slovenskega gospodarstva, še posebej upoštevaje tudi vecletna neugodna gibanja v raziskovalno-razvojni in inovacijski dejavnosti ob vse hitrejših tehnoloških spremembah (gl. poglavje 1.2.2). V izvozu storitev prevladujejo pretežno tradicionalne storitve, pri katerih ima Slovenija primerjalne prednosti, izvoz in konkurencnost na znanju temeljecih storitev pa sta nizka. V sestavi storitvenega izvoza prevladujejo tradicionalne storitve, zlasti potovanja in transport, pri katerih ima Slovenija primerjalne prednosti na tujih trgih.30 Delež na znanju temeljecih storitev (vkljucujejo razlicne poslovne storitve ter telekomunikacijske, racunalniške in informacijske dejavnosti) pa je v primerjavi s povprecnim v državah EU znatno nižji. Po gospodarski in financni krizi se je v razmerah pocasnejšega okrevanja domacega trga in rastocega povpraševanja po storitvah v svetu njihov izvoz sicer hitro poveceval. Tržni delež na trgu EU, ki je 29 Prav tam (Ibid). 30 Med storitvenimi dejavnostmi, ki imajo vecji delež v izvozu, to velja še za gradbene storitve. kazalnik izvozne konkurencnosti, pa se je po vecletni stagnaciji zelo pocasi zviševal šele od leta 2016. Podobno je ostal v mednarodnem merilu skromen delež na znanju temeljecih storitev v skupnem storitvenem izvozu (gl. kazalnik 1.14). Z vidika njihove konkurencnosti je po letu 2009 neugodna tudi precejšnja upocasnitev rasti produktivnosti podjetij, ki delujejo v na znanju temeljecih storitvenih dejavnostih. Ker imajo na znanju temeljece storitve v svetovnem merilu vse pomembnejšo vlogo, pomeni njihov nadaljnji razvoj in dvig izvozne konkurencnosti precejšen potencial za povecanje produktivnosti celotnega gospodarstva.31 Premalo izkorišcena je tudi možnost povecanja dodane vrednosti (in s tem produktivnosti) prek vecje prodaje storitev in znanja v predelovalnih dejavnostih. Delež dodane vrednosti na znanju temeljecih storitev v skupni dodani vrednosti izvoza predelovalnih dejavnosti je precej pod povprecnim v EU in od leta 2010 do leta 201432 padajoc. Na internacionalizacijo gospodarstva so po gospodarski in financni krizi poleg povecevanja trgovinske menjave pozitivno vplivali tudi višji prilivi neposrednih tujih investicij, so pa bila tovrstna vlaganja v mednarodnem merilu še precej nizka. Internacionalizacija slovenskega gospodarstva vecinoma poteka prek zunanjetrgovinskih tokov. Povprecna vrednost izvoza in uvoza v primerjavi z BDP, kot kazalnik zunanjetrgovinske odprtosti, je leta 2018 dosegla 81 % in se je po zmanjšanju ob nastanku krize od leta 2010 neprekinjeno in hitro povecevala. Od leta 2014 so se pod vplivom pospešitve privatizacije in tudi sicer vecje prodaje lastniških deležev v slovenskih podjetjih hitreje krepili tudi prilivi neposrednih tujih investicij. Na prilive NTI je vplival tudi vecji obseg širitev že obstojecih podjetij s tujim kapitalom in novih (greenfield) investicij. Kljub zelo spodbudnim gibanjem (gl. kazalnik 1.15) pa je bilo leta 2019 stanje vhodnih NTI še relativno nizko. Med državami EU je imelo nižji delež NTI glede na BDP le pet držav, slovenski delež pa je bil nižji kot v vseh gospodarske in financne krize leta 2008.33 Po raziskavi GEM se je povecevalo tudi samozaupanje v podjetniške zmogljivosti, poleg tega je narašcal delež ljudi, ki so v svojem okolju zaznavali dobre poslovne priložnosti, pa tudi delež tistih, ki so imeli pozitivno percepcijo o podjetništvu.34 Kljub ugodnim gibanjem je ostala Slovenija uvršcena med države z nižjimi stopnjami zgodnje podjetniške aktivnosti. Po oceni pogojev za podjetništvo je bila v mednarodni primerjavi35 relativno nizko ocenjena glede (i) kulturnih in družbenih norm, ki spodbujajo ali zavirajo podjetništvo, (ii) regulative vladnih politik, zlasti glede pridobivanja dovoljenj in koncesij ter davcnih bremen (vkljucujejo vse prispevke, ki bremenijo podjetja), (iii) dostopa do poslovne in strokovne infrastrukture ter (iv) izobraževanja na primarni in sekundarni ravni. Kljub temu so se skupni pogoji za podjetništvo po raziskavi GEM postopno izboljševali, v mednarodni primerjavi pa je bila Slovenija nadpovprecno ocenjena glede (i) dostopa do fizicne infrastrukture, (ii) dinamicnosti in odprtosti notranjega trga, (iii) financne podpore za podjetništvo in (iv) vladnih programov, ki ustvarjajo pogoje za razvoj podjetništva.36 Z letom 2019 so se precej povecale tudi spodbude podjetjem v zacetnih fazah razvoja na tehnološko naprednejših podrocjih, za MSP pa je prek Slovenskega podjetniškega sklada na razpolago t. i. vavcerski sistem za razlicna podrocja, kot so npr. vavcerji za prototipiranje, certifikat kakovosti ipd. 16 14 12 10 LatvijaSlovaškaPortugalskaIrskaCiperHrvaškaNizozemskaLuksemburgEU-16Zdr. kraljestvoŠvedskaGrcijaSlovenijaNem cijaŠpanijaPoljskaItalija V % prebivalstva, 18-64 let 8 6 4 drugih novih clanicah EU. Pri tem velja poudariti, da je pri privabljanju neposrednih tujih investicij v Slovenijo ob gospodarskih ciljih treba zasledovati tudi okoljske in socialne vidike razvoja, opredeljene v SRS. V obdobju gospodarskega vzpona se je okrepila 2 tudi podjetniška aktivnost, ki pa je bila glede na mednarodne primerjave še nizka. Podjetniška 0 aktivnost je pomemben dejavnik dolgorocne rasti produktivnosti, saj pomeni potencial za prenos znanja in pretvarjanje novih idej v tržno uspešne inovacije. Zgodnja podjetniška aktivnost, ki kaže, kolikšen delež odraslega prebivalstva se v posameznem letu vkljucuje v podjetništvo, se je s krepitvijo gospodarskega cikla po letu 2013 povecevala in se je zadnja leta gibala precej nad ravnjo iz obdobja pred nastankom 31 Porocilu o produktivnosti 2019 (UMAR), 2019. 32 Podatki WIOD (World input-output database) so na voljo le do leta 2014. Vir: Bosma, N., et al. and GERA, 2020. Opomba: * Zgodnja podjetniška aktivnost meri delež odraslega prebivalstva, ki se v posameznem letu vkljucuje v podjetništvo. EU-16: povprecje držav EU, ki so vkljucene v raziskavo GEM. 33 Po podatkih Global Entrepreneurship Monitor (GEM) je v povprecju obdobja 2016–2019 znašala 7,3 %, v letih 2002–2008 pa v povprecju 4,5 %. 34 Rebernik et al., 2019. 35 V primerjavi z evropskimi državami, vkljucenimi v raziskavo GEM. 36 Prav tam (Ibid). Spodbujanje uvajanja družbeno odgovornih praks37 v podjetja je v Sloveniji razpršeno med vec institucij, glede na povprecje EU v 2011* in 2018 mednarodno primerljivi podatki pa so na voljo le glede okoljske odgovornosti, po katerih se Slovenija uvršca blizu povprecja EU. Uvajanje razlicnih oblik družbeno odgovornih praks se v svetu vse bolj uveljavlja kot eden od pomembnih instrumentov za spodbujanje trajnostne proizvodnje in potrošnje, prispeva pa lahko tudi k izboljšanju konkurencnih prednosti podjetij. V Sloveniji je spodbujanje družbene odgovornosti podjetij in drugih organizacij v odsotnosti strateškega nacionalnega okvira38 razpršeno med razlicne institucije. Tudi podatkovne osnove, ki bi omogocale sistematicno spremljanje napredka pri uvajanju družbne odgovornosti, so skope. Najbolj so razvite za podrocje okoljske odgovornosti podjetij, ki je eden od segmentov družbene odgovornosti. Po razširjenosti razlicnih okoljskih spriceval, s katerimi se izkazuje okoljska odgovornost organizacij (gl. kazalnik 1.18), se Slovenija uvršca v sredino med državami EU, precej pa zaostaja za najuspešnejšimi na tem podrocju. ŠvedskaFinskaDanskaNizozemskaLuksemburgBelgijaZdr. kraljestvoNem cijaAvstrijaIrskaFrancijaEUEstonijaPortugalskaCeškaSlovenijaCiperMaltaItalijaŠpanijaGrcijaLitvaSlovaškaMadžarskaLatvijaPoljska HrvaškaBolgarijaRom unija 1.2.2 Raziskovalna, inovacijska in digitalna sposobnost Slovenija je ob zadnjem merjenju evropskega inovacijskega indeksa (EII) mocno nazadovala in zdrsnila v skupino držav zmernih inovatork, potem ko se je prej vrsto let uvršcala med države mocne inovatorke. Po letu 201439 je vse bolj zaostajala za povprecjem EU glede ucinkovitosti inovacijskega sistema (merjeni z EII), kar kaže tudi na hitrejši napredek drugih držav. Padec iz skupine mocnih v skupino zmernih inovatork je izhajal iz poslabšanja pri vecini kazalnikov EII (15 od 27) . Pri posameznih komponentah EII (gl. kazalnik 1.10) je najvecje nazadovanje in vecanje zaostanka za povprecjem EU zabeleženo pri stopnji inovacijske aktivnosti v podjetjih in pri ucinkih na prodajo, zlasti kar zadeva delež na znanju temeljecih storitev v izvozu storitev. Najslabši rezultat med komponentami EII je zabeležen pri financiranju in podpori, ki je znašal manj kot 30 % povprecja EU. Poslabšanje EII in položaja Slovenije je bilo posebej izrazito v 2018,40 ko je dosegala le okoli 80 % povprecja EU (v 2011 98 %, gl. slika 16).41 V omenjenem obdobju je Slovenija poleg Romunije 37 Koncept družbene odgovornosti organizacij v širšem smislu obsega odgovornost organizacij do naravnega in družbenega okolja. V ožjem smislu pa obsega odgovornost do deležnikov (kupcev, poslovnih partnerjev, intersenih skupin, delnicarjev ipd.). Vec gl. Okvir 1 v Porocilu o razvoju 2018 (UMAR), 2018. 38 Slovenija sodi v manjšo skupino držav EU, ki nimajo uradno sprejete nacionalne strategije družbene odgovornosti (Porocilo o razvoju 2018, 2018). 39 Podatki, ki so vkljuceni v EII za doloceno leto, so na voljo za obdobje t-1 in celo t-2. 40 EII za leto 2018 je izracunan na podlagi podatkov, ki se vecinoma nanašajo na leti 2016 in 2017. 41 Vrednost EII za Slovenijo v 2018 glede na povprecje EU v 2011 je znašala 87,6 %, cilj SRS do 2030 pa je uvrstitev v skupino vodilnih inovatork, katerih inovacijska ucinkovitost (EII) je vecja od 120 % povprecja EU v 2011. Vir: European Innovation Scoreboard 2019, 2019. Opomba: V sliki je prikazana vrednost EII glede na povprecje EU, ker se ta upošteva pri razvrstitvi držav v štiri skupine: vodilne, mocne, zmerne in skromne inovatorke (gl. kazalnik 1.10). Za tekoce spremljanje napredka/zaostajanja držav glede inovacijske ucinkovitosti pa je primernejša primerjava vrednosti EII za posamezno državo s povprecjem EU v tekocem letu. zabeležila najvecji padec vrednosti EII med clanicami EU, kar mocno zmanjšuje možnosti za doseganje cilja SRS na tem podrocju (gl. kazalnik 1.10). Izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost (RRD) so se po vecletnem zmanjševanju v letu 2018 povecali na 1,95 % BDP. V tem letu raven izdatkov za RRD še ni dosegla tiste iz leta 2013, relativno najvecji razkorak je bil pri državnem sektorju, sledi poslovni sektor, ki je v 2018 financiral 62,6 % izdatkov za RRD v Sloveniji (gl. kazalnik 1.16). Država lahko pomembno vpliva na ucinkovitost inovacijskega sistema preko zagotavljanja spodbudnega okolja, direktnega financiranja in davcnih spodbud za vlaganja v RRD. Študija OECD ugotavlja, da tako davcne olajšave kot subvencije za vlaganja podjetij v RRD prispevajo k uspešnosti podjetij pri RRD.42 Znižanje izdatkov državnega sektorja za RRD se je zacelo že v 2012 v povezavi s konsolidacijo javnih financ (gl. slika 17). Predvsem po letu 2013 je bilo povezano s prenehanjem javnega financiranja instrumentov iz prejšnje financne perspektive za krepitev vlaganj in sodelovanja med poslovnim in javnim sektorjem pri RRD.43 Ker so bila sredstva iz nove financne perspektive za RRD (2014–2020) na voljo z zamikom in je stopnja njihovega izkorišcanja še vedno nizka,44 so se tudi vlaganja poslovnega sektorja 42 Measuring R&D tax support (OECD), 2019. 43 Centri odlicnosti, kompetencni in razvojnih centri so bili financirani z državnimi in evropskimi sredstvi, za konkretne projekte je bilo zahtevano tudi sofinanciranje poslovnega sektorja. 44 Do konca 2019 je Slovenija poslala zahteve za povracilo iz proracuna EU v višini 1,04 mrd. EUR (EU del), kar je 34 % razpoložljivih sredstev v RRD znižala. Padanje vlaganj obeh sektorjev v RRD v obdobju 2013–2017 ter vse višji delež samofinanciranja RRD v okviru poslovnega sektorja (97 % v 2018) vpliva na zmanjšanje potenciala za sodelovanje obeh sektorjev pri inoviranju ter še zlasti pri prebojnih inovacijah, kjer imajo temeljne raziskave javnega sektorja pomembno vlogo. Neugodna so tudi pricakovanja glede prihodnjih vlaganj države v RRD. Do konca septembra 201945 je bilo dodeljenih že 96 oziroma 97 % vseh sredstev v vzhodni oziroma zahodni kohezijski regiji, namenjenih spodbujanju naložb podjetij v raziskave, kar nakazuje, da bi ob nespremenjeni strukturi proracuna RS to podrocje do zacetka izvajanja naslednjega financnega obdobja EU ostalo brez potrebnih spodbud. Obseg financiranja RRD s sredstvi iz tujine je v obdobju 2012–2018 vecinoma narašcal. Pri tem so sredstva tujega poslovnega sektorja za RRD narašcala hitreje kot evropska sredstva, kar je vzpodbudno z vidika internacionalizacije podjetij in institucij znanja.46 EU Slovenija 40 35 30 25 V % 20 15 10 5 0 obeh podrocij skupaj v proracunskih izdatkih za RRD med letoma 2010 in 2018 povecal s 5,3 % na 9,8 %, v prihodnje pa je glede na Evropski zeleni dogovor pricakovati, da se bodo vlaganja na teh podrocjih še okrepila (gl. poglavje 4). Slovenija je pri uvrstitvi v evropski ekoinovacijski indeks47 leta 2018 nazadovala glede na leto prej (s 5. na 10. mesto med clanicami EU). Med petimi podrocji je za povprecjem EU zaostala po rezultatih ekoinovacij in po ucinkovitosti uporabe virov (najbolj glede energetske ucinkovitosti, kjer se je uvršcala v zadnjo cetrtino držav, gl. tudi poglavje 4). V letu 2018 se je povecalo število raziskovalcev v vseh sektorjih, rast v javnem sektorju ni nadomestila vecletnega upadanja njihovega števila. Najvecji delež v skupnem številu raziskovalcev48 ima poslovni sektor, kjer se je v zadnjem letu njihovo število povecalo za vec kot 500, kar je lahko podlaga za nov razvojni zagon za inoviranje ob zagotavljanju ugodnejših razmer za RRD v javnem sektorju. Upadanje števila raziskovalcev v javnem sektorju in prepolovitev sredstev za financiranje mladih raziskovalcev v obdobju 2012–2017 je prizadelo pretežno mlajše kadre na zacetku kariere, kar ne krepi potenciala za sodelovanje s poslovnim sektorjem in prenosa znanja mlajših raziskovalcev z doktoratom na najnovejših podrocjih raziskovanja. Ob neugodni starostni strukturi raziskovalcev (gl. kazalnik 1.16) in odlivu v tujino bo zagotavljanje zadostnega števila visoko usposobljenih raziskovalcev oteženo tudi zaradi zmanjševanja generacij za vpis na terciarno izobraževanje ter posledicno za doktorski študij. V letu 2018 se je število novih doktorjev znanosti najbolj zmanjšalo pri naravoslovju in tehniki, kar ob vse vecjem pomenu novih tehnologij postavlja številne izzive za uspešno digitalno preobrazbo gospodarstva in družbe. Inovacijska aktivnost podjetij (IAP) se je v obdobju 2010–2016 zmanjšala, zaostanek za povprecjem EU se je povecal zlasti pri majhnih podjetjih. Podatki zadnjega merjenja IAP za obdobje 2014–2016 so 20082009201020112012201320142015201620172018 Vir: Eurostat Portal Page – Science and Technology – Research and Development, 2020; SI-STAT podatkovni portal, 2020. Obseg proracunskih izdatkov za RRD na podrocju okolja in energije je z vmesnimi nihanji v obdobju 2010–2018 narašcal znatno hitreje kot v povprecju EU. Njegov delež v skupnih proracunskih izdatkih je od leta 2015 višji kot v povprecju EU. Vlaganja v RRD za okolje so bila v Sloveniji v 2018 skoraj še enkrat višja od vlaganj v energetiko, EU pa v povprecju vec vlaga v RRD v energetiko kot na podrocju okolja. V Sloveniji se je delež za vsa podrocja kohezijske politike, ki jih ima na razpolago v obdobju 2014–2020 (Porocilo o izvajanju evropske kohezijske politike 2014– 2020 za obdobje od januarja 2014 do decembra 2020, 2020). 45 Ibidem (prav tam). 46 Sredstva tujega poslovnega sektorja so od leta 2016 višja od priliva evropskih sredstev. pokazali,49 da so tudi srednje velika podjetja zacela zaostajati za povprecjem EU, pri velikih podjetjih pa se je prednost v primerjavi z evropskim povprecjem zmanjšala.50 V tem obdobju se je v Sloveniji podobno kot v povprecju EU povecal delež podjetij, ki so uvedla samo tehnološke inovacije ob zmanjšanju deleža podjetij s samo netehnološkimi inovacijami. Hkrati je tako v Sloveniji kot v povprecju EU vsaj polovica inovacijsko aktivnih podjetij hkrati uvedla tehnološke in netehnološke inovacije, kar kaže na pomen komplementarnosti obeh tipov inovacij. Nizka stopnja inovacijske aktivnosti v storitvenih podjetjih v Sloveniji 47 Ekoinovacijski indeks je sestavljen iz 16 kazalnikov na petih podrocjih: (i) inputi za ekoinovacije, (ii) aktivnosti na podrocju ekoinovacij, (iii) rezultati ekoinovacij, (iv) ucinkovitost uporabe virov ter (v) družbeno­ekonomski vplivi. (Eco-innovation Scoreboard 2018, 2019). 48 Merjeno v ekvivalentu polnega delovnega casa. 49 Raziskava se izvaja vsako drugo leto, naslednja za obdobje 2016–2018 bo na voljo med letom 2020. 50 Gl. Porocilo o razvoju 2019, 2019. in vse vecji zaostanek za povprecjem EU51 je toliko bolj problematicna zaradi prevladujocega deleža storitvenih dejavnosti v dodani vrednosti. Spodbude, ki podpirajo posebnosti inoviranja v storitvah (npr. novi poslovni modeli, inovativni marketinški in organizacijski pristopi z uporabo naprednih tehnologij itd.), so še nezadostno razvite.52 Zaradi tesne prepletenosti proizvodnih procesov med sektorji šibka inovacijska aktivnost v storitvah zavira tudi rast dodane vrednosti predelovalnih dejavnosti in mednarodne konkurencnosti (gl. tudi poglavje 1.2.1). Slabosti podjetniškega sektorja glede nazadovanja IAP, zlasti MSP, so med drugim lahko povezane tudi s pocasnim uvajanjem sodobnih metod upravljanja v podjetjih, kot je npr. design management.53 Na podrocju intelektualne lastnine je Slovenija v preteklem obdobju dosegala napredek samo pri znamkah EU, pri patentih in modelih se je zaostanek za povprecjem EU poveceval. Pri pravnem varstvu znamk EU je Slovenija v obdobju 2008–2019 vecinoma povecevala število vlog na milijon prebivalcev, v zadnjem letu pa je bistveno presegla povprecje EU. Po številu prvih patentnih prijav pri Evropskem patentnem uradu na milijon prebivalcev se Slovenija uvršca na sredino držav EU, vendar je po letu 2014 število vlog upadalo,54 razkorak do povprecja EU pa se je vecal (gl. kazalnik 1.17). Takšno stanje je odraz vec dejavnikov, med njimi nezadostne tehnološke zahtevnosti produktov, visokih stroškov prijave in upravljanja patentov, dolgotrajnih postopkov pridobivanja patenta ter strukture gospodarstva glede uporabe tehnologij, saj se te razlikujejo po stopnji patentibilnosti.55 Na upadanje patentnih prijav podjetij po letu 2014 je lahko vplivalo zniževanje izdatkov poslovnega sektorja za RRD v tem obdobju, ki je bilo povezano s prenehanjem financiranja centrov odlicnosti, kompetencnih in razvojnih centrov. Negativna so tudi gibanja pri številu registriranih modelov56 Skupnosti na milijon prebivalcev, ki se je med letoma 2014 in 2019 znižalo za tretjino in kaže na premajhno upoštevanje dizajna kot dejavnika povecanja dodane vrednosti. Ker je zaradi omejenih cloveških in financnih virov zašcita intelektualne lastnine posebej problematicna za majhna in srednje velika podjetja, je Slovenski podjetniški sklad v zacetku 2019 razpisal vavcerje za zašcito vseh vrst intelektualne lastnine,57 kar bi lahko v 51 V obdobju 2010–2012 je znašal zaostanek 3 o. t., v 2014–2016 pa 12 o. t. 52 Med inovacijsko inovativnimi podjetji, ki ne vlagajo v RRD, je v obdobju 2014–2016 manj kot odstotek podjetij prejemalo podporo za inoviranje, med podjetji, ki vlagajo v RRD, pa je bilo takšnih 30 % (Business innovation indicators and statistics, OECD, 2020). 53 Design management presega samo oblikovanje produktov, saj je sestavni del tega procesa razvoj in spodbujanje inovacij. Vkljucuje nacrtovanje in upravljanje procesov, ki vodijo v inovativne proizvode višje kakovosti in boljšega dizajna. Kljucni element ucinkovitosti design managementa so kadri z ustreznimi kompetencami. Vec gl. v Klinar in Škrinjar, 2019. 54 Ocene Eurostata in zacasni podatki za 2018 in 2019. 55 Ekonomsko ogledalo 2/2009. 56 Gre za pravno zavarovan zunanji videz izdelka (dizajn). 57 MSP lahko pridobijo sredstva za sofinanciranje storitev zunanjih strokovnjakov in postopkov, povezanih z zašcito intelektualne prihodnje prispevalo k zmanjševanju zaostanka na teh podrocjih. Intenzivnost digitalne preobrazbe v Sloveniji je upoštevajoc izzive cetrte industrijske revolucije prenizka. Po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) je Slovenija v letu 2019 izgubila eno mesto, ostaja pa v povprecju EU (gl. kazalnik 1.11), kar glede na pomen digitalizacije za konkurencnost in vkljucenost slovenskih podjetij v globalne verige vrednosti pomeni vse vecje razvojno tveganje. Sumarni kazalnik digitalne preobrazbe,58 ki je bil nazadnje objavljen leta 2018, kaže, da je Slovenija na podrocju omogocitvenih pogojev59 na 20. mestu v EU opazno zaostajala ne samo za povprecjem EU, ampak tudi za nekaterimi novimi clanicami EU. Nekoliko boljši pa so rezultati pri ucinkih, to je v posameznih segmentih podjetniškega sektorja, povezanih z digitalno tehnološko integracijo ter okoljem za zagonska podjetja na podrocju IKT. Prehod Slovenije med digitalno naprednejše družbe ovirajo predvsem neprilagojenost kompetenc prebivalstva potrebam prihodnosti, preslabo razvite digitalne javne storitve za podjetja, prenizka digitalna varnost in družbeni odnos do novih tehnologij. Navkljub nekaterim izboljšavam na podrocju cloveškega kapitala (gl. pogl. 2.1) Slovenija vse bolj zaostaja pri digitalnih kompetencah. Stagnira po vecini kazalnikov DESI na podrocju cloveških virov, s cimer nastaja vse vecji razkorak do digitalno bolj dinamicnih držav. Delež diplomantov na podrocju IKT je v zadnjih letih nespremenjen, medtem ko se npr. v Estoniji hitro povecuje (za 2,5 o. t. v 2015–2017). Ob tem ima Slovenija 11. najvišji delež podjetij v EU, ki so porocala o težavah pri dostopu do usposobljenih strokovnjakov za IKT.60 Pri ponudbi digitalnih javnih storitev Slovenija presega povprecje EU, predvsem zaradi e-zdravstva ter dostopa do odprtih podatkov, glede kakovosti digitalnih javnih storitev za podjetja pa se je kljub izboljšanju po letu 2017 uvršcala v zadnjo tretjino držav EU. Uporaba internetnih storitev je manj sofisticirana, kot to velja za primerljive države,61 kar je lahko povezano z relativnim zaostankom na podrocju osnovnih in naprednejših digitalnih spretnosti, kjer Slovenija dosega 18. oziroma 17. mesto v EU, delno pa tudi s splošnim družbenim zavedanjem in odnosom do digitalnih tehnologij, ki je med najnižjimi v EU.62 Zaostajamo tudi glede internetne varnosti, kjer je Slovenija po svetovnem indeksu63 za vsemi državami EU. lastnine. Ukrep velja do 30. 9. 2023. 58 Digital Transformation Scoreboard 2018 (EK, 2018). 59 Omogocitveni pogoji se nanašajo na podrocja digitalne infrastrukture, ponudbe in povpraševanja po digitalnih vešcinah, podjetniške kulture, naložb in dostopa do financiranja ter e-voditeljstva. 60 Measuring the Digital Transformation (OECD, 2019). 61 Prav tam (Ibid.). 62 Digital Transformation Scoreboard 2018 (EK), 2018. 63 Globalni indeks pripravlja Mednarodna zveza za telekomunikacije, povzeto po Measuring the Digital Transformation (OECD, 2019). 25 22 20 Uvrstitev v EU (rang) 13. najvišjo gostoto robotov na svetu, pri cemer je bila rast uvajanja robotov po letu 2016 celo med najhitrejšimi na svetu (uvrstitev med prvih pet držav).66 Gostota robotov se je tako v Sloveniji vec kot podvojila, s cimer je bil iznicen zaostanek za državami, kot je npr. Avstrija.67 Nadpovprecno stopnjo avtomatizacije Slovenije potrjuje tudi relativno visok delež podjetij, ki analizirajo velike podatke iz lastnih pametnih naprav in senzorjev, ter tudi delež podjetij, ki uporabljajo radiofrekvencne indentifikacijske tehnologije. Pri digitalizaciji poslovanja so velika podjetja med uspešnejšimi v EU, dodatna prizadevanja za izboljšanje digitalizacije pa so potrebna predvsem v skupini MSP. Najbolj kriticna pa je bistvena pospešitev integracije zahtevnejših tehnologij, rešitev pametnih tovarn, vsaj sodec po kazalniku M2M SIM­ 15 14,5 15 10 9 8 7 5 Avtomatizacija inrobotizacija proizvodnje Digitalna intenzivnost del.mestain usposobljenost zaposlenih Digitalizacija poslovanja velika podjetja - Digitalizacija poslovanja - MSP Naložbe v IKT Integracija najzahtevnejšihtehnologij (pametne tovarne) kartic na 100 prebivalcev (2017), to je kazalniku za tehnologijo, ki omogoca ne samo sledljivost, ampak tudi prenos podatkov med stroji. Slovenija po tem kazalniku ne samo da mocno zaostaja, ampak je v obdobju 2014– 2017 dosegla tudi tretjo najnižjo rast v EU (27 %, medtem ko je bil npr. v Avstriji napredek vec kot desetkraten). Novi instrumenti obravnavajo nekatere slabosti Vir: Eurostat, OECD in Mednarodne zveze za robotiko, preracun UMAR. Opomba: *Kazalnik Avtomatizacija in robotizacija proizvodnje temelji na številu robotov na 10.000 zaposlenih (2018), deležu podjetij, ki uporabljajo industrijske robote (2018), deležu podjetij, ki uporabljajo radiofrekvencne indentifikacijske tehnologije (2017), ter deležu podjetij, ki analizirajo velike podatke iz lastnih pametnih naprav in senzorjev (2018). Digitalna intenzivnost delovnih mest in usposobljenosti zaposlenih: prvi podatek izhaja od OECD, 2019, nanaša pa se na leto 2015, drugi pa meri delež podjetij, ki zaposlene usposablja na podrocju IKT (2019). Digitalizacija poslovanja temelji na deležu podjetij z e-racuni, primernimi za avtomatsko pošiljanje (2018), deležu podjetij z avtomatsko povezanimi poslovnimi procesi z dobavitelji in kupci (2017) ter deležu podjetij z ERP (2019), CRM (2019), ki najemajo storitve v oblaku (2018), in pa tistimi, ki analizirajo velike podatke iz katerega koli vira (2018). Naložbe v IKT temeljijo na obsegu naložb v IKT in programsko opremo ter podatkovne baze v % BDP (2017) ter IKT-naložbah kot deležu bruto investicij v osnovna sredstva (2017). Integracija najzahtevnejših tehnologij (pametnih tovarn) temelji na številu M2M SIM-kartic na 100 prebivalcev (2017). Rangi po komponentah so izracunani kot povprecje rangov, ki jih Slovenija dosega pri posameznem kazalniku. Digitalna preobrazba podjetniškega sektorja kaže pozitivne in negativne plati. Slovenija na podrocju integracije digitalnih tehnologij s 15. mestom v EU po metodologiji DESI dosega povprecno uspešnost, kar pa zakriva pomembne razlike po posameznih komponentah. Slovenski podjetniški sektor se je uvrstil med uspešnejše, ko gre za digitalno intenzivnost delovnih mest, ob cemer je bilo v obdobju 2006–2016 vec kot 50 % delovnih mest ustvarjenih v digitalno visoko intenzivnih sektorjih (peti najvišji delež med državami EU). Slovenska podjetja tudi nadpovprecno usposabljajo svoje zaposlene na podrocju IKT, kar velja za MSP in še posebej za velika podjetja.64 Še boljša je uvrstitev podjetniškega sektorja glede avtomatizacije in robotizacije proizvodnje, s posebej hitrim napredkom pri robotizaciji.65 Predelovalne dejavnosti so v 2018 dosegle 64 Velja tako za delež podjetij (Eurostat) kot za delež zaposlenih, ki so vkljuceni v usposabljanje na podrocju IKT (Measuring the Digital Transformation (OECD, 2019). Pri tem je delež MSP deveti najvišji v EU, delež med velikimi podjetji pa tretji najvišji. 65 Pospešena rast casovno sovpada z zacetkom izvajanja podpornih raziskovalne, inovacijske in digitalne sposobnosti Slovenije. V zadnjih letih so bili vzpostavljeni novi mehanizmi za financiranje RRD in krepitev sposobnosti MSP za inoviranje. Vmesno vrednotenje strateških razvojno-inovacijskih partnerstev (SRIP) za obdobje 2017–2019 je pokazalo, da je to dober instrument za povezovanje podjetniškega sektorja in znanosti, med njimi so nastala nova partnerstva, sodelovanje pri RRD, razvoju kadrov in vkljucevanju v mednarodne mreže, kar je okrepilo medsebojno zaupanje.68 Uspešnost SRIP-ov pri povecanju števila inovativnih proizvodov in storitev se lahko pokaže šele na srednji in dolgi rok. Od konca 2017 poteka tudi dolgorocno financiranje razvojnih projektov z ugodnimi posojili po programih evropske kohezijske politike prek Sklada skladov.69 Ceprav gre za povratna sredstva, je interes podjetij velik in kaže na možnosti komplementarnega crpanja evropskih sredstev. Tudi Slovenski podjetniški sklad posreduje ta posojila (zlasti mikro posojila), v letu 2019 pa je razpisal še vrsto vavcerjev za MSP za krepitev kompetenc (npr. za digitalni marketing, dvig digitalnih kompetenc, za pripravo digitalne strategije). Razvoj Slovenije v produktivnejše gospodarstvo na podlagi digitalne preobrazbe in trajnostne ukrepov države iz tekoce financne perspektive in še posebej Slovenske strategije pametne specializacije. 66 Izracun UMAR na osnovi podatkov OECD iz Measuring the Digital Transformation (2019) ter podatkov Mednarodne zveze za robotiko (International Federation of Robotics, 2019). 67 Podobno kot v drugih državah so roboti še posebej prisotni v avtomobilski industriji, pri tem pa je treba dodati, da je odvisnost robotizacije od te industrije v Sloveniji povprecna, kar je pozitivno (Csefalvay Z., 2019). 68 Bucar in dr. (2019). 69 Izvajanje upravlja SID banka, financna sredstva pa posredujejo financni posredniki (poslovne banke, hranilnice, javni skladi, kot je npr. Slovenski podjetniški sklad) ter tudi neposredno SID banka. usmerjenosti zahteva višja vlaganja ter hitrejši in usklajen odziv vseh akterjev in razlicnih politik. Pozitivni koraki zgolj na posameznih podrocjih inovacijskega sistema (npr. pri naložbah podjetij v RRD in povecevanju števila raziskovalcev, novih instrumentih za razvoj kadrov ter sodelovanje med podjetji in znanstveno-raziskovalnim sektorjem, relativno visoki stopnji robotizacije in avtomatizacije podjetij ter digitalizaciji poslovanja v velikih podjetjih) so ob korenitih tehnoloških spremembah nezadostni oziroma prešibko financno podprti za zmanjševanje zaostankov. Dolgotrajni postopki sprejemanja Zakona o znanstveno-raziskovalni in inovacijski dejavnosti kažejo na pomanjkanje zavedanja, da je sodelovanje in doseganje sinergij med javnim in zasebnim sektorjem kljucno za krepitev ucinkovitosti inovacijskega sistema in preboj v inovacijski sposobnosti Slovenije. Zaostajanje Slovenije na podrocju digitalne preobrazbe je treba preseci s pospešenimi vlaganji v kadre (prihodnosti) in v informacijsko-komunikacijske tehnologije ter z okrepitvijo ukrepov, ki spodbujajo digitalizacijo, kar bo vplivalo na hitrejše uvajanje pametnih tovarn ter premike v krožno gospodarstvo. Glede na velik in tudi hiter vpliv na povecanje produktivnosti70 bi veljalo digitalno preobrazbo opredeliti kot prednostno podrocje, ob hkratnih prizadevanjih za uresnicevanje trajnostnega razvoja, ter v tej smeri cim prej spodbuditi naložbeni cikel z javnimi sredstvi in vlaganji podjetij. 70 Roland Berger, 2015; Bain, 2018; The rise of Digital Challengers (McKinsey & Company), 2018; Industry 4.0. Capturing value at scale in discrete manufacturing (McKinsey & Company), 2019; Gal N. et al., 2019. 2 Ucenje za in skozi vse življenje V Sloveniji je ob dolgoletni visoki vkljucenosti mladih v izobraževanje delež srednje in terciarno izobraženih razmeroma visok. Dosežki mladih na podrocju bralne, matematicne in naravoslovne pismenosti so v mednarodni primerjavi nadpovprecni, izobraževanje pa se je v preteklih letih vse bolj internacionaliziralo. Ob teh ugodnih rezultatih pa pri razvoju znanja in spretnosti obstajajo tudi pomanjkljivosti. Izstopajo zlasti nizke besedilne, matematicne in digitalne spretnosti odraslih ter pomanjkanje ustreznih znanj in spretnosti pri diplomantih srednješolskega in terciarnega izobraževanja. Spremembe v strukturi vpisanih v izobraževalne programe so ob neugodnih demografskih gibanjih prepocasne. Vse te pomanjkljivosti se kažejo v neskladjih v znanju in spretnostih pri delovno aktivnih prebivalcih, kar ob demografskih spremembah dodatno zmanjšuje razpoložljivost ustreznih kadrov. Zadovoljevanje trenutnih in še posebej prihodnjih potreb družbe in gospodarstva tako postaja vse vecji izziv, zato se je treba nujno osredotociti v pospešeni razvoj t. i. znanj in spretnosti prihodnosti za ucinkovito spopadanje z izzivi in priložnostmi, ki jih prinašajo digitalna preobrazba in prehod v cetrto industrijsko revolucijo, staranje prebivalstva ter zmanjševanje ogljicnega odtisa in prilagajanje podnebnim spremembam. Na podrocju razvoja kulture in jezika sta produkcija in obisk kulturnih prireditev visoka, kakovost in prepoznavnost slovenske kulture v tujini pa se povecujeta. Napredek je tudi na podrocju razvoja kulturnih in kreativnih industrij, izziv pa je hitrejši razvoj jezikovnih virov in tehnologij za uveljavljanje in razvoj slovenskega jezika. 2.1 Znanje in spretnosti za kakovostno življenje in delo Znanje in spretnosti za kakovostno življenje in delo (razvojni cilj 2) Vsebina cilja je spodbujanje kakovostnega in dostopnega ucenja za in skozi vse življenje za doseganje vecje konkurencnosti gospodarstva in družbene blaginje. Uresnicevanje cilja bo podprto s spodbujanjem vseživljenjskega ucenja pri vseh prebivalcih, spodbujanjem nizko izobraženih in drugih prikrajšanih skupin odraslih k vkljucitvi v izobraževanje, izboljšanjem funkcionalne pismenosti mladih in odraslih, zagotavljanjem ucinkovitosti in kakovosti izobraževanja, povezovanjem izobraževalnega sistema z gospodarstvom in spretnosti za izboljšanje zaposljivosti posameznika. Uresnicitev cilja je pomembna za zdravo in aktivno življenje, ki je v SRS obravnavano v razvojnem cilju 1, za konkurencnost in digitalno preobrazbo gospodarstva, ki je obravnavana v razvojnem cilju 6, ter za trajnostni razvoj, ki je obravnavan v razvojnih ciljih 8 in 9. Kazalniki uspešnosti SRS 2030 za razvojni cilj 2: Zadnji podatek Slovenija Povprecje EU Vkljucenost v vseživljenjsko ucenje, v % 11,4 (2018) 11,1 (2018) Delež prebivalcev s terciarno izobrazbo, v % 32,5 (2018) 32,3 (2018) PISA rezultati, uvrstitev med državami EU Matematicna pismenost: 5. mesto Naravoslovna pismenost: 4. mesto Bralna pismenost: 10. mesto (2018) Ciljna vrednost za 2030 19 35 Uvrstitev v zgornjo cetrtino držav EU Vkljucenost v izobraževanje in izobrazbena struktura prebivalstva sta v Sloveniji relativno visoki, kljub temu je ponudba znanj in spretnosti premalo usklajena s potrebami družbe in gospodarstva. Deleža mladih (20–24 let) in odraslih (25–64 let) z vsaj srednješolsko izobrazbo sta višja kot v povprecju EU in se dolgorocno gledano povecujeta. Enako velja za deleža mladih in odraslih s terciarno izobrazbo (kazalnik 2.1). Ceprav se s temi gibanji cloveški kapital države povecuje, obstajajo pri razvoju znanja in spretnosti nekatere pomanjkljivosti. Nizke spretnosti odraslih (besedilne, matematicne in digitalne) lahko vplivajo na kakovost njihovega življenja in delo. Pomanjkanje ustreznih znanj in spretnosti pri diplomantih srednješolskega in terciarnega izobraževanja71 ter upadanje števila mladih, vpisanih v srednješolsko in terciarno izobraževanje zaradi demografskih razlogov je v razmerah gospodarske rasti zmanjševalo ponudbo ustrezne delovne sile kljub pozitivnim premikom v strukturi vpisanih (gl. kazalnika 2.2 in 2.3). Zato pomeni zagotavljanje ustrezno izobražene delovne sile srednjerocno velik izziv, zlasti ob ocenjenem zmanjšanju števila diplomantov zaradi demografskih sprememb in pricakovanih vecjih potrebah delodajalcev po ustrezno usposobljeni delovni sili v razmerah gospodarske konjunkture.72 Dodaten vir ustrezne delovne sile bi lahko zagotovili z zmanjšanjem neskladij v znanju in spretnostih ter ukrepi migracijske 71 Po podatkih World Economic Forum (The Global Competitiveness Index 2019, 2019) se Slovenija pri srednješolskem izobraževanju uvršca na 19. mesto, pri terciarnem pa na 21. mesto med 28 državami EU. 72 Cedefop napoveduje rast zaposlovanja v Sloveniji v obdobju 2018– 2030, zlasti bodo potrebe po strokovnjakih, inženirjih in nekaterih drugih profilih s terciarno izobrazbo. politike, vkljucno s privabljanjem terciarno izobraženih, ki so se v preteklih letih odselili iz Slovenije v tujino.73 Rezerve obstajajo tudi pri uporabi obstojecega znanja in spretnosti pri delu v Sloveniji,74 ki pomeni izgubo cloveškega kapitala, podjetja pa tudi premalo izkorišcajo možnosti za dvig dodane vrednosti z uporabo znanj terciarno izobraženih.75 Neskladja v znanju in spretnostih ob splošnem pomanjkanju delovne sile (zaradi demografskih sprememb) zmanjšujejo razpoložljivost ustreznih cloveških virov za spopadanje družbe in gospodarstva s prihodnjimi izzivi. Neskladja v znanju in spretnostih obstajajo tako pri mladih ob zakljucku formalnega izobraževanja kot pri že zaposlenih. Podjetja so se v preteklih letih srecevala z razlicnimi neskladji v primerih, ko so pridobivala nove kadre. Leta 2019 je imela tovrstne težave slaba polovica podjetij, med velikimi podjetji je bil ta delež še vecji.76 Kandidatom od znanj in spretnosti najpogosteje manjkajo poklicno specificna znanja, 73 Leta 2018 je bil prvic po vec letih selitveni prirast terciarno izobraženih prebivalcev s tujino pozitiven. 74 OECD meri uporabo znanja s pomocjo vec kazalnikov. Slovenija ima glede na druge države OECD rezerve na podrocjih: (i) ali delovna mesta omogocajo intenzivno uporabo spretnosti, (ii) ali so delovna mesta oblikovana tako, da spodbujajo ucinkovito uporabo znanja in spretnosti (delež delovnih mest, ki imajo razvite prakse za zagotavljenje visoke delovne uspešnosti), (iii) spodbujanje uporabe znanja in spretnosti z inovacijami (raziskovalci, patenti) (OECD Skills strategy 2019: Skills to shape a better future, 2019). 75 Deleži delovno aktivnih prebivalcev (25–64 let) s terciarno izobrazbo, ki so zaposelni v poklicih, za katere te izobrazbe ne potrebujejo, se je v Sloveniji v obdobju 2008–2017 povecal in je leta 2017 znašal 14,2 %, prav tako se je povecal pri mladih (25–34 let) na 25,2 %. 76 Po podatkih Napovednika zaposlovanja 2019/II (ZRSZ, 2019). Slika 19: Število vpisanih v terciarno izobraževanje (levo) in delež zaposlenih s terciarno izobrazbo, po dejavnostih, 2018 2012 (desno) Izobraževanje Slovenija EU 2013 Umetnost in humanistika 80 Družbene vede, poslovne vede in pravo 2014 Naravoslovje in tehnika 70 Kmetijstvo in veterina Zdravstvo in sociala 2015 60 Storitve 35.000 50 2016 30.000 20172018 V % 40 25.000 Število 30 20.000 15.000 20 10.000 10 5.000 0 0 PMJKOLDRQSSkupajBGCEHNIAF Vir: SURS, SI-Stat podatkovni portal – Demografsko in socialno podrocje – Izobraževanje; Eurostat Portal Page – Population and social condition – Education and training. Opomba: Dejavnosti O, P in Q so dejavnosti javnega sektorja, preostale so dejavnosti zasebnega sektorja. P – Izobraževanje, M – Strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti, J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti, K – Financne in zavarovalniške dejavnosti, O – Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti, L – Poslovanje z nepremicninami, D – Oskrba z elektricno energijo, plinom in paro, R – Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, Q – Zdravstvo in socialno varstvo, S – Druge dejavnosti, Skupaj, B – Rudarstvo, G – Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil, C – Predelovalne dejavnosti, E – Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja, H – Promet in skladišcenje, N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, I – Gostinstvo, A – Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, F – Gradbeništvo. ustrezen odnos do strank in sposobnost za reševanje problemov. Z vidika izobrazbe že vrsto let manjka zlasti profilov s srednjo poklicno in strokovno izobrazbo ter nekaterih profilov s terciarno izobrazbo.77 Pozitivni premiki, ki so bili v dolgoletnem obdobju doseženi za vecji delež vpisanih v srednješolsko poklicno in strokovno izobraževanje ter v terciarnem izobraževanju na naravoslovje in tehniko ter zdravstvo in socialo (kazalnik 2.3), ob zmanjšanju števila vpisanih zaradi manjših generacij ne zadovoljujejo potreb na trgu dela.78 Neskladja na trgu dela so povezana s preskromnim zanimanjem mladih za nekatere izobraževalne programe, premajhno privlacnostjo nekaterih poklicev, premajhnim številom vpisnih mest na nekaterih programih in premajhnim sodelovanjem izobraževalnih ustanov z gospodarstvom. V prihodnje bi lahko odzivnost izobraževanja povecali širjenje vajeništva, ki kaže dobre rezultate,79 in drugi ukrepi, ki se že izvajajo.80 Neskladja v znanju in spretnostih 77 Po podatkih Napovednika zaposlovanja 2019/II (ZRSZ, 2019). 78 Po podatkih Poklicnega barometra (ZRSZ, 2019) je bilo za leto 2020 ocenjeno pomanjkanje strokovnjakov s podrocja zdravstva in sociale ter naravoslovja in tehnike, profilov s srednjo poklicno in tehnicno izobrazbo. 79 Podjetja pozdravljajo vajeništvo – objavljamo prvo evalvacijsko porocilo o poskusnem izvajanju vajeništva (MIZŠ, CPI), 2018. 80 Ukrep povezava sistema poklicnega in strokovnega izobraževanja s potrebami trga dela 2018–2022, prenova poklicnega izobraževanja v letih 2018–2022, promocija poklicnega izobraževanja v obdobju 2016–2020, dvig poklicnih kompetenc uciteljev v letih 2017– 2019, širjenje vajeništva, študentski inovativni projekti za družbeno korist in vzpostavitev sistema spremljanja zaposljivosti diplomantov visokošolskega študija. pri že zaposlenih pa se kažejo v pomanjkanju socialnih in verbalnih spretnosti, sposobnosti logicnega sklepanja, sodelovanja, prilagodljivosti, vestnosti, samostojnosti.81 Premajhna ponudba ustrezno usposobljenega kadra omejuje rast produktivnosti, zato bi bilo treba okrepiti ukrepe za zagotavljanje ustreznih znanj in spretnosti. Primer takega ukrepa je nacrtovana vzpostavitev srednjerocnega napovedovanja potreb po znanjih in kompetencah (t. i. platforma za napovedovanje potreb po kompetencah), ki ni kljucno le z vidika uresnicevanja ciljev pametne specializacije na podrocju razvoja cloveških virov,82 ampak predvsem za spopadanje družbe in gospodarstva s prihodnjimi izzivi, npr. digitalizacijo, avtomatizacijo, podnebnimi spremembami, socialnimi in drugimi izzivi. OECD kot t. i. znanja in spretnosti prihodnosti navaja ustvarjalnost, socialna, podjetnostna in digitalna znanja83 (gl. okvir 2). 81 OECD Skills for jobs database, 2020. 82 Platforma za napovedovanje kompetenc je orodje za tri kljucna podrocja razvoja kadrov: (i) dolgorocno napovedovanje potreb po kompetencah, (ii) ugotavljanje vrzeli v kompetencah zaposlenih in brezposelnih glede na dolgorocne napovedi in pripravo nacrta razvoja karier ter nacrta izobraževanja in (iii) razvoj predlogov programov izobraževanja oziroma usposabljanja glede na potrebe trga dela in vrzeli v kompetencah ter zapolnjevanje vrzeli z izobraževanjem in usposabljanjem kadrov v zdajšnjih programih oziroma pravocasni pripravi novih programov (Vlada RS, Informacija o izvajanju Strategije pametne specializacije za obdobje 2016–2018, str. 33–34). 83 OECD (OECD Future of Education and Skills 2030, 2019) ugotavlja, da je manj verjetno, da bodo ogroženi poklici, ki zahtevajo socialne vešcine, in poklici, ki zahtevajo ustvarjalnost. 20082009201020112012201320142015201620172018 Vir: ZRSZ, Napovednik zaposlovanja; ZRSZ. Okvir 2: Potrebna znanja in spretnosti za spopadanje družbe in gospodarstva s prihodnjimi izzivi Krepitev ustvarjalnosti je nujna za uspešno odzivanje posameznika na situacije, ki zahtevajo inovativne rešitve, in pripravo na poklice, ki še ne obstajajo. Ustvarjalnost je kljucna za nastajanje novih idej, iskanje rešitev na inovativen nacin in napredek družbe ter gospodarstva, zato jo je treba razvijati z dejavnostmi na podrocju izobraževanja in kulture (gl. poglavje 2.2). V Sloveniji šole organizirajo razlicne dejavnosti, ki spodbujajo ustvarjalnost (npr. ukrep spodbujanje ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti v osnovnih in srednjih šolah,1 inovativna ucna okolja in prožne oblike ucenja,2 festival inovativnosti in ustvarjalnosti), ustvarjalnost se razvija tudi zunaj šole, na primer v Hiši eksperimentov. V visokem šolstvu ustvarjalnost spodbujajo študentski inovativni projekti za družbeno korist, v okviru katerih študenti išcejo rešitve za izzive javnega in neprofitnega sektorja.3 Ustvarjalnost je pomembna tudi za odrasle, zato jo je smiselno spodbujati s študijskimi krožki, programi medgeneracijskega sodelovanja in ucenja, na univerzi za tretje življenjsko obdobje in s parado ucenja – dan ucecih se skupnosti. K razvoju ustvarjalnosti prispevata tudi platformi raziskovalne umetnosti (KONS in RUK – Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture). Izboljšanje digitalnih znanj in spretnosti bi omogocilo hitrejšo digitalno preobrazbo družbe in podjetij. Pomanjkanje usposobljenega kadra empiricno dokazano zmanjšuje potencial za rast produktivnosti.4 Pospešena javna in zasebna vlaganja v cloveške vire so prvo priporocilo vrste študij, ki analizirajo prehod v novo industrijsko revolucijo . Poleg znanj in spretnosti za zadovoljevanje trenutnih potreb gospodarstvo namrec še posebej potrebuje znanja in spretnosti za lažje spopadanje s priložnostmi in izzivi digitalizacije in avtomatizacije. V Sloveniji je razvoj digitalnih znanj in spretnosti glede na velike potrebe podjetniškega sektorja preopocasen (gl. poglavje 1.2.2.), kar je treba obravnavati prednostno. Osnovne in srednje šole kljub dobri opremljenosti digitalno tehnologijo premalo uporabljajo,5 kar zavira razvoj digitalnih znanj in spretnosti mladih, zato je treba bolj spodbujati ucitelje k 1 Javni poziv osnovnim in srednjim šolam za dodelitev spodbud, namenjenih izvajanju aktivnosti za spodbujanje ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti med mladimi v letih 2019/2020, 2019. 2 Javni razpis za izbor operacij »Razvoj in udejanjanje inovativnih ucnih okolij in prožnih oblik ucenja za dvig splošnih kompetenc, 2016; Javni razpis za sofinanciranje operacije razvoja in udejanjanja inovativnih ucnih okolij in prožnih oblik ucenja za dvig splošnih kompetenc – razvoj sporazumevalnih zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo, 2017, Javni razpis za izbor projektov »Spodbujanje prožnih in inovativnih oblik ucenja z razvojem jezikovnih virov in tehnologij«, 2017. Na nekaterih visokošolskih zavodih se izvaja ukrep inovativne in prožne oblike poucevanja in ucenja (MIZŠ, Javni razpis Inovativne in prožne oblike poucevanja in ucenja, 2018). 3 Študentski inovativni projekti za družbeno korist (ŠIPK) (Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije). 4 Gal N. et al., 2019. 5 2nd Survey of Schools: ICT in Education. Slovenia Country Report (Evropska komisija), 2019. usposabljanju za uporabo te tehnologije in njeni (ucinkoviti) uporabi. V visokem šolstvu se izvaja ukrep vkljucevanje uporabe informacijsko-komunikacijske tehnologije v visokošolski pedagoški proces. K izboljšanju digitalnih znanj in spretnosti odraslih, ki so v mednarodni primerjavi nizke, pa bi lahko prispevali ukrepi države (na primer vavcer za dvig digitalnih kompetenc zaposlenih v podjetjih, spodbude za digitalno transformacijo majhnih in srednjih podjetij, pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc, med drugim IKT-znanj). Razvoj znanj in spretnosti za trajnostni razvoj se krepi in bo pospešil trajnostno preobrazbo družbe in gospodarstva.Vsebine o trajnostnem razvoju so vkljucene v izobraževanje mladih, za doseganje ciljev trajnostnega razvoja pa jih bo treba še razširiti in vkljuciti v celoten izobraževalni proces ter delovanje izobraževalnih ustanov. To bi lahko v prihodnje uresnicevali z vpeljavo programa ozavešcanja in vzgoje in izobraževanja o podnebnih spremembah, ki se je zacel izvajati leta 2020.6 Tovrstna znanja in spretnosti je treba razvijati tudi pri odraslih in v podjetjih, kjer se s tem povezane dejavnosti v zadnjih letih krepijo (npr. teden izobraževanja za trajnostni razvoj, podnebna projekta LIFE IP CARE4CLIMATE7 in LIFE Podnebna pot 2050,8 energetsko svetovanje, dejavnosti nevladnih organizacij Akademija trajnostnih poslovnih strategij in modelov v podjetjih9 izobraževanje za trajnostni razvoj, ki ga izvaja ACS ipd). Širjenje znanj o izzivih trajnostnega razvoja bo potrebno tudi za doseganje ciljev evropskega zelenega dogovora (gl. poglavje 4) in prestrukturiranje delovnih mest, ki bodo ogrožena zaradi uvajanja novih cistih tehnologij. Za krepitev podjetnosti je potrebna vecja prisotnost podjetnostnih znanj in spretnosti v izobraževanju mladih in odraslih. Nastajanje novih poklicev in delovnih mest ter širjenje netipicnih oblik zaposlovanja povecuje potrebo po vecji podjetnosti posameznika. Zato je treba spodbujati podjetostna znanja in spretnosti pri mladih in odraslih, vpisanih v razlicne izobraževalne programe na vseh ravneh izobraževanja, poleg tega pa tudi nadgrajevati zdajšnje ukrepe, ki se izvajajo (ukrep spodbujanje ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti v osnovnih in srednjih šolah in ukrep krepitev kompetence podjetnosti in spodbujanje prožnega prehajanja med izobraževanjem in okoljem v osnovnih šolah10). 6 Ukrep se izvaja v obdobju 2020–2023. V zadnjem letu izvajanja ukrepa je predviden preizkus programa na vzorcu do 80 šol (Program porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v letu 2020, 2019). 7 LIFE IP CARE4CLIMATE je integralni projekt, ki bo s pomocjo ozavešcanja, izobraževanja in usposabljanja kljucnih deležnikov spodbudil izvajanje ukrepov, na podlagi katerih bo Slovenija dosegla cilje zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 oziroma 2030. Izvajati se je zacel leta 2019. 8 Projekt LIFE Podnebna pot 2050 je namenjen spremljanju napredka in nacrtovanju podnebnih ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na podrocjih stavb, prometa, industrije, kmetijstva, gozdarstva in odpadkov. V okviru projekta so organizirane tudi razlicne delavnice, seminarji ipd. 9 Akademija TPSMP vkljucuje celovit proces, v katerem podjetja skupaj s strokovnjaki pripravijo trajnostne poslovne/korporacijske strategije, trajnostne poslovne modele in izvedbene projekte (Javni razpis Spodbujanje trajnostne poslovne strateške transformacije in razvoj novih poslovnih modelov v slovenskih podjetjih za lažje vkljucevanje v globalne verige vrednosti, 2019). 10 Krepitev kompetence podjetnosti in spodbujanje prožnega prehajanja med izobraževanjem in okoljem v osnovnih šolah, 2017. Ceprav so se kazalniki kakovosti znanja pri mladih poslabšali, so v mednarodni primerjavi ugodni. Rezultati na podrocjih bralne, matematicne in naravoslovne pismenosti mladih, ki je posredni kazalnik kakovosti izobraževanja, so se po podatkih raziskave PISA 2018 v primerjavi s predhodno raziskavo (PISA 2015) poslabšali (gl. kazalnik 2.4), vendar so v mednarodni primerjavi nadpovprecni. Ugodno sliko kažejo tudi relativno nizke razlike med regijami, med katerimi sicer najbolj pozitivno izstopa ekonomsko najrazvitejša osrednjeslovenska regija. Vse regije, ki so pod slovenskim povprecjem, so v vzhodni Sloveniji, vendar tudi te bistveno ne odstopajo od slovenskega povprecja. Ob na splošno ugodnem položaju Slovenije bi k nadaljnjemu izboljšanju kakovosti izobraževanja lahko prispevalo vec stalnega strokovnega usposabljanja za ucitelje. Na srednji in dolgi rok bo zaradi visokega deleža starejših uciteljev (50 let ali vec) treba zagotoviti dovolj veliko število novih uciteljev in z ustrezno politiko spodbuditi mlade za uciteljski poklic, tudi z izboljšanjem njegovega ugleda v družbi, ki je v mednarodni primerjavi nizek.84 Kakovost izobraževanja bi lahko izboljšali tudi z vecjimi vlaganji v izobraževanje, ki so v mednarodni primerjavi nizka (gl. kazalnik 2.5). Izboljšanje kakovosti izobraževanja ter razvoj novih znanj in spretnosti spodbujajo tudi projekti sodelovanja,85 ki se izvajajo na vseh ravneh izobraževanja, njihovo število pa med leti precej niha. Internacionalizacija izobraževanja, ki bogati ponudbo znanj in spretnosti, se je v preteklih letih širila. Izobraževanje v tujini omogoca posamezniku, da pridobi dodatna strokovna znanja ter znanja o tujih državah, jeziku in kulturi ipd. in tako po koncanem šolanju obogati ponudbo znanj in spretnosti na trgu dela. Število mladih, vpisanih v srednje šole, ki so se 84 OECD, TALIS 2018, 2019. 85 V okviru teh projektov je namen spodbuditi izmenjavo dobrih praks ter razvoj, prenos in uvajanje inovativnih praks na organizacijski, lokalni, regionalni, nacionalni in evropski ravni ( CMEPIUS, link: http:// www.erasmusplus.si/kljucna-aktivnost-2/). Slika 21: Vkljucenost odraslih prebivalcev (25–64 let) v vseživljenjsko ucenje, glede na izobrazbo, 2018 (levo) in vkljucenost delovno aktivnih prebivalcev (25–64 let) v vseživljenjsko ucenje, po dejavnostih, Slovenija (desno) Nizka Srednješolska Terciarna 2018 2010 40 35 30 25 20 15 10 5 0 KPQOMJSDSkupajRGHNACIEF Vir: Eurostat – Population and social condition – Education and training, Anketa o delovni sili. Opomba: Dejavnosti O, P in Q so dejavnosti javnega sektorja, preostale dejavnosti so dejavnosti zasebnega sektorja. K – Financne in zavarovalniške dejavnosti, P – Izobraževanje, Q – Zdravstvo in socialno varstvo, O – Dejavnost javne uprave in obrambe, dejavnost obvezne socialne varnosti, M – Strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti, J – Informacijske in komunikacijske dejavnosti, S – Druge dejavnosti, D – Oskrba z elektricno energijo, plinom in paro, Skupaj, R – Kulturne, razvedrilne in rekreacijske dejavnosti, G – Trgovina, vzdrževanje in popravila motornih vozil, H – Promet in skladišcenje, N – Druge raznovrstne poslovne dejavnosti, A – Kmetijstvo in lov, gozdarstvo, ribištvo, C – Predelovalne dejavnosti, I – Gostinstvo, E – Oskrba z vodo, ravnanje z odplakami in odpadki, saniranje okolja, F – Gradbeništvo. udeležili izmenjave v tujini, se je v dolgoletnem obdobju povecalo.86 V okviru dolgorocne mobilnosti87 se je delež študentov iz Slovenije na študiju v tujini v zadnjih letih povecal in je bil leta 2017 višji kot v povprecju EU­ 23.88 Število študentov na študiju ali praksi v podjetju ali organizaciji89 v tujini v okviru programa Erasmus+ je v zadnjih letih nihalo, dolgorocno gledano pa se je povecalo. Ponudbo diplomantov lahko obogatijo tudi študenti iz tujine,90 njihov delež v skupnem številu vpisanih v terciarno izobraževanje se povecuje, vendar je nižji kot v povprecju EU. Tudi število tujih študentov na študiju ali praksi v oviru programa Erasmus+ se je povecalo. Zmanjševanje vkljucenosti odraslih in zaposlenih v vseživljenjsko ucenje je z vidika uspešnosti vkljucevanja na trg dela in v družbo ter spopadanja s spremembami na delovnih mestih zaradi digitalizacije in avtomatizacije neugodno. Po podatkih raziskave PIAAC so besedilne, matematicne 86 V šolskem letu 2018/2019 se je mobilnosti v tujini udeležilo 1.342 dijakov (po podatkih CMEPIUS, dosegljivih decembra 2019). 87 Za dolgorocno mobilnost študentov (angl. longer-term mobility oziroma diploma mobility) je znacilno, da študent odide na študij v tujino za daljši cas (praviloma za obdobje celotnega študija) in v tujini pridobi tudi diplomo. 88 Leta 2017 je v Sloveniji znašal 4,0 %, v povprecju 23 držav EU, ki so hkrati clanice OECD, pa 3,5 %. 89 Mobilnost za namen študija traja 3–12 mesecev, mobilnost za namen prakse 2–12 mesecev (CMEPIUS, 2020). 90 S stalnim bivališcem v tujini. in digitalne spretnosti odraslih nizke in ovirajo njihovo vkljucevanje v družbo ter kakovostno delo. Vkljucenost odraslih v vseživljenjsko ucenje, ki bi lahko prispevala k izboljšanju tovrstnih spretnosti, se znižuje in je le še malo višja od povprecja EU ter precej oddaljena od cilja SRS do 2030 (kazalnik 2.6). Še zlasti je prenizka vkljucenost starejših, nizko izobraženih in tujcev ter odraslih z nizkimi spretnostmi.91 V dolgoletnem obdobju se je znižala tudi vkljucenost zaposlenih v vseživljenjsko ucenje, kar je z vidika spopadanja s tehnološkim napredkom, digitalizacijo in avtomatizacijo, neugoden trend. Še zlasti izstopa nizka vkljucenost zaposlenih na delovnih mestih, ki so mocno podvržena digitalizaciji in avtomatizaciji,92 ceprav prav ti zaposleni potrebujejo veliko novih znanj in spretnosti, nekateri od njih tudi prekvalifikacije, ki jim bodo omogocile zaposlitev v drugih poklicih. K izboljšanju stanja na podrocju izobraževanja odraslih bi lahko prispevale izboljšave na podrocjih, ki jih omenja Evropska komisija:93 (i) spodbujanje zanimanja odraslih za ucenje, (ii) dostopnost izobraževanja za vse, (iii) ustreznost izobraževalnih programov, (iv) kakovost izobraževanja, (v) povezanost izobraževalne politike z drugimi politikami na vseh ravneh. OECD94 pa poudarja 91 Po podatkih raziskave OECD, PIAAC 2012 oziroma 2015 imajo nizke spretnosti tudi nekateri srednješolsko in terciarno izobraženi ter mladi in posamezniki v srednjih starostnih skupinah. 92 Po podatkih raziskave PIAAC (2012, 2015) (OECD), OECD Skills Strategy 2019, 2019. 93 Adult Learning in the EU 28 Member States (EK), 2019. 94 Getting Skills Right: Future-ready Adult Learning Systems (OECD), 2019. tudi problematiko skromnih izdatkov posameznikov, podjetij in države za izobraževanje odraslih. Pomanjkljivost je tudi velika odvisnost izobraževanja odraslih od razpoložljivosti EU-sredstev.95 K izboljšanju znanj in spretnosti odraslih, k vecji dostopnosti izobraževanja in ustreznosti izobraževalnih programov, ki se izvajajo, bi lahko prispevali tudi ukrepi, sprejeti v zadnjih letih.96 95 Pomanjkljivost je velika odvisnost delovanja pomembnega dela izvajalcev izobraževanja odraslih od nepredvidljive dinamike uspešnosti crpanja sredstev Evropskega socialnega sklada (Beltram, 2019). 96 Na primer ukrep pridobivanje temeljnih in poklicnih kompetenc in ukrep izvajanje programov nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja in program celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile. 2.2 Kultura in jezik kot temeljna dejavnika nacionalne identitete Kultura in jezik kot temeljna dejavnika nacionalne identitete (razvojni cilj 4) Vsebina cilja je ohranjati in razvijati nacionalno kulturo in slovenski jezik kot dejavnika nacionalne identitete, prepoznavnosti države ter družbenega in gospodarskega napredka. Uresnicevanje cilja bo podprto s spodbujanjem udeležbe v kulturi, razvijanjem in ohranjanjem kulture ter kulturne dedišcine, krepitvijo sodelovanja med gospodarstvom in kulturo, spodbujanjem ustvarjalnosti in ustvarjalnih industrij. Poleg tega SRS 2030 kot pomemben dejavnik za ohranjanje in razvoj slovenskega jezika ter dostopnost kulture navaja digitalizacijo, za povecanje prepoznavnosti države pa mednarodno kulturno sodelovanje. Kulturno udejstvovanje prispeva k razvoju funkcionalne pismenosti, ki je obravnavana v razvojnem cilju 2, in uresnicevanju zdravega in aktivnega življenja, ki je obravnavano v razvojnem cilju 1. Kazalniki uspešnosti za razvojni cilj 4: Zadnji podatek Slovenija Povprecje EU Obisk kulturnih prireditev, število na prebivalca 6,3 (2018) ni podatka Delež kulturnih prireditev, izvedenih na gostovanjih v tujini, v % 5,1 (2018) ni podatka Odprto dostopni jezikovni viri in orodja, število 180 (2019) ni podatka Ciljna vrednost za 2030 8 3,5 153 Kultura in jezik sta pomembna dejavnika nacionalne identitete, prepoznavnosti države ter družbenega in gospodarskega napredka. Ti vplivi so medsebojno prepleteni, zelo kompleksni in obicajno dolgorocni, kar omejuje možnosti za celovito vsakoletno spremljanje uresnicevanja tega razvojnega cilja SRS. Kultura in jezik namrec prispevata k prepoznavanju naše samobitnosti in odprtosti družbe, razvoju ustvarjalnosti, inovativnosti in sodelovanju ter sta tako pomembna dejavnika gospodarskega in regionalnega razvoja. V nadaljevanju poudarjamo nekatera podrocja, ki so tesneje povezana z usmeritvami SRS 2030. Gibanja na podrocju kulturne produkcije in obiska kulturnih prireditev so ugodna, širjenje digitalizacije in ohranjanje kulturne dedišcine bi omogocilo še vecjo dostopnost kulture. Obisk kulturnih prireditev se je v dolgoletnem obdobju povecal (gl. kazalnik 2.7) in je v mednarodni primerjavi visok.97 Velik obisk je povezan z dobro ponudbo kulturnih prireditev po vsej državi, zlasti v Ljubljani, za katero je glede na primerljiva mesta v EU znacilno tudi nadpovprecno veliko število kulturnih prizorišc.98 Ugodna so tudi gibanja na podrocju ljubiteljske kulture, kjer se je v dolgoletnem obdobju povecalo število kulturnih društev (najvec na podrocju glasbe), clanov, prireditev in obiskovalcev. V Sloveniji veliko kulturno produkcijo omogocajo mednarodno primerjalno gledano nadpovprecno visoki izdatki države in veliko število delovno aktivnih v kulturi. Na dostopnost kulturnih vsebin vpliva tudi digitalizacija, ki kljub napredku zaostaja za nacrti,99 in ohranjanje 97 Gl. Porocilo o razvoju 2019, 2019. 98 Evropska komisija, The Cultural and Creative Cities Monitor, 2019. 99 Število objektov, objavljenih na portalu KAMRA, je leta 2018 znašalo kulturne dedišcine, kjer bi lahko ugodne rezultate dalo izvajanje Strategije kulturne dedišcine 2020–2023 in izvajanje Zakona o zagotavljanju sredstev za dolocene nujne programe RS v kulturi (ZZSDNPK).100 Za ohranjanje kulturne dedišcine in njeno prepoznavnost je pomembna tudi nominacija stavbnih in urbanisticnih del arhitekta Jožeta Plecnika v Ljubljani za vpis na UNESCOV seznam svetovne kulturne in naravne dedišcine, ki jo je Slovenija vložila leta 2020. Poleg obsega kulturne produkcije je pomemben dejavnik obiska tudi njena kakovost. Posredni kazalnik kakovosti je delež gostovanj kulturnih prireditev v tujini, ki se je v zadnjih letih povecal in je višji od cilja SRS do 2030 (gl. kazalnik 2.8). Prepocasen razvoj jezikovnih virov in tehnologij,101 slabe bralne navade prebivalcev in nespodbudna gibanja na podrocju knjige ter splošnih knjižnic so neugodni z vidika ohranjanja in razvoja slovenskega jezika. Branje knjig, ki vpliva na bralno pismenost, je v Sloveniji premalo razširjeno. Delež odraslih, ki berejo knjige vsaj enkrat na teden, je nižji kot v povprecju 33.534 in je bilo manjše od cilja za leto 2017 (50.000), ki je bil zastavljen v Resoluciji o nacionalnem programu za kulturo 2014–2017. 100 S tem zakonom so za obdobje 2021–2027 iz državnega proracuna zagotovljena dodatna sredstva v višini 122,6 mio. evrov za nujne programe v kulturi, od tega za sanacijo najbolj ogroženih in najpomembnejših kulturnih spomenikov sredstva v višini 32,0 mio. evrov, za ohranjanje in obnovo najbolj ogrožene in najpomembnejše slovenske filmske, glasbene, baletne in plesne dedišcine in digitalizacijo kulturne dedišcine sredstva v višini 7,7 mio. evrov, za odkupe predmetov kulturne dedišcine in sodobne umetnosti 3,5 mio. evrov. 101 Jezikovni viri so zbirno poimenovanje za jezikovne prirocnike (slovarje, slovnice, pravopis ipd.) in jezikovne zbirke (korpuse in jezikovne baze podatkov), ki jih govorci vsakodnevno uporabljajo za samostojno in ucinkovito sporazumevanje. Jezikovne tehnologije so zbirno poimenovanje za razlicna racunalniška orodja in aplikacije, ki izrabljajo obstojece jezikovne (meta)podatke za razreševanje z jezikom povezanih Skupaj Nizka Srednješolsk a Terciarna Vir: OECD, Education at a Glance 2019, 2019; PIAAC 2012 oziroma 2015. OECD, izstopa nizek delež nizko izobraženih.102 Ceprav se v zadnjih letih krepijo dejavnosti za spodbujanje bralne pismenosti (nacionalni mesec skupnega branja, branju prijazna obcina), bi bili potrebni ob nizkih besedilnih spretnostih odraslih vecji premiki. Možnosti za to ponuja razvejana mreža splošnih knjižnic in bibliobusov, ki povecujejo prostorsko dostopnost knjig. Nespodbudna so tudi gibanja na podrocju splošnih knjižnic, kjer vclanjenost v zadnjih letih stagnira, izposoja knjižnicnega gradiva pa se je zmanjšala. Na bralno pismenost bo ugodno vplivalo tudi izvajanje Nacionalne strategije za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019– 2030. Spodbujanje branja knjig in uvedba nižje stopnje DDV za tiskane in elektronske knjige103 bi lahko ugodno vplivala tudi na založniško dejavnost, kjer so gibanja že dlje casa neugodna. Število naslovov izdanih knjig in brošur se je v obdobju 2009–2018 zmanjšalo, prav tako število izdanih naslovov slovenskega leposlovja. Razvoj bralne pismenosti in dostopnost slovenskega jezika lahko omogocajo tudi jezikovni viri, tehnologije in digitalizacija. Na teh podrocjih vec nacrtovanih ukrepov ni bilo izvedenih,104 Resolucija o Nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018 se je iztekla, nova pa še ni bila sprejeta. Na podrocju jezikovne opremljenosti prakticnih dilem uporabnikov (sistemi za prepoznavanje in sintezo govora, strojno prevajanje, strojno podprto prevajanje, crkovalniki, slovnicni pregledovalniki, sistemi za samodejno odgovarjanje na vprašanja, besedilno rudarjenje itd.) ali za postopke racunalniške analize naravnega jezika za izdelavo zlasti digitalnih jezikovnih prirocnikov in drugih virov (Javni razpis za (so)financiranje projektov, namenjenih promociji in uveljavljanju slovenskega jezika na podrocju jezikovnih virov, tehnologij in digitalizacije v letih 2018 in 2019, 2017). 102 Razlika v branju knjig med nizko in terciarno izobraženimi prebivalci je v Sloveniji vecja kot v povprecju OECD. 103 Leta 2019 je bil sprejet Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1K), ki je omogocil nižjo stopnjo DDV za tiskane in elektronske knjige. 104 Iz Porocila o izvajanju akcijskih nacrtov za jezikovno izobraževanje in jezikovno opremljenost, sprejetih na podlagi Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018, za leto 2018 je razvidno, da se veliko nacrtovanih ukrepov na podrocju jezikovne opremljenosti ni izvajalo. se število odprtih dostopnih jezikovnih virov in orodij v nacionalnem repositoriju CLARIN105 povecuje, konec leta 2019 je znašalo 180 (cilj SRS 2030 je 153). Nekateri vecji mednarodni kulturni dogodki ponujajo priložnost za širšo promocijo slovenske kulture v tujini in vecji obisk kulturnih dogodkov. Mednarodno sodelovanje na podrocju kulture in njena promocija prispevata k prepoznavnosti Slovenije in njene kulture v tujini ter vecjemu obisku kulturnih dogodkov. Za leto 2020 in prihodnja leta je bilo predvidenih vec mednarodnih dogodkov, ki pomenijo priložnost za promocijo Slovenije in slovenske kulture ter turisticni in gospodarski razvoj. Za leti 2020 in 2021 je bil napovedan EXPO 2020, leta 2021 naj bi Slovenija gostila najvecji mednarodni zborovski festival v Evropi Europa Cantat 2021 in dogodek Slovenija – evropska gastronomska regija 2021, leta 2025 dogodek Evropska prestolnice kulture 2025. Na podrocju založništva dogodek Slovenija, castna gostja Frankfurtskega knjižnega sejma 2022 ponuja priložnosti za vecjo promocijo slovenskih knjig v tujini. Poleg udeležbe oziroma organizacije nekaterih odmevnejših mednarodnih dogodkov so se leta 2019 nadaljevale številne dejavnosti, ki jih Slovenija redno izvaja.106 Povezovanje med kulturo in gospodarstvom se krepi in povecuje gospodarski pomen kulture, možnosti za izkorišcanje gospodarskega potenciala kulture pa še obstajajo. Že vec let deluje Center za kreativnost, 105 CLARIN je raziskovalna infrastruktura, ki je organizirana kot medinstitucionalni konzorcij in zagotavlja gradnjo in delovanje poenotene racunalniške platforme, ki raziskovalnim skupnostim nudi trajno hrambo in prosti dostop do jezikovnih virov, aplikacij in naprednih orodij za racunalniško obdelavo slovenšcine in drugih jezikov. 106 V Sloveniji Ministrstvo za kulturo in Ministrstvo za zunanje zadeve sprejemata številne ukrepe za povecanje mednarodne prepoznavnosti slovenske kulture. leta 2020 je bil objavljen drugi javni razpis Spodbujanje kreativnih kulturnih industrij – Center za kreativnost 2020–2021. Povezovanje znanosti, umetnosti, tehnologije in gospodarstva spodbujajo tudi centri raziskovalnih umetnosti in kulture.107 Kultura je tudi potencial za podjetniško dejavnost in ustvarjanje dodane vrednosti. Poslovni rezultati podjetij, ki se ukvarjajo s kulturno dejavnostjo, so bili razen vizualnih umetnosti v dolgoletnem obdobju neugodni (zlasti v dejavnosti dejavnost oblikovanja, aranžerstva in dekoraterstva).108 Še zlasti to velja za podrocje knjige in tiska, ki ustvari najvec dodane vrednosti in zaposluje najvec oseb med vsemi podrocji kulture. V prihodnje bi lahko ugodnejša gibanja izvoza knjig in razvoja založniške dejavnosti spodbudila udeležba Slovenije kot castne gostje na Frankfurtskem knjižnem sejmu 2022. 107 Javni razpis za izbor operacij Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture, 2018. 108 Celebic, 2020. 3 Vkljucujoca, zdrava, varna in odgovorna družba Razvoj Slovenije po krizi je bil v splošnem vkljucujoc. S povecano participacijo podpovprecno zastopanih skupin (mladi, starejši in nizko izobraženi) in hitrejšo rastjo dohodkov v nižjih dohodkovnih razredih so se kazalniki socialne izkljucenosti in dohodkovne neenakosti vrnili na razmeroma ugodne predkrizne ravni, zmanjšala se je tudi dolgotrajna brezposelnost. Na vkljucujoc razvoj prav tako kaže visoka participacija prebivalstva v družbenem življenju ter nizke razlike med spoloma. Nekoliko višja kot pred letom 2008 pa je ostala še stopnja tveganja revšcine, poseben izziv je zmanjšanje tveganja revšcine med starejšimi ženskami. Kljub nekoliko vecjemu zaposlovanju za nedolocen cas segmentacija trga dela ostaja visoka, zlasti med mladimi. Zaradi demografskih sprememb se je v obdobju konjunkture zaostrila problematika pomanjkanja ustrezne delovne sile, ki srednjerocno tudi v luci hitrih tehnoloških sprememb postaja vse pomembnejši omejitveni dejavnik nadaljnjega razvoja (gl. poglavji 1 in 2). Precej izzivov ostaja tudi na podrocju zdravja. V zadnjih letih se je podobno kot v drugih državah ustavilo podaljševanje pricakovanega trajanja življenja, ponovno so se zacele povecevati neenakosti v zdravju. V obdobju 2011–2016 se je mocno znižala stopnja umrljivosti, preprecljiva z zdravstvenim varstvom, še vedno pa bi bistveno vec smrti lahko preprecili z boljšo preventivo in javnozdravstvenimi ukrepi. K temu bi lahko prispevala nadaljnja krepitev preventivnih programov za zmanjšanje tveganega vedenja zlasti socialno šibkejših (alkohol, kajenje, droge, cezmerna teža), izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev zaradi cakalnih dob in ureditev sistema dolgotrajne oskrbe. Sistemska ureditev sistemov socialne zašcite je še zlasti pomembna v luci demografskih sprememb. 3.1 Zdravo in aktivno življenje Zdravo in aktivno življenje (razvojni cilj 1) Vsebina cilja je kakovostno življenje vseh generacij s spodbujanjem zdravega in aktivnega življenja. Za doseganje cilja bo treba okrepiti zavedanje o pomenu zdravega življenjskega sloga in duševnega zdravja, preprecevati tvegano vedenje, krepiti preventivo, zmanjšati tveganja za zdravje iz onesnaženosti okolja in podnebnih sprememb ter spodbujati trajnostno potrošnjo, medgeneracijsko povezanost in enakost med spoloma. Ob demografskih spremembah bo izziv ohranjanje vzdržnih sistemov socialne zašcite, ki bodo zagotavljali primerne pokojnine in visoko dostopnost do zdravstva in dolgotrajne oskrbe ter prispevali k zmanjševanju neenakosti v zdravju. Za uresnicitev cilja je pomembno tudi ustvarjanje razmer za dostojno življenje vseh generacij, kar obravnava razvojni cilj 3. Kazalniki uspešnosti za razvojni cilj 1: Zadnji podatek Slovenija Povprecje EU Leta pricakovanega zdravega življenja ob Moški: 55,3 leta; 70,7 % PTŽ (2017 63,5 leta 81,1 % PTŽ (2017) rojstvu, število let Ženske 54,6 leta; 65,0 % PTŽ (2017) 64,0 leta 76,6 % PTŽ (2017) Indeks enakosti spolov, indeks 68,3 (2019) 67,4 (2019) V obdobju 2011–2016 se je mocno znižala stopnja umrljivosti zaradi ozdravljivih vzrokov, kar kaže na razmeroma ucinkovito zdravstveno varstvo, še vedno pa bi bistveno vec smrti lahko preprecili z boljšo preventivo in javnozdravstvenimi ukrepi. Izboljševanje zdravja je splošen trend, ki je povezan z napredkom medicine in izboljševanjem kakovosti v zdravstvu ter vrsto drugih dejavnikov, kot so rast dohodka, dvig izobrazbene ravni in informiranosti. V vecini držav EU in OECD se je hitro podaljševanje pricakovanega trajanja življenja (PTŽ), znacilno za obdobje 2002– 2007,109 v letih od 2012 do 2017 umirilo. V Sloveniji je bila umiritev še bolj izrazita, saj se po letu 2014 ni povecevalo niti število pricakovanih zdravih let življenja (gl. kazalnik 3.1) niti pricakovano trajanje življenja (gl. kazalnik 3.3). Ob tem se je ponovno povecal zaostanek za EU v številu let, ki jih preživimo zdravi, mocno pod povprecjem EU pa ostajata tudi samooceni zdravja in oviranosti. Po kazalniku preprecljive umrljivosti, ki kaže na uspešnost zdravstvenega sistema, je bil v letih od 2011 do 2016 dosežen velik napredek pri znižanju umrljivosti, ki je preprecljiva z zdravstvenim varstvom, manjši pa pri umrljivosti, ki jo lahko preprecimo s preventivo (gl. kazalnik 3.4), kar je povezano z razširjenostjo nezdravega življenjskega sloga. Tvegano vedenje je razlog tudi za visoko breme kronicnih bolezni,110 kot so rak, srcna in pljucna obolenja ter sladkorna bolezen. Zaradi staranja prebivalstva se incidenca obolevnosti za rakom povecuje v vseh državah EU, Slovenija je po stopnji obolevnosti za razlicnimi vrstami raka na 9. 109 Health at a Glance 2019 (OECD), 2019. 110 Delež populacije z eno ali dvema kronicnima boleznima je bil po anketi EHIS leta 2014 40,5 %, v povprecju držav EU pa 31,3 %. Ciljna vrednost za 2030 Moški: 64,5 (80 % PTŽ) Ženske: 64,5 (75 % PTŽ) > 78 mestu med državami EU in na 3. mestu po umrljivosti.111 Vecje izboljšanje na podrocju prepricljive umrljivosti bi lahko dosegli s krepitvijo preventive na primarni ravni, širitvijo referencnih ambulant in centrov za krepitev zdravja, presejalnih programov, integracijo zdravstvene in dolgotrajne oskrbe, cepljenjem in vecjimi vlaganji delodajalcev v zdravje. Po zmanjšanju v obdobju 2007–2014 so se neenakosti v zdravju v zadnjih letih ponovno povecale. Analiza NIJZ112 je pokazala, da so se v Sloveniji v obdobju 2007–2014 neenakosti v zdravju po vecini kazalnikov zmanjšale, vendar so bile v letu 2014 (zadnji mednarodni podatek po anketi EHIS) razlike v deležu odraslih s cezmerno težo glede na izobrazbo še vedno najvišje v EU, velike pa so bile tudi razlike v deležu kronicno depresivnih glede na dohodek. V obdobju 2014–2018 se je pri kazalnikih samoocen zdravja113 in oviranosti114 vrzel med prvim in petim dohodkovnim kvintilnim razredom ponovno mocno povecala in je bila v letu 2018 bistveno vecja kot v povprecju EU. Za zmanjševanje neenakosti v zdravju je potrebno usklajeno medsektorsko delovanje, ki je usmerjeno zlasti v spodbujanje bolj zdravega 111 Health at a Glance: EU 2018, 2018. 112 Neenakosti v zdravju v casu ekonomske krize, 2018. 113 V letu 2018 je po anketi EU-SILC svoje zdravje ocenilo kot dobro ali zelo dobro 50 % vprašanih iz prvega dohodkovnega kvintilnega razreda in 78 % iz petega kvintilnega razreda (v EU: 1. kv. 60 %; in 5. kv. 80 %). Vrzel med prvim in petim kvintilom je v Sloveniji je znašala 28 o. t., v EU pa 20 o. t. (leta 2014 v Sloveniji 22 o. t. in v EU 17 o. t.) 114 V letu 2018 je 16 % vprašanih iz prvega dohodkovnega kvintilnega razreda in 4,5 % vprašanih iz petega kvintila ocenilo, da so zaradi zdravstvenih težav že dlje casa zelo ovirani pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti (v EU: 1. kv. 12 % in 5. kv. 4 %). Vrzel je v Sloveniji znašala 11,7 o. t., v EU pa 7,7 o. t(v 2014 v Sloveniji 9,2 o. t. in v EU 7,7 o. t.). Vir: Global Status Report on Alcohol and Health, WHO 2018. nacina življenja socialno šibkejših in najranljivejših skupin. Predvsem nižje izobraženi prebivalci potrebujejo dodatno pozornost in možnosti, da lahko izkoristijo svoje zmožnosti, aktivno prispevajo k družbi in docakajo zdravo starost. Nadaljnje zmanjševanje neenakosti v zdravju bi pomembno prispevalo tudi k zmanjšanju obremenitev rasti izdatkov za zdravstvo in absentizma (gl. kazalnik 3.21). Razširjenost nekaterih oblik nezdravega nacina življenja se je v zadnjih letih zmanjšala, povecevati pa so se zacela druga tveganja za zdravje. V primerjavi z državami EU je v Sloveniji najvecji problem v cezmerni hranjenosti in debelosti odraslih, ki je skoraj v vrhu EU (gl. kazalnik 3.7).115 S tem je povezana tudi visoka prevalenca sladkorne bolezni.116 Hkrati pa se bistveno vecji delež odraslih (74 %) kot v povprecju držav EU, ki so vkljucene v OECD (EU-23), skoraj vsak teden ukvarja s telesno aktivnostjo ter vsak dan uživa sadje in zelenjavo (vec kot 60 % odraslih).117 Delež kadilcev med odraslimi je v Sloveniji nekoliko pod povprecjem EU, vendar se v zadnjih desetih letih ni zniževal tako kot v vecini drugih držav, pljucni rak pa je še vedno glavni vzrok preprecljive umrljivosti. Bolj kot v EU pa se je zmanjšal delež kadilcev med mladimi,118 vendar je med mladimi nadpovprecno razširjeno uživanje marihuane, le malenkost manj kot v povprecju EU pa uporaba drugih prepovedanih drog.119 Z uporabo psihoaktivnih drog se povecuje tveganje za nesrece in poškodbe med mladimi ter tvegaje za težave 115Študija OECD (The Heavy Burden of Obesity) kaže na izjemno visoke ekonomske posledice cezmerne hranjenosti. 116 Leta 2017 je bilo med odraslimi 7,3 % obolelih za sladkorno boleznijo (OECD: 6,4 %; EU: 6.0 %) (Health at a glance 2019, 2019 in Health at a glance: Europe 2018, 2018). 117 Health at a glance 2019, 2019. 118 Leta 2016 je med mladimi (15–16 let) delež rednih kadilcev znašal 22 %, med odraslimi pa 19 % (Health at a glance: Europe 2018, 2018) 119 Najbolj razširjene prepovedane droge med mladimi so ekstazi, amfitamini, kokain in LSD (OECD Health at a glance: Europe 2018, 2018). v duševnem zdravju pozneje v življenju. Izrazito visok pa je še vedno delež odvisnih od alkohola (tretji najvišji v EU) in delež prebivalcev, ki pijejo visoko tvegano,120 stopnja preprecljivih smrti zaradi alkohola pa je skoraj dvakrat višja od povprecja EU. Podobno kot pri debelosti pa so razlike med spoloma zelo visoke. Problematicen je predvsem zelo visok delež moških, ki so odvisni od alkohola. Kljub temu Slovenija še vedno ni uvedla trošarin na vino, poleg tega je bil leta 2017 po 18-letni prepovedi sprejet zakon, ki ponovno omogoca prodajo piva in vina na športnih prireditvah. Za izboljšanje življenjskega sloga bi bilo nujno treba okrepiti preventivo in javno zdravje ter ozavešcanje posameznikov o odgovornosti za lastno zdravje, v politike za zmanjševanje tveganega vedenja bo treba vkljuciti zlasti moške z nižjo in srednjo izobrazbo. Slednje bi prispevalo tudi k vecji participaciji na trgu dela. Med tveganji za zdravje, ki izhajajo iz okolja, poudarjamo predvsem tveganja zaradi onesnaženosti zraka. Splošna onesnaženost okolja v Sloveniji ni visoka in se izboljšuje,121 vendar onesnaženost zraka, ki v razvitih državah pomeni najvecje tveganje za zdravje (bolezni dihal, pljucni rak, srcno-žilne bolezni), presega mejo, do katere je po smernicah Svetovne zdravstvene organizacije onesnaženost še sprejemljiva. Prav tako onesnaženost zraka presega povprecje EU (gl. kazalnik 4.13 in poglavje 4.2).122 Po oceni OECD so ekonomski stroški,123 povezani z onesnaženostjo zunanjega zraka, v 120 Alkoholna politika v Sloveniji, 2018. 121 Gl. ARSO – Kazalniki okolja. Onesnaženost zraka pa se je od leta 2005 do 2017 izboljšala, vendar pa nekaj zadnjih letih ostaja na isti ravni in je mocno odvisna od vremenskih razmer. 122 OECD Health at a glance 2017, 2017 in OECD Health at a glance: Europe 2018, 2018. 123 Vkljuceni so stroški zdravljenja bolezni, znižanje produktivnosti dela zaradi bolniških odsotnosti, vpliv na slabšo kakovost kmetijskih površin ter družbeni stroški zaradi prezgodnje umrljivosti in nezmožnosti posameznika, ki so posledica bolezni (zaradi bolecine in trpljenja) (The economic consequesnces of outdoor air pollution, 2016). letu 2017 v Sloveniji znašali 3,7 % BDP, podobno kot v povprecju EU, toda mocno nad povprecjem OECD.124 Ob povecevanju deleža starejšega prebivalstva bi se število prezgodnjih smrti zaradi onesnaženosti zraka lahko v prihodnosti še povecalo. Težave v duševnem zdravju so vse vecje ekonomsko breme. Porast težav v duševnem zdravju je znacilen za vse razvite države, kar je posledica hitrega nacina življenja, velikih pricakovanj do posameznika, slabega življenjskega sloga, narašcajocih neenakosti, prikrajšanosti in osamljenosti starejših. Po oceni OECD so celotni stroški zaradi težav v duševnem zdravju v Sloveniji v letu 2015 znašali 4,13 % BDP, kar je približno toliko kot v povprecju v državah EU.125 Slovenija odstopa zlasti po visokem deležu žensk s težavami v duševnem zdravju in hkrati po zelo visokih neenakostih v duševnem zdravju glede na dohodek.126 Na petem mestu med državami EU je bila v letu 2014 tudi po deležu anketiranih, ki so porocali, da imajo kronicne težave z depresijo. Visoka umrljivost zaradi samomora se je v zadnjih desetih letih sicer znižala, a je še vedno med najvišjimi v EU oziroma kar dvakrat višja od povprecja EU in kar štirikrat višja pri moških.127 Nižja od povprecja EU je le prevalenca demence (v 2017 SI: 12,4 na 1000 oseb, EU: 15,0), vendar naj bi se po projekcijah do leta 2050 povecala na 25.128 V zacetku leta 2018 je bila sprejeta Resolucija o nacionalnem programu duševnega zdravja 2018–2028, ki predvideva širše ukrepanje vec sektorjev in politik za zmanjšanje bremena duševnih bolezni. Poudarek je na premiku s pretežno bolnišnicnega zdravljenja na obravnavo duševnih motenj na primarni ravni in v lokalnem okolju. Na podrocju enakosti med spoloma, ki je pomemben element aktivne družbe, je Slovenija uspešna. Po indeksu enakosti spolov je v zadnjih desetih letih hitro napredovala in bila leta 2019 nad povprecjem EU na petih od šestih podrocij indeksa129 (gl. kazalnik 3.2). Velik napredek je bil v desetih letih narejen predvsem pri udeležbi žensk v politicnem odlocanju, kar lahko povežemo z uvedbo spolnih kvot na kandidatnih listah. Izziv ostaja izboljšanje v dimenziji casa, ki posredno meri možnosti usklajevanja poklicnega in družinskega življenja ter delitev dela med moškimi in ženskami v gospodinjstvu. Z vidika indeksa enakosti spolov je izziv tudi zmanjšanje velike razlike med vpisom moških in žensk na podrocja izobraževanja, zdravstva, socialnega 124 OECD Stat 2020 – podatki temeljijo na študiji Global Burden of Disease Study 2017 Results, 2017, in ažurirani metodologiji, uporabljeni v študiji The Rising Cost of Ambient Air Pollution …, 2017. 125 V tej oceni so upoštevani neposredni stroški za zdravstveni sistem (1,3 % BDP) in socialne prejemke (nadomestila za bolniško odsotnost, za brezposelnost in invalidnine; 0,8 % BDP) ter posredni stroški za trg dela v višini 2,02 % BDP. 126 Po Anketi EHIS; Eurostat Database; OECD Health at a Glance: Europe 2018; Porocilo o razvoju 2019, 2019. 127 SIovenija 2015: 18,1 samomora na 100 tisoc prebivalcev; EU 2013: 12,1 (OECD Health at a Glance 2017, 2017). 128 OECD Health at a Glance 2016, 2016. 129 Delo, denar, znanje, cas, moc, zdravje. varstva in umetnosti. Zelo visoke pa so v Sloveniji razlike med spoloma v nekaterih dejavnikih tveganega vedenja (debelost, alkohol). Prav tako je ena vecjih v EU tudi razlika med spoloma pri stopnji samomorov, ki je višja med moškimi. Participacija v družbenem življenju je razmeroma dobra, za povprecjem EU pa precej zaostaja politicna participacija. Delež prebivalcev, ki redno opravlja neplacano prostovoljsko delo, je leta 2016 presegal povprecje EU in se je v zadnjih letih povecal (gl. kazalnik 3.8). Ob narašcanju potreb po dolgotrajni oskrbi in socialnovarstvenih storitvah je smiselno spodbujati tudi vkljucenost starejših prostovoljcev v zagotavljanje teh storitev, saj je na tem podrocju zaostanek za povprecjem EU najvecji. Vec prostovoljskega dela v vseh starostnih obdobjih lahko prispeva k vecji vkljucenosti v družbo in medgeneracijskemu sodelovanju ter širjenju posameznikove socialne mreže, pridobivanju novih znanj in izkušenj ter preprecevanju osamljenosti. V zadnjih letih se je v Sloveniji nekoliko povecala tudi politicna participacija (gl. poglavje 5.1), vendar ostaja manjša kot v povprecju EU. Zato si je treba prizadevati za dvig politicne participacije vseh državljanov, predvsem mladih. Udeležba prebivalcev je v vecini kulturnih dejavnosti, ki prispevajo k aktivnemu življenjskemu slogu, v mednarodni primerjavi visoka,130 izstopa pa nizek delež odraslih, ki berejo knjige.131 Slednje lahko negativno vpliva na ohranjanje mentalnih sposobnosti, še zlasti nizko izobraženih in moških, ki najmanj berejo knjige. Delež prebivalcev, ki se ukvarja s športom, ki prispeva k bolj zdravemu življenjskemu slogu, je višji kot v povprecju EU, ceprav se je med letoma 2013 in 2017 zmanjšal (na približno 50 %).132 Nizek je pri starejših, zato je nujna krepitev programov za ukvarjanje s športom v celotnem življenjskem obdobju in oblikovanje programov, ki so prilagojeni potrebam starejših. Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem je boljše kot v povprecju EU. Ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem je pomemben dejavnik kakovosti življenja. V Sloveniji je 81 % (EU: 78 %) ljudi mlajših od 65 let zadovoljnih z ravnovesjem med poklicnim in zasebnim življenjem, nekoliko vecji je odstotek moških.133 Usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja je pomembno za uveljavljanje enakih možnosti žensk in moških v družbi, še posebej na trgu dela. Moškim namrec lahko omogoca, da prevzamejo vecjo vlogo v družinskem življenju, ženskam pa enakovredno in polno sodelovanje na trgu dela. Moški opravijo vec ur placanega dela, ženske pa bistveno vec neplacanega 130 Cultural heritage, Special Eurobarometer Report 466, 2017. 131 Po podatkih OECD, PIAAC, 2012 oziroma 2015 (OECD, Education at a Glance 2019, 2019). 132 Sport and physical activity, Special Eurobarometer Report 472, 2017. 133 Vir: Flash Eurobarometer 470, 2018. Ali ste zadovoljni z ravnovesjem med svojim poklicnim/študijskim in zasebnim življenjem? Odgovor zadovoljni združuje odgovor zelo zadovoljni (28 %) in dokaj zadovoljni (53 %). Zadovoljnih je 83 % moških in 78 % žensk. dela.134 Ženske ostajajo glavne skrbnice otrok in starejših ali invalidnih sorodnikov, prav tako opravijo vec gospodinjskih opravil kot moški. Leta 2018 je v Sloveniji ocetovski dopust izkoristila tretjina zaposlenih ocetov.135 K lažjemu in kakovostnejšemu usklajevanju družinskih in poklicnih obveznosti staršev in skrbnikov lahko pripomorejo tudi fleksibilne oblike dela,136 vkljucno s prilagodljivim delovnim casom, ki ga uporablja 62 % zaposlenih. 134 Ob tem ko ženske opravijo le pet ur tedensko manj placanega dela, za skrbstvene obveznosti in neplacano delo v gospodinjstvu namenijo 32 ur na teden, moški pa 15 ur (Evropska raziskava o delovnih razmerah (EWCS), 2015 v: Report on equality between women and Men in the EU, 2017). 135 Vir: Flash Eurobarometer 470 (2018). V Sloveniji je 32 % zaposlenih moških izkoristilo ocetovski dopust, kar je precej nad povprecjem EU (20 %). Višji delež so zabeležile le Švedska, Finska in Danska. 136 Raziskava Flash Eurobarometer 470 (2018) sprašuje po naslednjih fleksibilnih oblikah dela: delo s skrajšanim delovnim casom, delo od doma in prilagodljiv delovni cas. 3.2 Dostojno življenje za vse Dostojno življenje za vse (razvojni cilj 3) Dostojno življenje za vse generacije temelji na ustvarjanju razmer, v katerih bodo vsi ljudje lahko dostojno, enakopravno in odgovorno uresnicili svoje danosti z aktivnostmi na razlicnih podrocjih. Glavne usmeritve SRS za doseganje tega cilja so usmerjene k: (i) zagotavljanju primerne ravni dohodka za dostojno življenje in ohranjanje nizke dohodkovne in premoženjske neenakosti, (ii) oblikovanju vzdržnih sistemov socialne zašcite, varstvu ter zašciti otrok, (iii) kakovosti bivalnega okolja, (iv) krepitvi sodelovanja, solidarnosti in prostovoljstva in (v) odpravljanju vseh oblik diskriminacije. Dostojno življenje je povezano z vkljucujoco in zdravo družbo, ki je prikazana v razvojnem cilju 1. Kazalniki uspešnosti SRS 2030 za razvojni cilj 3: Zadnji podatek Slovenija Povprecje EU Stopnja tveganja socialne izkljucnosti, v % 16,2 (2018) 21,9 (2018) Neenakost porazdelitve dohodka, razmerje kvintilnih razredov (80/20) 3,4 (2018) 5,2 (2018) Izkušnje diskriminacije, v % 9 (2019) 17 (2019) Bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev137 se je po zmanjšanju v obdobju 2009–2013 v zadnjih letih ponovno poveceval in je realno presegel raven iz leta 2008. Vecji del razpoložljivega dohodka predstavljajo sredstva za zaposlene (gl. slika 24). Ta so se zaradi poslabšanja razmer na trgu dela v obdobju ekonomske in financne krize vidno znižala, kar je država blažila s socialnimi prejemki v denarju in naravi. Varcevalni ukrepi138 so v letih 2012 in 2013 dohodke gospodinjstev ponovno precej znižali. Hkrati je v letu 2012 zacela veljati nova socialna zakonodaja, ki je spremenila pogoje za pridobivanje socialnih pravic z namenom boljšega ciljanja. Po letu 2014 so se z oživitvijo gospodarske aktivnosti, ki jo je spremljala rast zaposlenosti in plac,139 in postopnim sprošcanjem varcevalnih ukrepov dohodki spet povecevali.140 Bruto prilagojeni razpoložljivi dohodek na prebivalca v standardih kupne moci je leta 2018 znašal 81,3 % povprecja EU, kar je 3 o. t. manj kot leta 2008.141 Tudi mediana ekvivalentnega dohodka gospodinjstev je po padcu v ekonomski in financni krizi narašcala, 137 Bruto razpoložljivi dohodek gospodinjstev zajema bruto prihodke gospodinjstev iz zaposlitev, socialnih prejemkov v denarju, poslovnih presežkov in raznovrstnih dohodkov in lastnine, zmanjšane za prispevke in davke. Bruto prilagojeni razpoložljivi dohodek obsega še socialne transferje v naravi, to so storitve, ki jih država prebivalstvu zagotavlja brezplacno ali po neekonomskih cenah (izobraževalne, zdravstvene, stanovanjske, kulturne, športne ipd.). 138 Zakon o uravnoteženju javnih financ. 139 Posledicno je narašcal tudi delež dohodka iz zaposlitve v bruto razpoložljivem dohodku, ki je bil s 84,8 % v letu 2018 že višji kot pred krizo. 140 Leta 2018 je bruto prilagojeni razpoložljivi dohodek gospodinjstev in NPISG predstavljal 70,6 % BDP (leta 2008 70,4%). 141 Zaostanek za letom 2008 je podoben kot pri gospodarski razvitosti, merjeni z BDP na prebivalca v SKM. Ciljna vrednost za 2030 < 16 < 3,5 < 10 kar kaže na izboljševanje materialnega položaja, zaostanek za EU pa se je v zadnjih desetih letih povecal pri starejših od 65 let in pri terciarno izobraženih. Mediana ekvivalentnega razpoložljivega dohodka je narašcala od leta 2014 in se je leta 2018 po realnih vrednostih že približala najvišji ravni iz leta 2009 (gl. kazalnik 3.12). Po povecanju med ekonomsko in financno krizo se je v zadnjih letih zmanjšal tudi zaostanek do mediane dohodka povprecja EU, kar je predvsem posledica zmanjševanja zaostanka mediane dohodka pri delovno aktivnem prebivalstvu. V zadnjih desetih letih pa se je še povecal zaostanek mediane dohodka starejših od 65 let do skupne mediane v Sloveniji glede na povprecje EU, kar je posledica skromne rasti pokojnin zaradi omejevalne politike njihovega usklajevanja med krizo. Od povprecja EU se je v tem obdobju oddaljila tudi mediana dohodkov prebivalcev s terciarno izobrazbo, na kar je vplivalo tudi progresivno znižanje plac v javnem sektorju v letih 2012 in 2013. Neenakost dohodkov je ostala v skladu s cilji Strategije razvoja Slovenije (SRS) nizka in je ena najnižjih v EU, po merilih premoženjske neenakosti pa se uvršcamo okoli sredine držav EU, ki so clanice OECD.142 Razmerje med spodnjim in zgornjim kvintilnim razredom je leta 2018 znašalo 3,4 in je bilo drugo leto zapored v okviru cilja SRS 2030 (gl. kazalnik 3.10) Na nizke dohodkovne neenakosti bistveno vpliva sistem progresivne obdavcitve dohodnine, deloma pa tudi socialni transferji.143 Premoženjska neenakost je v vecini držav višja od dohodkovne, saj podatki OECD kažejo, da je 142 Analiza porazdelitve premoženja je narejena zgolj za države OECD. 143 Executive summary: Income redistribution through taxes and transfers across OECD countries (OECD), 2017. Slika 24: Realna rast glavnih komponent bruto razpoložljivega dohodka (levo) in njegova struktura (desno) Bruto razpoložljivi dohodek Sredstva za zaposlene Sredstva za zaposlene Socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi Socialni prejemki razen socialnih transferjev v naravi Dohodek od lastnine in drugi tekoci transferji Bruto poslovni presežek in raznovrstni dohodek Bruto poslovni presežek in raznovrstni dohodek Davki na dohodek in premoženje in prispevki za socialno varnost Davki na dohodekin premoženjein prispevki za socialno varnost 20052006200720082009201020112012201320142015201620172018 Vir: SURS, Nacionalni racuni; preracuni UMAR. delež premoženja, s katerim razpolagajo višji dohodkovni razredi, precej višji od deleža njihovega dohodka. V državah OECD 10 % najbogatejših gospodinjstev poseduje okoli polovico premoženja, kar je dvakrat toliko, kot velja za razpoložljivi dohodek, v Sloveniji pa so te številke nekoliko nižje (10 % najbogatejših poseduje 48,6 % premoženja in 19,7 % dohodka).144 Stopnja tveganja socialne izkljucenosti se je po letu 2014 zniževala in je bila leta 2018 najnižja doslej (16,2 %), s cimer se je mocno približala cilju SRS 2030. Med njenimi komponentami145 je bila višja kot pred krizo samo še stopnja tveganja revšcine. Ta je bila leta 2018 s 13,3 % še za 1,1 o. t. višja kot pred zacetkom krize leta 2007. Med prebivalci v starosti 18–64 let je raven iz leta 15 2007 presegala v vseh skupinah (zaposleni, brezposelni, upokojeni in drugace neaktivni), vseskozi pa je najvišja med brezposelnimi (45,6 % leta 2018). V primerjavi z 10 obdobjem pred krizo se je najbolj znižala starejšim od 65 let, saj je bila pokojnina ena izmed najbolj stabilnih oblik dohodka v obdobju krize. Kljub temu ostaja tveganje 5 revšcine za starejše ženske nad povprecjem EU,146 saj te pogosteje živijo v enoclanskem gospodinjstvu, hkrati pa 2000 2009 2018 V % Slovenija Ž 65+ EU Ž 65+ Slovenija M 65+ EU M 65+ 30 25 20 so bile v svoji aktivni dobi pogosteje kot moški zaposlene v nižje placanih poklicih ali imajo manj delovne dobe. Vir: Eurostat Portal Page - Population and social conditions, 2019. 144 Inequalities in household wealth accross OECD …, 2019, str. 10–11. Premoženjska neenakost se meri z razmerjem med povprecnim neto premoženjem in mediano tega ali z deležem premoženja, ki ga imajo v lasti tisti na vrhu distribucije (10 %, 5 % oziroma 1 % najbogatejših; Inequalities in household wealth …, 2018, str. 13–14). 145 Komponente stopnje tveganja socialne izkljucenosti so: (i) osebe, ki živijo pod pragom tveganja revšcine, (ii) osebe, ki so težko materialno prikrajšane, in (iii) osebe, ki živijo v gospodinjstvih z nizko delovno aktivnostjo. 146 Leta 2018 je za ženske, starejše od 65 let, v Sloveniji znašala 22,3% (EU:18 %), za starejše moške pa 12,9 %, kar je manj kot v povprecju EU (13,4 %). Tveganju socialne izkljucenosti je bilo leta 2018 izpostavljenih 326 tisoc oseb, kar je 34 tisoc manj kot leta 2008 (gl. kazalnik 3.9). Tudi materialna prikrajšanost se je po letu 2014 zniževala in je bila leta 2018 najnižja doslej (gl. kazalnik 3.16). Socialno-ekonomski položaj vpliva na razlike v izobraževanju pri mladih in odraslih, ki pa so vecinoma manjše kot v povprecju EU. Vkljucenost otrok v predšolsko varstvo in vzgojo, ki prispeva k delovni aktivnosti žensk in otroke pripravlja na šolo, je višja kot v povprecju EU, razlike v vkljucenosti glede na socialno-ekonomske znacilnosti pa so manjše kot v EU. Kljub temu nizka vkljucenost otrok v najnižjem dohodkovnem razredu in pri otrocih, ki imajo mater z najvec osnovnošolsko izobrazbo, zmanjšuje možnosti za socialno vkljucenost najranljivejših skupin prebivalcev. Manjše kot v povprecju EU so tudi razlike v ucnih dosežkih dijakov glede na socialno-ekonomski položaj na podrocju bralne pismenosti, ceprav so se med letoma 2015 in 2018 povecale. Socialno-ekonomski položaj vpliva tudi na posameznikovo karierno pot, mladi iz socialno šibkejših družin imajo nižja karierna pricakovanja, podobno kot v povprecju EU. Tako jih po raziskavi PISA manj pricakuje, V % da bodo koncali terciarno izobraževanje in se zaposlili v 4 visoko zahtevnih poklicih (ISCO 1-3). Sicer pa je v Sloveniji 3 delež študentov iz družin s slabim financnim položajem 2 v mednarodni primerjavi visok,147 kar je po naši oceni 1 povezano z veliko dostopnostjo terciarnega izobraževanja. 0 Dohodkovni položaj vpliva tudi na vkljucenost odraslih v izobraževanje, ki je najnižja pri nizko izobraženih z v povprecju nizkimi dohodki, razlika v primerjavi s terciarno Financni razlog Oddajlenost Cakalna doba 17 16 15 14 13 12 11 10 9 8 7 6 5 Avstrija Nemcija ŠpanijaMalta Nizozemska Ceška Luksemburg Madžarska FrancijaDanska Hrvaška CiperŠvedskaBelgijaBolgarijaEU 28IrskaPortugalskaLitvaItalija Slovaška SlovenijaPoljska Zdr. kraljestvoFinskaRomunijaLatvija Grcija Estonija izobraženimi pa je vecja kot v povprecju EU. Dostopnost placljivih prostocasnih dejavnosti se je v zadnjih letih povecala, nizka pa je med starejšimi in osebami z nizkimi dohodki. Povprecna samoocena zadovoljstva z dolžino prostega casa se je med letoma 2013 in 2018 izboljšala, izstopa pa nizko zadovoljstvo v starostnih skupinah 25–34 let in 35–44 let, ki so najbolj delovno aktivni in imajo praviloma najvec družinskih obveznosti, ter pri osebah z nizkimi dohodki. Ob splošnem izboljšanju materialnega položaja prebivalcev se je v zadnjih letih povecala tudi dostopnost placljivih prostocasnih dejavnosti, ki lahko omogocajo vecjo kakovost življenja.148 Vecja dostopnost vpliva na obisk kulturnih prireditev in ukvarjanje s športom,149 ki sta v mednarodni primerjavi visoka. Kljub ugodnim gibanjem placljive prostocasne dejavnosti leta 2018 bodisi zaradi financnih bodisi zaradi drugih razlogov niso bile dostopne slabi polovici prebivalcev, pri cemer izstopajo starejši, nizko izobraženi, upokojenci in osebe z nizkimi dohodki. Financna dostopnost do zdravstvenih storitev z vidika sistema ostaja dobra, problem cakalnih dob pa dejansko dostopnost poslabšuje. V mednarodni primerjavi neizpolnjenih potreb po zdravstvenih storitvah pri odraslih nad 16 let iz razloga cakalne dobe, financnega razloga ali oddaljenosti spada Slovenija med države z visokim deležem neizpolnjenih potreb, edini razlog za slabo uvrstitev pa so cakalne dobe. Financna 147 Social and economic Conditions of Student Life in Europe, 2018. 148 Leta 2017 so se osebe, ki vecino casa s težavami placujejo racune, najredkeje od vseh skupin ukvarjale s športom, Slovenija pa se po tem deležu uvršca v zgornjo tretjino držav EU (Sport and physical activity, Special Eurobarometer, 2018). 149 Cultural heritage, Special Eurobarometer Report 466, 2017; Sport and physical activity, Special Eurobarometer, 2018. Vir: Eurostat, anketa EU-SILC. Opomba: * Brez zobozdravstva. dostopnost do zdravstvenih storitev ostaja za vse dohodkovne skupine sicer zelo dobra, kar je povezano s široko košarico pravic iz javnih sredstev, visoko vkljucenostjo v dopolnilna zdravstvena zavarovanja in pokrivanjem premij za socialno šibkejše iz državnega proracuna. Tudi regresivnost financiranja dopolnilnih zavarovanj se je po letu 2012 bistveno zmanjšala.150 Zagotavljanje storitev dolgotrajne oskrbe (DO) je izziv, ki zahteva sistemsko ureditev. Po vkljucenosti prebivalstva nad 65 let v DO je Slovenija malenkost nad povprecjem 25-ih držav OECD z razpoložljivimi podatki (11,4 %; OECD-25: 10,8 %), povecuje pa se zaostanek po vkljucenosti te skupine prebivalstva v oskrbo na domu (58 %; OECD-20: 67,5 %).151 Slovenija spada med države, v katerih je višina stroškov doplacil za DO na domu že za osebe z zmerno oviranostjo zelo visoka in v povprecju presega dohodkovne zmožnosti upokojencev.152 Za osebe, ki so zelo omejene pri skrbi zase (zelo ovirane), so doplacila še višja, zato zelo ovirani obicajno pomoc poišcejo v ustanovah.153 Neustrezno urejena dolgotrajna oskrba povecuje breme družin in obremenitve uporabe zdravstvenih storitev ter kaže na potrebo po cimprejšnji sistemski ureditvi tega podrocja. Leta 2018 se je zacelo pilotno uvajanje rešitev, ki so za ureditev dolgotrajne oskrbe predvideni v predlogu Zakona o dolgotrajni oskrbi in zavarovanju za dolgotrajno oskrbo, ki je bil v razpravi leta 2017.154 Tako se nekateri projekti na lokalni ravni izvajajo, ceprav zakon o dolgotrajni oskrbi še ni sprejet. 150 Gl. Ekonomski izzivi 2019, slika 16 in 17. 151 Health at a Glance 2019, 2019. 152 Muir, 2017. 153 Vec glej Ekonomski izzivi 2019, poglavje 4.3.1. 154 Pilotni projekti naj bi bili podlaga za sprejetje novega zakona, saj se z njimi testirajo rešitve predloga zakona. Kakovost stanovanj je bila leta 2018 v primerjavi z letom 2011 precej boljša, vendar je stopnja stanovanjske prikrajšanosti še vedno med najvišjimi v EU. Na to vpliva star, slabše vzdrževan stanovanjski sklad. V njegovi obnovi je velik potencial za izboljšanje kakovosti stanovanjske oskrbe ter znižanje energetskih stroškov v gospodinjstvih za doseganje trajnostnega razvoja.155 Vendar je pogosto financna zmožnost gospodinjstev, ki živijo v teh stanovanjih, nizka, pa tudi energetska revšcina156 je najvišja v gospodinjstvih z najnižjimi dohodki.157 Delež gospodinjstev z nizkimi dohodki (manj kot 60 % mediane), ki so nezmožna zagotoviti primerno ogrevano stanovanje, je bil leta 2016 v Sloveniji nekoliko nižji kot v povprecju EU za vse tipe gospodinjstev.158 Preobremenjenost gospodinjstev s stanovanjskimi stroški se ob rasti razpoložljivega dohodka sicer znižuje in je bila leta 2018 za polovico nižja kot v EU, na kar pomembno vpliva tudi visok delež lastniških stanovanj. V primerjavi z drugimi clanicami EU pa je za Slovenijo znacilen nadpovprecno velik delež izdatkov za energijo v stanovanjih v celotni porabi gospodinjstev, na kar med drugim vpliva nižja kupna moc, visoka obdavcitev energentov in nadpovprecno slabo vzdrževana oziroma energetsko manj ucinkovita stanovanja.159 Stanovanjska politika, ki je zacrtana z resolucijo o nacionalnem stanovanjskem programu 2015–2025, med drugim obravnava ranljive skupine (mlade in starejše), kjer so problemi najvecji.160 Vendar se ob pomanjkanju financnih sredstev izvaja prepocasi, saj se premalo izvajajo ukrepi, ki temeljijo na javno­zasebnem partnerstvu. Na dostojno življenje lahko vpliva tudi izpostavljenost razlicnim oblikam diskriminacije, ki je v Sloveniji relativno nizka.161 Dolgotrajna izpostavljenost razlicnim oblikam diskriminacije ima negativne ucinke na diskriminirano osebo ali skupino, saj lahko vodi do socialne izkljucenosti, negativen vpliv pa ima tudi na ekonomsko podrocje,162 zato je pomembno nenehno 155 Kazalci okolja, 2019. 156 Enotna, mednarodno sprejeta definicija energetske revšcine ne obstaja. Po eni od opredelitev so energetsko revna tista gospodinjstva, ki za zagotavljanje primerno toplega stanovanja in druge energetske storitve porabijo vec kot 10 % svojih dohodkov. (Boardman, 1991). Energetska revšcina se pojavi takrat, ko si gospodinjstvo ni zmožno zagotoviti primerno toplega stanovanja in drugih energetskih storitev (tople sanitarne vode, razsvetljave ipd.) po sprejemljivi ceni. Na pojav energetske revšcine najbolj vplivajo dohodki, cene energentov in njihova poraba – ta pa je odvisna od ravnanja stanovalcev in energetske ucinkovitosti stanovanj. 157 V letu 2015 so izdatki za energijo v stanovanju v 1. dohodkovnem kvintilnem razredu znašali v povprecju kar 17,7 % vseh razpoložljivih sredstev gospodinjstva (Rutar, 2016). 158 Primc, K. in drugi, 2018. 159 Primc in drugi, 2018 (str. 51). 160 Z najvecjimi težavami se srecujejo mladi, ki prvic rešujejo stanovanjsko vprašanje, in starejši, ki bi jim prilagojena stanovanja omogocala daljše samostojno bivanje v domacem okolju. 161 Diskriminacija je neenako obravnavanje posameznika ali skupine ljudi na razlicnih podrocjih družbenega življenja (npr. zaposlovanje, izobraževanje, dostop do dobrin ipd.) zaradi dolocene osebne okolišcine (etnicno poreklo, rasa, starost, spol, spolna usmerjenost, spolna identiteta, vera ali prepricanje, invalidnost in drugi razlogi). 162 Kogovšek, N., in Petkovic, B., 2007. prizadevanje za odpravljanje vseh oblik diskriminacije. Delež ljudi, ki so doživeli diskriminacijo ali nadlegovanje, se je v Sloveniji v obdobju 2008–2019 zmanjšal in je med najnižjimi v EU (gl. kazalnik 3.11). Z vidika pricakovanih prihodnjih trendov staranja prebivalstva je v zadnjih letih spodbudno zmanjšanje starostne diskriminacije. Ceprav je delež oseb, ki ima izkušnje z diskriminacijo, v Sloveniji razmeroma nizek (9 %), ima Slovenija med državami EU najvišji delež tistih, ki so jo doživeli na delovnem mestu (33 %). Nasilje nad ženskami, ki ima lahko izvor v diskriminaciji žensk in pomeni kršitev clovekovih pravic, je po podatkih vseevropske raziskave o nasilju nad ženskami pod povprecjem EU.163 Po podatkih Policije (2020) je bilo leta 2019 število žrtev kaznivih dejanj višje kot leta 2015. Leta 2019 je bilo število žrtev ženskega spola kaznivih dejanj (nasilje v družini in spolno nasilje) podobno kot v preteklih letih bistveno višje kot število žrtev moškega spola. V primeru kaznivih dejanj telesnih poškodb pa je bistveno vec žrtev moškega spola. Na kakovost življenja vplivata tudi zaupanje v ljudi in v socialne mreže posameznikov164 (kazalnika socialnega kapitala), ki sta se v zadnjih letih izboljšala. Rezultati Evropske družboslovne raziskave kažejo, da se je v obdobju 2014–2018 v Sloveniji zaupanje v ljudi povecalo, a ostaja nižje od povprecja držav, ki so vkljucene v to raziskavo.165 Leta 2018 je 24 % vprašanih menilo, da vecini ljudi lahko zaupamo (EU: 36 %).166 Višje zaupanje se kaže tudi v povecanju deleža prebivalcev, ki menijo, da so ljudje pošteni. Za dostojno življenje posameznika je pomembna tudi njegova socialna mreža, ki je vir socialne opore in njegove vkljucenosti v družbo. Vecina vprašanih ima v svojem življenju vsaj eno osebo, s katero se lahko pogovarjajo o osebnih stvareh. Pogoste stike s sorodniki, prijatelji ali kolegi pa je imelo 53 % vprašanih, kar je podobno kot v preteklih letih in manj od povprecja držav, ki so vkljucene v Evropsko družboslovno raziskavo (57 %).167 Na drugi strani pa analiza168 slovenskih omrežij socialne opore za obdobje 1987–2018 kaže na problematiko nezadostnosti socialnih opor, zato pa tudi cedalje vecji pomen formalnih opornih struktur. 163 Fizicno in/ali spolno nasilje je v Sloveniji doživelo 22 % žensk (EU: 33 %). Stopnja prijavljanja nasilja policiji in drugim institucijam je nizka, kot glavni razlog za neprijavo nasilja pa so anketiranke v raziskavi navedle, da se z nasiljem in njegovimi posledicami ukvarjajo same ali s pomocjo prijateljev in družine (nasilje se obravnava kot zasebna zadeva). 164 Socialna mreža pomeni clovekovo povezanost z drugimi ljudmi, ki je ena od bistvenih cloveških potreb in lastnosti. Izraža se v osebnih medcloveških odnosih ter v delovnih in drugih razmerjih (Ramovš, J. (2020): Slovar: Socialna mreža. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje). 165 Prikaz za skupino evropskih držav kaže skupni povprecni rezultat izbranih držav ne glede na velikost nacionalnih vzorcev ali velikost države. Izbrane so države, katerih podatki so dostopni v danem trenutku (Belgija, Nemcija, Finska, Francija, Velika Britanija, Irska, Nizozemska, Poljska, Madžarska in Slovenija). 166 Zaupanje v ljudi je bilo v celotnem obdobju 2002–2018 višje le leta 2012 (25,3 %). 167 Stiki vsaj enkrat na teden. 168 Iglic, H., 2019. Št. preb. 65+ na 100 preb. 20-64 30 25 20 Okvir 3: Demografska gibanja in njihovi vplivi na sisteme socialne zašcite Na možnosti za zagotavljanje dostojnega življenja pomembno vplivajo tudi demografske spremembe, ki bodo v prihodnosti v Sloveniji intenzivnejše. Pricakovano trajanje življenja se je v preteklosti precej povecalo, število rojstev se nekoliko zmanjšuje, število neto priselitev pa se je v zadnjih dveh letih zelo povecalo, vendar ne zadostuje za nadomestitev upada delovno sposobnega prebivalstva. V prihodnjih letih se bo po projekcijah prebivalstva intenzivnost demografskih sprememb še okrepila, saj se starajo vecje generacije, na trg dela pa vstopajo manjše. Po zadnjih projekcijah prebivalstva EUROPOP2018 bo do leta 2030 na 100 delovno sposobnih 44,7 starejših (koeficient starostne odvisnosti starejših, 65+/20–64), kar je 13 vec kot leta 2018 in 22 vec kot leta 2000. Slovenija trenutno po kazalnikih staranja še ne odstopa bistveno od povprecja EU, klub temu pa se ob neprilagojenih sistemih socialne zašcite pricakuje višja rast izdatkov, povezanih s staranjem prebivalstva. Po kazalnikih staranja (delež starejših, starostna odvisnost starejših) Slovenija trenutno ne odstopa od povprecja EU, tudi izdatki, povezani s staranjem prebivalstva, so bili leta 2016 (izhodišcno leto zadnjih dolgorocnih projekcij EK) nižji kot v povprecju EU. Se bodo pa vrednosti kazalnikov v prihodnje zacele povecevati in vrh dosegle okoli leta 2050. Razlog je v staranju vecjih generacij, rojenih do leta 1980. Zaradi neprilagojenosti sistemov socialne zašcite demografskim spremembam pa projekcije kažejo na bistveno zgodnejši zacetek povecevanja izdatkov, povezanih s staranjem prebivalstva. Ob predpostavki nespremenjenih politik bo v Sloveniji že samo ucinek staranja na javnofinancne izdatke zelo mocan in bistveno vecji kot v povprecju v EU (referencni scenarij). Še vecjo obremenitev dolgorocne vzdržnosti javnih financ bi pomenila potencialno še višja rast javnih izdatkov za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo ob dodatnem upoštevanju razlicnih nedemografskih dejavnikov (tvegani scenarij). Slovenija najbolj izstopa po povecanju izdatkov za pokojnine, povprecje EU pa presega tudi po rasti izdatkov za zdravstvo, izobraževanje in brezposelnost. K povecanju izdatkov za pokojnine pomembno prispeva relativno pozno vstopanje na trg dela in zgodnje upokojevanje, ki se kaže v nizki stopnji delovne aktivnosti starostne skupine 55–64 let (gl. poglavje 3.3). Delež izdatkov za pokojnine v primerjavi z BDP je v Sloveniji v zadnjih desetih letih sicer nižji od povprecja EU, vendar se je rast izdatkov v zadnjih letih v glavnem zadrževala tudi z zacasnimi nesistemskimi ukrepi. Odlaganje sprejetja pokojninske reforme, ki bi zagotovila vecjo javnofinancno vzdržnost sistema, zgolj povecuje pritiske na povecanje javnofinancnih izdatkov. V Sloveniji so socialni prispevki delovno aktivnega prebivalstva prevladujoc vir financiranja izdatkov za socialno zašcito, že danes pa ti namenski viri ne zadošcajo za pokritje vseh izdatkov, zato bodo v prihodnje potrebni tudi drugi viri. Zaradi demografskih in tehnoloških sprememb (robotizacija, avtomatizacija), ki vplivajo na trg dela, v prihodnje lahko pricakujemo, da se bo problem financiranja sistemov socialne zašcite še poglobil. 2018, Europop2018 2060, Europop2018 40 70 35 60 10 0 LuksemburgIrskaSlovaškaCiperPoljskaRom unijaMaltaAvstrijaMadžarskaZdr. kraljestvoŠpanijaCeškaBelgijaSlovenijaNizozemskaLitvaEstonijaEU-28DanskaHrvaškaLatvijaŠvedskaBolgarijaFrancijaNem cijaPortugalskaGrcijaFinskaItalija Št. preb. 65+ na 100 preb. 20-64 5 0 50 40 30 20 ŠvedskaLuksemburgZdr. kraljestvoBelgijaDanskaIrskaFrancijaCiperNizozemskaAvstrijaNem cijaFinskaEUMaltaMadžarskaCeškaŠpanijaLatvijaSlovenijaEstonijaRomunijaHrvaškaGrcijaSlovaškaLitvaPoljskaItalijaBolgarijaPortugalska Vir: Eurostat Portal Page – population and social conditions, population projections, 2019. Dodatna obremenitev sistemov so nestandardne oblike zaposlitve, pogosto z nižjimi vplacili v sisteme socialne zašcite. Zato bo treba poleg ukrepov, ki bodo upocasnili povecevanje izdatkov za socialno zašcito, v prihodnje sprejeti tudi ukrepe za nadomestitev izpada prihodkov od socialnih prispevkov, da bi lahko zagotovili financiranje narašcajocih potreb. Na podrocju pokojninskega zavarovanja bo za Slovenijo kljucno spodbujanje dodatnih zavarovanj, na podrocju zdravstvenega zavarovanja pa širjenje na vire, ki niso vezani na dohodke delovno aktivne populacije in z manjšo odvisnostjo od ciklicnih nihanj. Na podrocju dolgotrajne oskrbe, kjer imajo med sedanjimi razpršenimi javnimi viri najvecji delež socialni prispevki, pa bo treba cim prej doreci dodatne vire, saj je nedorecenost vprašanja financiranja ena glavnih ovir pri vzpostavitvi enovitega sistema dolgotrajne oskrbe v Sloveniji (za vec o Financiranju sistemov socialne zašcite v Sloveniji in primerih drugih držav gl. tudi Ekonomski izzivi, 2019). Demografske spremembe vplivajo tudi na pomanjkanje delovne sile. Zmanjšuje se število prebivalstva v starostni skupini 20–64 let, ki spadajo v najbolj aktivno skupino prebivalstva, hkrati pa se povecuje število starejših od 65 let. Demografske spremembe tako zmanjšujejo ponudbo delovne sile, kar že vpliva na gibanja na trgu dela (vec gl. Ekonomski izzivi 2019). V prihodnjih letih se bo intenzivnost teh sprememb še okrepila. Leta 2030 bo starejših od 65 let že skoraj 25 % prebivalcev (2018:19,4 %), starejših od 80 let pa 6,8 % (2018: 5,2 %). Za spopadanje z izzivi demografskih sprememb je bila sprejeta Strategija dolgožive družbe.1 Strategija temelji na vseživljenjskem pristopu, saj je za kakovostno življenje v starosti potreben celovit in aktiven pristop v celotnem življenjskem obdobju, in na konceptu aktivnega staranja, ki poudarja aktivnost in ustvarjalnost v vseh življenjskih obdobjih, skrb za zdravje ter medgeneracijsko sodelovanje in solidarnost. Strategija oblikuje celovit okvir za usmeritve, ki nakazujejo smer potrebnih prilagoditev in sprememb v štirih stebrih: (i) zaposlenost/delovna aktivnost (prilagoditve na trgu dela, vkljucno z izobraževanjem in usposabljanjem, spodbujanje priseljevanja tuje delovne sile); (ii) samostojno, zdravo in varno življenje vseh generacij (sistemi socialne zašcite, dostopnost do zdravstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe, skrb za zdravje, zmanjševanje neenakosti v zdravju); (iii) vkljucenost v družbo (medgeneracijsko sodelovanje, prostovoljstvo, uporaba IKT za komunikacijo, preprecevanje diskriminacije in nasilja v družbi, politicno udejstvovanje); (iv) oblikovanje okolja za aktivnost v celotnem življenjskem obdobju (prilagoditve v gospodarstvu, prilagoditve bivalnih razmer ter prometne ureditve s podporo IKT in tehnoloških rešitev). Slika 28: Projekcije javnih izdatkov, povezanih s staranjem, Slovenija (levo) in primerjava z državami EU (desno), 2016–2070 Pokojnine Zdravstvo*17 Referencni Tvegani Dolgotrajna oskrba** Izobraževanje 15 Nadomestila brezposelnim 13 Sprememba v odstotnih tockah BDP 11 9 7 5 3 1 -1 -3 20 Delež v BDP, v % 15 10 -5 -7 5 0 GrcijaHrvaškaFrancijaLatvijaEstonijaItalijaLitvaŠpanijaPortugalskaDanskaPoljskaCiperŠvedskaEUEU*RomunijaBolgarijaFinskaSlovaškaNizozemskaMadžarskaAvstrijaIrskaNemcijaZdr. kraljestvoBelgijaCeškaNorveškaSlovenijaMaltaLuksemburg Vir: The 2018 Ageing Report: Economic and budgetary projections for the EU Member States (EK), 2018; Country Fiche on Pension Projections for Slovenia (MF), 2017. Opombe: *Javni izdatki za zdravstvo po metodologiji SHA, vendar brez izdatkov za dolgotrajno zdravstveno oskrbo in vkljucno z izdatki za investicije po metodologiji COFOG. ** Celotni javni izdatki za dolgotrajno oskrbo po metodologiji SHA (brez izdatkov za invalidnine, ki so bile vkljucene v prejšnjih projekcijah AWG). EU – tehtano povprecje; EU* – aritmeticno povprecje. Strategija dolgožive družbe, 2017. 3.3 Vkljucujoc trg dela in kakovostna delovna mesta Vkljucujoc trg dela in kakovostna delovna mesta (razvojni cilj 7) Vsebina cilja je oblikovanje vkljucujocega trga dela, ki bo zagotavljal kakovostna delovna mesta z visoko dodano vrednostjo (gl. tudi cilj 6). Z uveljavljanjem koncepta vzdržnega delovnega življenja in prilagajanjem delovnih mest demografskim spremembam se bo lahko povecala delovna aktivnost starejših delavcev in izboljšalo njihovo zdravje. Izboljševanje sistema varne prožnosti in spodbujanje zaposlovanja obeh spolov v spolno netipicnih poklicih pa bo prispevalo k vecji participaciji podpovprecno zastopanih skupin na trgu dela. Kazalniki uspešnosti za razvojni cilj 7: Zadnji podatek Slovenija Povprecje EU Stopnja delovne aktivnosti (20–64 let), v % 75,4 (2018) 73,1 (2018) Stopnja tveganja revšcine delovno aktivnih oseb, v % 6,0 (2018) 9,5 (2018) Ciljna vrednost za 2030 > 75 < 5 Narašcanje stopnje delovne aktivnosti169 podpovprecno zastopanih skupin (mladih, starejših, z nizkimi dohodki) v zadnjih letih kaže na razvoj v smeri vkljucujocega trga dela. Na izboljšanje položaja teh skupin, ki imajo obicajno manjše možnosti za zaposlitev in so obcajno brezposelne ali neaktivne, je ob visoki gospodarski rasti vplivalo tudi splošno pomanjkanje delovne sile.170 Med mladimi (20–29 let) je kljub njihovi visoki vkljucenosti v izobraževanje stopnja delovne aktivnosti v zadnjih letih presegla povprecje EU, na kar so vplivali tudi ukrepi za zaposlovanje mladih. Med starejšimi (55–64 let) pa so na hitro narašcanje stopnje delovne aktivnosti v zadnjih letih med drugim vplivali ucinki postopnega dvigovanja upokojitvene starosti v skladu s pokojninsko reformo iz leta 2013, vendar je stopnja delovne aktivnosti te skupine še vedno med najnižjimi v EU (gl. slika 29). Krepitev participacije ranljivih skupin se kaže tudi v relativno vecjem dostopu do trga dela za skupine z nizkimi dohodki.171 Skupna stopnja delovne aktivnosti se je tako v 2018 povišala na 75,4 %, s cimer je že presegla ciljno vrednost SRS za leto 2030. Na višjo stopnjo so v zadnjem obdobju sicer precej vplivale tudi spremembe v strukturi prebivalstva.172 Na vkljucujoc razvoj je v zadnjih letih kazalo tudi povecano zaposlovanje dolgotrajno brezposelnih. Po velikem narašcanju dolgotrajne brezposelnosti 169 Stopnja delovne aktivnosti izraža, kolikšen delež delovno sposobnega prebivalstva je delovno aktiven. 170 Ugodnejše možnosti za zaposlitev so k prehajanju na trg dela vzpodbudile tudi tiste, ki v obdobju krize in dolgotrajno nizkega povpraševanja niso aktivno iskali zaposlitve zaradi prepricanja, da zanje ustrezne zaposlitve ni. 171 Razlika med stopnjo aktivnosti spodnjega in zgornjega dohodkovnega kvintilnega razreda se je v zadnjih letih zmanjšala. Spodnji kvintilni razred sestavlja 20 % prebivalcev z najnižjimi dohodki, zgornji pa 20 % prebivalcev z najvišjimi dohodki. 172 Gre za pojav, ko v prebivalstvu narašca delež visoko izobraženih, ki imajo višjo stopnjo delovne aktivnosti od povprecne, in prehajanje mlajših, delovno aktivnih, starostnih skupin v višje starostne skupine. med godpodarsko in financno krizo so se po letu 2014 zaposlitvene možnosti dolgotrajno brezposelnih precej povecale. Stopnja dolgotrajne brezposelnosti se je lani že tretje leto zapored znižala bolj kot v povprecju EU, od katerega je tudi nižja (gl. kazalnik 3.19). K temu je v zadnjem obdobju poleg nekaterih ukrepov aktivne politike zaposlovanja prispevalo tudi pomanjkanje delovne sile, s katerim so se spopadala podjetja. Ta so se namrec v takšnih razmerah pogosteje odlocala za zaposlitev dolgotrajno brezposelnih oseb, ki imajo lahko manj ustrezne spretnosti. Dolgotrajno brezposelni zaradi dlje casa trajajoce odsotnosti s trga dela namrec pogosto tvegajo izgubo in zastarelost znanja in spretnosti, kar lahko povecuje njihovo stigmo v oceh potencialnih delodajalcev, še naprej zmanjšuje njihove možnosti za zaposlitev in trajno vpliva na prihodnji zaslužek. Poveca se tudi tveganje za zdravstvene težave, povezane zlasti z depresijo in stresom. Ujemanje med ponudbo in povpraševanjem po delovni sili, ki ga prikazuje Beveridgeeva krivulja,173 sicer v zadnjih letih v primerjavi s predkriznim obdobjem ni kazalo vecjega in trajnega poslabšanja v ujemanju, saj je bila ob enaki ravni pomanjkanja delovne sile stopnja brezposelnosti podobna. Kljub ugodnim gibanjem na trgu dela pa je bila v letu 2019 še vedno okoli petina vseh brezposelnih brez zaposlitve dve leti in vec (zelo dolgotrajno brezposelni). Slovenija spada tudi med države, kjer je v primerjavi z državami EU relativno majhen del iskalcev zaposlitve vkljucen v 173 Na vodoravni osi je prikazana stopnja anketne brezposelnosti, ki predstavlja ponudbo delovne sile, na navpicni osi pa kazalnik pomanjkanja delovne sile, ki kaže, kolikšen delež podjetij v predelovalnih dejavnostih poroca, da je pomanjkanje delovne sile omejujoc dejavnik za proizvodnjo. Premiki krivulje v desno in navzgor oznacujejo manjše ujemanje (višja brezposelnost ob danem pomanjkanju delavcev), premiki v levo navzdol pa izboljšanje ujemanja (nižja brezposelnost ob danem pomanjkanju delavcev). Kljub temu so takšni premiki lahko zacasni, ciklicni (Labour market and wage developments in Europe: Annual Review 2017). Slika 29: Stopnja delovne aktivnosti starostne skupine 20–29 (levo) in 55–64 let (desno), 2018 90 2015 68,5 64,7 2015 80 70 58,7 60 V % 47,0 50 V % 40 30 30 20 20 10 10 0 0 MaltaNizozemskaZdr. kraljestvoEstonijaAvstrijaNem cijaŠvedskaLatvijaIrskaLitvaDanskaSlovenijaFinsk aPolskaCeškaCiperEU28MadžarskaPortugalskaLuksemburgFrancijaSlovaškaRomunijaBelgijaHrvaškaBolgarijaŠpanijaGrcijaItalija ŠvedskaNem cijaDanskaEstonijaLitvaNizozemskaFinskaLatvijaZdr. kraljestvoCeškaCiperBolgarijaIrskaPortugalskaEU28Madžarsk aSlovaškaAvstrijaItalijaŠpanijaFrancijaBelgijaMaltaPolskaSlovenijaRom unijaHrvaškaGrcijaLuksemburg Vir: Eurostat Portal Page – Labour market – Population – LFS series, 2019. Slika 30: Delež brezposelnih oseb, ki so prešle v delovno aktivnost (levo), in Beveridgeeva krivulja za Slovenijo (desno) 2008 Q1 - 2013 Q1 2013Q2 - 2019 Q3 2011 2013 2018 Vsi brezposelni Kratkotrajno Dolgotrajno 2 3 45 6 78 910 11 brezposelni brezposelni Stopnja anketne brezposelnosti, v %, desezonirano Vir: Eurostat, SURS, preracuni UMAR. Opomba: Dolgotrajno brezposelni so osebe, ki so brezposelne eno leto in vec. Pri vrednostih obeh serij Beveridgeeve krivulje gre 35 30 25 20 15 10 5 0 15-24 25-54 55-74 15-24 25-54 55-74 15-24 25-54 55-74 let let let let let let let let let Delež brezposelnih, ki so prešli v delovno aktivnost, v % (letno povprecje cetrtletnih vrednosti) za 4-cetrtletno drseco sredino, s cimer se zgladijo posamezna nihanja. ukrepe aktivne politike zaposlovanja.174 Zato so na tem podrocju potrebni nadaljnji ukrepi za aktiviranje in usposabljanje brezposelnih oseb, ki ga mora spremljati integrirana in personalizirana storitev, da se del dolgotrajne brezposelnosti ne spremeni v trajno brezposelnost, zlasti v okolju vsesplošnega pomanjkanja delovne sile. Demografske spremembe na srednji rok zmanjšujejo potencialno ponudbo delovne sile in spreminjajo njeno strukturo, kar zahteva tako ukrepe za nadaljnje povecanje vkljucenosti prebivalstva v delovno aktivnost kot tudi ustrezno migracijsko in integracijsko politiko. Slovenija se po letu 2011 sooca z intenzivnimi demografskimi spremembami, ko se zmanjšuje število prebivalcev v najbolj aktivni starostni skupini (20–64 let) in povecuje delež starejših 174 Po podatkih EU Social Scoreboard je bilo leta 2016 v ukrepe aktivne politike zaposlovanja vkljucenih zgolj 6,1 % iskalcev zaposlitve, medtem ko je povprecje držav EU (netehtano) 23,8 %. Slika 31: Simulacija razlicnih ravni obsega neto migracij za vidnejšo blažitev upadanja prebivalstva v starosti 20–64 let Prebivalstvo (20-64 let) Prebivalstvo v delovni aktivnosti ali iskanju dela Neto selitveni prirast: 10 tisoc oseb na leto Neto selitveni prirast: nic (število priselitev enako odselitvam) Razlika v številu prebivalcev med scenarijema: 90 tisoc oseb 1300 1250 Število, v tisoc 1200 1150 1100 1050 1000 950 201020112012201320142015201620172018201920202021202220232024202520262027202820292030 Vir: SURS, preracuni UMAR. Opomba: Stopnja rodnosti in pricakovano trajanje življenja sta skladna z ESSPOP 2018. Za podrobnejši opis metodologije gl. Peschner in Fotakis (2013) in Fotakis in Peschner (2015). prebivalcev.175 Zaradi tega se na srednji rok zmanjšuje potencialna ponudba delovne sile – število prebivalcev, ki bi lahko prestopili ali ostali na trgu dela. Ob tem je imel v letu 2019 velik delež podjetij težave pri iskanju ustrezno usposobljenih delavcev. To lahko srednjerocno postane omejitveni dejavnik nadaljnje gospodarske rasti. Glede na demografske projekcije se bodo neugodna gibanja nadaljevala in na srednji rok zaostrovala problem pomanjkanja delovne sile176 (gl. okvir 3). Simulacije kažejo, da bi bil za vidnejšo blažitev upadanja delovno sposobnega prebivalstva tudi ob nadaljnji krepitvi participacije podpovprecno zastopanih skupin potreben zelo velik neto selitveni prirast (precej vecje priseljevanje od odseljevanja). Spopadanje z demografskimi izzivi zato zahteva celovit sistemski pristop z naborom ukrepov za: (i) nadaljnje vkljucevanje podpovprecno zastopanih skupin na trg dela, (ii) povecanje privlacnosti dela z zagotavljanjem primernega placila in zmanjšanjem segmentacije trga dela, (iii) zmanjšanje neskladij na trgu dela s krepitvijo spretnosti in znanja, (iv) privabljanje tuje delovne sile in spodbujanje vracanja izseljenih državljanov z oblikovanjem ustrezne migracijske in integracijske politike. Slovenija po profilih zaposlitve ne odstopa bistveno od povprecja držav, vkljucenih v raziskavo Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev Eurofound.177 Koncept kakovosti zaposlitve nima enotno sprejete definicije in je precej odvisen od Število delovno sposobnih (20–64 let) se je v obdobju 2012–2018 v povprecju zmanjšalo za 8,5 tisoc na leto. Delež starejših (55–64 let) se je v tem obdobju povecal za 2,2 o. t. na 23,5 %. 176 Zmanjšanje števila prebivalstva 20–64 let (potencialna ponudba delovne sile) bo po demografskih projekcijah v obdobju 2018–2030 v Sloveniji vecje kot v povprecju EU. 177 Eurofound (2017), Sixth European Working Conditions Survey – Overview report (2017 update), Publications Office of the European Union, Luxembourg. institucije, ki je pripravila nabor kazalnikov kakovosti zaposlitve. Razlicni indeksi kakovosti zaposlitve vecinoma izhajajo iz podatkov Eurofoundove Evropske raziskave o delovnih pogojih, ki se izvaja vsakih pet let. Ob njeni zadnji izvedbi je Eurofound pripravil tudi celovito analizo kakovosti zaposlitve, ki na podlagi kazalnikov za sedem dimenzij kakovosti s pomocjo metode razvršcanja oblikuje naslednje skupine (profile) zaposlitev: (i) dobro placane in zahtevne zaposlitve, (ii) nemotene tekoce zaposlitve, (iii) fizicno aktivne zaposlitve, (iv) zaposlitve pod pritiskom in (v) zaposlitve slabe kakovosti.178 Slovenija se je leta 2015 po deležu posameznih skupin zaposlitev uvršcala blizu povprecja EU, pri cemer glede na povprecje EU nekoliko odstopa zgolj po višjem deležu zaposlitev slabe kakovosti in nižjem deležu nemotenih tekocih zaposlitev.179 Kljub nekoliko vecjemu zaposlovanju za nedolocen cas v zadnjih letih segmentacija trga dela ostaja visoka, zlasti med mladimi. Za segmentirani trg dela je znacilen razkorak med delavci v rednih, zašcitenih, bolje placanih zaposlitvah za nedolocen cas in med manj zašcitenimi, manj kakovostnimi oblikami dela, z manjšo možnostjo prehoda v varnejšo obliko zaposlitve. Zaposleni z zacasno obliko zaposlitve prejemajo tudi nižje placilo v primerjavi z zaposlenimi za nedolocen cas. Analiza UMAR za Slovenijo pokaže, da zaposleni v zacasnih oblikah dela, tudi po izlocitvi nekaterih dejavnikov, kot so starost, izobrazba in poklic, prejmejo za okoli 10 % nižjo placo kot zaposleni v rednih oblikah dela, razlika pa se je v zadnjih letih še nekoliko povecala.180 Posledice visoke segmentiranosti trga dela 178 Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer. 179 Sixth European Working Conditions Survey – Overview report, 2017 update. Vecina raziskav, ki merijo posamezne komponente kakovosti zaposlitev, se izvaja vsakih pet let. 180 Analiza za Slovenijo je bila narejena na mikropodatkih EU-SILC z 45 40 35 Slika 32: Tveganje za zacasno zaposlitev po socialno-zaposlitvenih znacilnostih, Slovenija Moški Ženska Spol 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 Starost 45-49 50-54 55-59 60-64 Visoka Srednja Nizka Izobrazbena raven Visoka Srednja Nizka Raven zahtevnosti poklica Verjetnost, v % 30 25 20 15 10 5 0 Vir: SURS, ocene UMAR na mikropodatkih Ankete o aktivnem in neaktivnem prebivalstvu. Slika 33: Realna rast povprecne bruto place, minimalne bruto place in mediane bruto place (levo) in realno povecanje povprecne bruto place po izobrazbenih ravneh v obdobju 2009–2017, Slovenija Cistarast plac Spremembe v demografsko-zaposlitveni strukturi Skupna rast plac 15 Minimalna placa Mediana place Povprecna placa Kumulativna realna rast glede na leto 2009, v % 10 5 0 -5 -10 -15 20 Realna rast, 2009=0 15 10 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Vir: SURS, ocene UMAR na mikropodatkih EU-SILC. so lahko poleg vecje neenakosti med zaposlenimi tudi vecja volatilnost zaposlovanja in odpušcanja, manjše spodbude za vlaganje v zaposlene s strani podjetij in manjša motivacija za opravljanje dela. Ceprav je zaposlitev za nedolocen cas tako v Sloveniji kot v drugih regresijskim modelom s fiksnimi ucinki na ravni posameznika. Odvisna spremenljivka v modelu je bila logaritem bruto place posameznika, pojasnjevalne spremenljivke pa spremenljivke za spol, starost, status – ali je oseba porocena, število obicajno opravljenih ur na teden, delovna doba, raven izobrazbe, dejavnost po SKD in poklic po ISCO ter spremenljivka za vrsto pogodbe, ki je lahko zacasna ali redna. V ocenjevanju je bilo zajetih okoli 22 tisoc pojavov. Ocene so podobne tistim iz študije Evropske komisije Labour market and wage developments in Europe: Annual Review 2017. -20 Nizko Srednje Visoko izobraženi izobraženi izobraženi državah EU najpogostejša oblika glede na trajanje pogodbe, pa zacasne oblike zaposlitev pri nas tvorijo okoli 15 % vseh zaposlitev, kar je vec kot v povprecju EU (gl. kazalnik 3.20).181 Tveganju za zacasno zaposlitev so v Sloveniji izpostavljeni predvsem mladi, na kar vpliva prisotnost študentskega dela in velika pogostost sklepanja pogodb o zaposlitvi za dolocen cas v mlajših starostnih skupinah.182 Ekonometricna analiza tveganja za zacasno zaposlitev je pokazala, da imajo vecje tveganje 181 Skupaj z drugimi, manj varnimi, oblikami dela (npr. samozaposlenost brez drugih zaposlenih) pa okoli cetrtino vseh zaposlitev. 182 V Sloveniji je delež zacasnih zaposlitev v starostni skupini 15–29 let leta 2018 znašal 46,1 % (EU: 31,9 %). tudi osebe s srednjo in nižjo ravnjo izobrazbe oziroma osebe, ki ne opravljajo visoko zahtevnih poklicev.183 Placna neenakost se že dlje casa zmanjšuje, Slovenija pa sodi med države z bolj enakomerno porazdelitvijo plac. Na zmanjševanje placne neenakosti je po letu 2010 vplivala predvsem višja rast povprecne place nizko izobraženih v primerjavi z drugimi izobrazbenimi skupinami. K temu je na eni strani prispevala rast minimalne place, ki je bila v tem obdobju precej višja od rasti povprecne place, deloma pa tudi spremembe v demografsko-zaposlitveni strukturi zaposlenih, ki so povezane zlasti s staranjem prebivalstva in daljšim ostajanjem v delovni aktivnosti.184 K realnemu znižanju povprecne place visoko izobraženih pa je prispevalo tudi znižanje plac v javnem sektorju v letu 2012. V obdobju 2009–2018 sta se minimalna placa in mediana place povecali bolj kot povprecna placa.185 Kljub hitrejšemu narašcanju plac nizko izobraženih v primerjavi z visoko in srednje izobraženimi je bila stopnja tveganja revšcine delovno aktivnih leta 2018 višja kot pred desetimi leti (gl. kazalnik 3.18). Na to je po naši oceni med drugim vplivalo povecanje deleža samozaposlenih in zaposlenih s krajšim delovnim casom. Mednarodna primerjava porazdelitve plac temelji na raziskavi o strukturi plac (SES)186 in za leto 2014 kaže, da sodi Slovenija med države z bolj enakomerno porazdelitvijo plac, saj imajo manjše razlike v placah kot pri nas zgolj v šestih državah EU. Kakovost zaposlitve vpliva na zdravje in možnosti za podaljševanje delovnega življenja. Demografske spremembe, ki prinašajo vecji delež starejših delavcev in s tem vecjo prisotnost kronicnih zdravstvenih težav, zahtevajo daljše poklicno življenje, kar pomeni tudi daljšo izpostavljenost posameznim tveganjem na delovnem mestu. Zato je pomemben celosten vseživljenjski pristop, tj. boljša preventiva, ki vsem zagotavlja zdravo staranje in vzdržno delovno življenje. Evropska agencija 183 Analiza tveganja oziroma verjetnosti za zacasno zaposlitev je bila narejena na mikropodatkih ankete o aktivnem in neaktivnem prebivalstvu (ANP) z oceno logit regresijskega modela, kjer je odvisna spremenljivka slamnata in pove, ali ima oseba zacasno zaposlitev. Pojasnjevalne spremenljivke so bile spremenljivke za starostne skupine (9 skupin skupaj z referencno skupino), spol, izobrazbo (3 skupine), ISCO poklic (10 skupin) in SKD dejavnosti zaposlitve (20 skupin). V ocenjevanje je bilo vkljucenih okoli 250 tisoc pojavov v obdobju 2008–2019. 184 Spremembe v strukturi zaposlenih vplivajo na raven povprecne place, saj npr. premik k vecjemu deležu starejših, ki imajo pogosto višjo placo zaradi senioritetnih dodatkov, vpliva na poviševanje ravni povprecne place. Analiza upošteva spremembe v strukturi zaposlenih po naslednjih dimenzijah: starost, dolžina delovne dobe, dejavnost zaposlitve, spol. Analiza temelji na Blinder-Oaxaca dekompoziciji ravni povprecne bruto place. Za podrobnosti metodologije gl. opombo 6 v Ekonomski izzivi 2019, str. 14. 185 Mediana place je višina place, ki deli število zaposlenih na polovico, kar pomeni, da polovica zaposlenih prejema manj, polovica pa vec, kot je vrednost mediane. Ker porazdelitev plac zaposlenih ni simetricna (je asimetricna v desno oziroma vecja koncentracija je pri nižjih ravneh place), je mediana plac nižja od povprecne place. Nižjo placo od povprecne je v letu 2018 po izracunu na podlagi mikropodatkov EU­SILC prejemalo okoli 65 % zaposlenih. 186 Structure of earnings survey (SES), ki se izvaja vsaka štiri leta in zajema vse dejavnosti razen kmetijstva (A) in državne uprave (O). za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) je v kampanji Zdrava delovna mesta za vse generacije187 poudarila tudi pomen ocenjevanja tveganja, pri katerem se upošteva raznolikost delavcev in je podlaga za prilagajanje delovnega mesta potrebam posameznika.188 Ob staranju delovne sile in dejstvu, da v Sloveniji 38 % vprašanih meni, da delo negativno vpliva na zdravje, kar 43 % pa, da svojega ali podobnega dela ne bodo mogli opravljati do 60. Leta,189 je oblikovanje celostnega pristopa za varnejše in zdravo delovno okolje zelo pomembno. 187 Kampanja je potekala v vseh državah v letih 2016–2017 in je skušala izboljšati ozavešcenost in razumevanje pomena zagotavljanja varnosti in zdravja pri delu za vse generacije ter upravljanje varnosti in zdravja pri delu ob upoštevanju staranja delovne sile. 188 Povzeto po Evropski agenciji za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) »Zdrava delovna mesta za vse generacije: prizadevanja za vzdržno delovno življenje – Vodnik po kampanji.« 189 V povprecju EU 25 % vprašanih meni, da delo na njihovo zdravje vpliva pretežno negativno, 27 % pa, da svojega ali podobnega dela ne bodo sposobni opravljati do svojega 60. leta. 4 Ohranjeno zdravo naravno okolje Vecina kazalnikov o izkorišcanosti in trajnostnem upravljanju naravnih virov kaže v daljšem casovnem obdobju na izboljšanje, ki pa v prihodnje brez sistematicnih ukrepov za ucinkovitejšo rabo energije in virov ne bo zadošcalo za doseganje ciljev SRS. Izpusti toplogrednih plinov, ki so velika okoljska težava, so se v gospodarski in financni krizi ob pricakovano nižji rabi energije in snovi zmanjšali. Produktivnost virov, izražena kot razmerje med BDP in porabo virov oziroma izpusti, se je zviševala tudi v letih konjunkture, vendar pa je bila dosedanja rast glede na zaostanek za povprecjem EU pocasna. Hitrejše izboljševanje je omejevala predvsem narašcajoca raba energije v prometu, ki ima ob netrajnostni naravnanosti velik negativen vpliv na okolje. Skupna raba obnovljivih virov energije je razmeroma visoka, a že vrsto let stagnira. Zaradi narašcajocega nastajanja odpadkov se povecuje nujnost hitrejšega vkljucevanja v krožno gospodarstvo, kljub dosedanjemu napredku v ravnanju z njimi pa se problematika zaostruje. Ob obsežni površini zavarovanih obmocij, veliki gozdnatosti in zmerni intenzivnosti kmetovanja, pa naravno okolje v povprecju ni cezmerno onesnaženo. Pri tem sta v obdobju zadnjih nekaj let izpostavljeni dve problematiki, in sicer slabša kakovost zraka, povezana z razmeroma visoko vsebnostjo prašnih delcev, in neracionalna raba prostora, povezana s po krizi manj izkorišcanimi ali opušcenimi obmocji. 4.1 Nizkoogljicno krožno gospodarstvo Nizkoogljicno krožno gospodarstvo (razvojni cilj 8) Cilj SRS 2030 je prekiniti povezavo med gospodarsko rastjo ter rastjo rabe surovin in energije ter s tem povezanim velikim obremenjevanjem okolja. Trajnostna rast bo dosežena predvsem s korenitimi spremembami potrošniških in proizvodnih vzorcev, s tem pa boljšega izkoristka virov in ucinkovitejšega upravljanja odpadkov ter ucinkovitejši rabi energije in vecjim deležem obnovljivih virov energije. To bo hkrati omogocalo zmanjševanje izpustov toplogrednih plinov. Nacrtovane spremembe bodo podprte z izobraževanjem in povezovanjem, spodbujanjem okoljskih inovacij ter predvsem prenehanjem rabe fosilnih goriv. Poleg tega SRS 2030 poudarja nujnost sprememb v prometu za hitrejši razvoj trajnostne mobilnosti. Kazalniki uspešnosti za razvojni cilj 8: Zadnji podatek Slovenija Povprecje EU Snovna produktivnost, SKM/kg 1,9 (2018) 2,2 (2018) Delež OVE v koncni rabi energije, v % 21,1 (2018) 18,0 (2018) Emisijska produktivnost, SKM/mio. kg CO2 3,2 (2018) 3,4 (2017) Ciljna vrednost za 2030 3,5 27,0 povprecje EU v 2030 Rabe kljucnih naravnih virov, ki so se v gospodarski in financni krizi pricakovano zmanjšale, so se v konjunkturi ponovno povecale; ob hitrejši rasti BDP se je okoljska ucinkovitost kljub temu izboljšala, a pri tem izstopa hitro narašcanje odpadkov. Analiziranje okoljske razsežnosti gospodarskega razvoja obicajno temelji na uporabi kazalnikov, ki kažejo razmerje med gospodarsko rastjo ter izpusti pri tem nastajajocih toplogrednih plinov, porabo snovi, Slika 34: Rast BDP v povezavi z izpusti TGP, rastjo rabe energije, snovi in vode ter nastalimi odpadki BDP, stalne cene Izpusti TGP Raba k oncn e energije Poraba snovi Raba vode Odpadki skupaj Odpadki brez mineralnih energije, vode in nastalimi odpadki. V gospodarski krizi so se obsegi rabe opazovanih virov in posledicno tudi izpusti zmanjšali. Pri tem je pricakovano najbolj upadla poraba snovi zaradi skrcenja gradbene dejavnosti. Raba energije se je zmanjšala manj zaradi vecje rabe v prometu. Najnižja raba snovi je bila zabeležena v letu 2013, najnižja raba energije pa kljub že prisotni gospodarski konjunkturi leto pozneje zaradi tehnoloških posodobitev in zaprtja ene izmed termoelektrarn. Rabe virov in posledicno izpusti toplogrednih plinov so se v naslednjih letih, kljub razmeroma nizkim potrebam po zimskem ogrevanju, nekoliko povecali. Ob oživljanju aktivnosti v gradbeništvu se je najbolj povecala poraba snovi. Ucinkovitost rabe virov se je zaradi višje rasti BDP tudi v konjunkturi vecinoma še izboljševala, a ob razmeroma mocnih zunanjih vplivih to ni bila posledica le nacrtovanih trajnostnih rešitev. V zadnjih nekaj letih je pri tem izstopalo povecevanje nastajanja mineralnih odpadkov,190 ki sestavljajo okoli polovico skupne kolicine odpadkov, to pa kaže na neizkorišcene možnosti kroženja mineralnih snovi. Izpusti toplogrednih plinov (TGP), ki so kljucni dejavnik podnebnih sprememb in so se v gospodarski in financni krizi zmanjšali, so se v konjunkturi ponovno nekoliko povecali, a zaradi višje rasti BDP se je razmeroma nizka emisijska produktivnost gospodarstva kljub temu izboljšala. V letu 2018 so bili ti izpusti po prvi oceni za okoli petino manjši kot v z njimi najbolj onesnaženem letu 2008, a hkrati za okoli 6 % vecji kot v letu 2014, 200120022003200420052006200720082009201020112012201320142015201620172018 ko so bili v opazovanem obdobju najnižji. Vecina Vir: SI-STAT podatkovni portal – Ekonomsko podrocje, SI-STAT podatkovni portal – Okolje, 2020; preracuni UMAR. Opomba: pri nastalih odpadkih brez 190 V okvir mineralnih odpadkov spadajo gradbeni odpadki in odpadki mineralnih snovi niso odšteti odpadki iz sežiganja in odpadki pri obdelavi iz rušenja objektov, zemeljski izkopi, prsti in drugi odpadki razlicnih odpadkov; metodologija Eurostat. naravnih in umetnih mineralov. Vir: Eurostat Portal Page - Environment and Energy, 2020; Eurostat Portal Page - Economy and Finance, 2020; preracuni UMAR. izpustov TGP nastaja v dveh gospodarskih dejavnostih ki niso vkljuceni v shemo trgovanja,192 v Sloveniji ne – v energetiki in prometu. V energetiki so se po tehnoloških posodobitvah in zaustavitvi delovanja 192 V shemo trgovanja, to je sektorje EU ETS, so vkljuceni izpusti predvsem ene izmed vecjih termoelektrarn znižali, v prometu pa iz elektrarn in industrijskih obratov. Te družbe prejmejo ali kupijo še narašcajo. Problematicna je raba fosilnih goriv, ki je pravice do izpustov, s katerimi lahko trgujejo z drugimi družbami. S bila v preteklih letih spodbujena z višjimi subvencijami, pripisovanjem denarne vrednosti ogljiku so družbe spodbujene, da poišcejo stroškovno najucinkovitejše rešitve za zmanjšanje izpustov kar je v nasprotju s cilji zmanjšanja izpustov.191 Cilj in vlagajo v ciste nizkoogljicne tehnologije. Cilj je, da bodo ti izpusti strategije EU do leta 2020, da se izpusti iz sektorjev, na ravni EU v letu 2020 glede na leto 2005 manjši za 21 %, pri tem pa cilji za posamezne države clanice niso doloceni (gl. Porocilo o razvoju 2019, str. 51). Zastavljeni cilj za EU je že presežen, predvsem zaradi 191 Podnebno ogledalo 2019, IJS. manjše porabe crnega premoga in lignita ter vecjega deleža OVE 0 80 75 70 100 0,5 50 0,0 Vir: ARSO, 2020; Eurostat Portal Page – Environment and energy, 2020; Eurostat Portal Page – Economy and Finance, 2020; preracuni UMAR. Opombi: Za leto 2018 prva ocena ARSO, preracuni Umar. Primerjava v SKM je smiselna med državami v posameznem letu, ne pa tudi v casovnem obdobju. Slika 36: Energetska produktivnost ter delež rabe energije cestnega prometa v koncni rabi energije (levo) in energetska produktivnost Slovenije (desno) Delež rabe energije cestnega prometa v Sloveniji (desna os) EU 28 = 100 EU 13 = 100 Delež rabe energije cestnega prometa v EU (desna os) 130 Energetska produktivnost Slovenije Slika 35: Izpusti TGP po sektorjih, Slovenija (levo) in emisijska produktivnost (desno) ind. procesi, odpadki indrugo Izpusti TGPEU, 1990=100 goriva v gospodinjstvih in ostala raba IzpustiTGP Slovenija, 1990=100 kmetijstvo Emisijska produktivnost EU, 1995=100 goriva v industriji Emisijska produktivnost Slovenija, 1995=100 energetika Emisijska produktivnost, EU (desna os) Emisijska produktivnost, Slovenija (desna os) promet 300 4,0 3,5 Indeks, 2005=100 milijon ton CO2 ekvivalent 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 5 140 15 10 35 Energetska produktivnost predelovalnih dejavnosti Slovenije 40 10 250 20 3,0 2,5 200 15 2000 2001 2002 200320042005 200620072008 2009 201020112012 201320142015 201620172018 20 25 160 30 V % Energetska produktivnost Slovenije, relativni indeks Indeksi 2,0 150 1,5 1,0 100 95 90 85 105 110 125 120 115 1990 1992 1994 1996 1998 2000 2002 2004 2006 2008 201020122014 2016 2018 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 20172018 V SKM / mio kg Okvir 4: Evropski zeleni dogovor1 Blažitev podnebnih sprememb in prilagajanje nanje sta velika izziva nadaljnjega razvoja. Konec leta 2019 je Evropska komisija objavila strategijo za rast, katere cilj je preobraziti EU v pravicno in uspešno družbo s sodobnim, konkurencnim in z viri gospodarnim gospodarstvom, ki v letu 2050 ne bo ustvarjalo neto izpustov toplogrednih plinov in v katerem bo gospodarska rast locena od rabe virov. Namen dokumenta je pospešiti in podpreti potrebni prehod v vseh gospodarskih panogah. Njegova vsebina je razdeljena v tri sklope: (i) preobrazba gospodarstva EU za trajnostno prihodnost; (ii) vodilna vloga EU v svetu in (iii) cas za skupno ukrepanje: evropski podnebni pakt. Razpoznani so kljucni sektorji, kjer bodo spremembe politik za zeleni prehod najnujnejše in kjer bo potrebno najodlocnejše ukrepanje. To so: oskrba z energijo, industrija, proizvodnja in poraba, infrastruktura velikega obsega, promet, prehrana in kmetijstvo, gradbeništvo, obdavcenje in socialne ugodnosti. Na podlagi že predstavljene vizije o doseganju podnebne nevtralnosti do leta 205022 je glede podnebja predlagano povecanje ambicioznosti ciljev EU. Izpusti toplogrednih plinov naj bi se do leta 2030 v EU zmanjšali za najmanj 50 % v primerjavi z ravnjo iz leta 1990. Potrebne bodo revizije (i) sistema trgovanja z izpusti z morebitno razširitvijo na nove sektorje, (ii) ciljev po posameznih državah clanicah za zmanjšanje izpustov v sektorjih, ki niso vkljuceni v sistem trgovanja z izpusti, ter (iii) na podrocju rabe zemljišc in gozdarstva. Prednostno bo razogljicenje energetskega sistema. Pomembna podrocja so energetska ucinkovitost, raba obnovljivih virov, hitro opušcanje premoga in razogljicenje plina. Industrijski sektor bo treba preoblikovati v krožno gospodarstvo, prehod pa izkoristiti za razširitev trajnostnih gospodarskih dejavnosti, usmerjenih na ustvarjanje delovnih mest. V podporo bodo ukrepi za spodbuditev podjetij k ponudbi ponovno uporabljivih, trajnih in popravljivih izdelkov, s cimer se lahko doseže tudi znatno zmanjšanje kolicine odpadkov. Za ucinkovito rabo energije in virov bo treba pospešiti energetsko varcne gradnje in prenove stavb. Nujno bo treba povecati ucinkovitost prometnega sistema, pri tem pa tovorni promet preusmeriti na železnice, s trajnostno mobilnostjo zmanjšati onesnaženost ter krepiti proizvodnjo in uporabo trajnostnih alternativnih goriv. V proizvodnji hrane bo poudarek na manjši porabi kemicnih pesticidov, gnojil in antibiotikov ter vecjem obsegu ekološkega kmetovanja. Za dosego ciljev bo nujno zeleno financiranje in zelene naložbe, za katere naj bi Evropska komisija v naslednjem desetletju mobilizirala tisoc milijard EUR. Potrebne bodo investicije v raziskave, spremembe davcnega sistema in sistema subvencij, tudi s pomocjo Evropskega naložbenega nacrta3 in Evropske investicijske banke. V pomoc bodo povecana sredstva od trgovanja z izpusti toplogrednih plinov v sektorjih ETS. Pri tem je veliko pozornosti namenjene zagotovitvi pravicnega prehoda, to je skrbi za pomoc najbolj prizadetim. Izdelan je podroben casovni nacrt kljucnih politik in ukrepov. 1 Sporocilo Komisije Evropskemu parlamentu … in odboru regij. Evropski zeleni dogovor, 2019. 2 Cist planet za vse. Evropska strateška dolgorocna vizija za uspešno, sodobno … in podnebno nevtralno gospodarstvo, 2019. 3 Sporocilo Komisije Evropskemu parlamentu … in odboru regij. Naložbeni nacrt za zeleni dogovor, 2020. bodo povecali za vec kot 4 % glede na leto 2005, je že nekaj let presežen.193 Za doseganje ambicioznejšega cilja, da se izpusti do leta 2030 zmanjšajo za 15 %,194 pa bo potrebno predvsem vecje ukrepanje na podrocju prometa. Emisijska produktivnost, merjena z razmerjem med BDP in skupnimi izpusti toplogrednih plinov, zaostaja za povprecjem EU (gl. kazalnik 4.1). Zaostajanje, ki se je v krizi poglobilo, se je v prvih letih po njej pod vplivom enkratnih dejavnikov zmanjšalo195 na okoli 12 %, do nadaljnjega napredka pa v naslednjih letih ni prišlo. Za uresnicitev cilja SRS na podrocju emisijske pri proizvodnji elektricne energije (Oblikovanje prihodnosti …, EAA, 2017). 193 Izpusti so bili v letu 2018 za 15 % nižji kot v letu 2005; gl. sliko 33. 194 EU odlocba št. 406/2009/ES, Uredba EU 2018/842. 195 Zmanjšanje izpustov je bilo povezano s termoelektrarnami: ena izmed vecjih je bila zaprta, druga tehnološko posodobljena. produktivnosti, to je doseganje ravni povprecja EU, bo zlasti ob hitrejši gospodarski rasti treba medsektorsko povezavo ukrepov za razvoj gospodarstva in za zmanjšanje izpustov okrepiti in ukrepe ucinkovito uresnicevati.196 Raba energije je pri reševanju okoljskih izzivov v ospredju, zaradi povecevanja v prometu pa se je v daljšem obdobju zmanjševala pocasneje kot v EU. Raba za ogrevanje se zmanjšuje z varcnejšo rabo, boljšo izolacijo stavb, vecjim izkoristkom kurilnih naprav in 196 Sprejeti ukrepi se nanašajo na štiri podrocja: (i) trajnostna proizvodnja in poraba, (ii) spreminjanje odpadkov v vir, (iii) podpiranje raziskav in inovacij ter (iv) okolju škodljive subvencije in pravicne dolocitve cen (Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij TGP do leta 2020, 2014). Okvir 5: Celoviti nacionalni energetski in podnebni nacrt Slovenije1 Prvi in kljucni ukrep na poti k podnebno nevtralni družbi je izboljšanje energetske, pa tudi snovne ucinkovitosti v vseh sektorjih gospodarstva, s cimer bo dosežena manjša raba energije in drugih naravnih virov. S Celovitim nacionalnim energetskim in podnebnim nacrtom (NEPN), ki je pripravljen za obdobje do leta 2030 in s pogledom do leta 2040, so bili doloceni cilji, politika in ukrepi s podrocja energetske unije. Razvršceni so na pet razsežnosti, in sicer: razogljicenje, energetska ucinkovitost, energetska varnost, notranji trg ter raziskave, inovacije in konkurencnost. Za zastavljeni cilj razogljicenja je treba doseci (1) blažitev in prilaganje podnebnim spremembam, v tem pa (i) zmanjšati izpuste toplogrednih plinov do leta 2030 za vsaj 20 % glede na leto 2005; izpusti naj bi se povecali le v prometu, zmanjšali pa v široki rabi, ravnanju z odpadki, industriji, energetiki in kmetijstvu ter (ii) zmanjšati rabo fosilnih virov energije in odvisnost od uvoza teh virov s postopnim opušcanjem rabe premoga, s prepovedjo prodaje in vgradnje novih kotlov na kurilno olje ter podporo izvedbi pilotnih objektov za proizvodnjo sinteticnega metana in vodika; in hkrati tudi (2) povecanje skupnega deleža obnovljivih virov energije do leta 2030 na 27 %, pri tem pa povecati rabo energije iz obnovljivih virov v stavbah, industriji, sektorjih elektricna energija, toplota in hlajenje ter v prometu. Za dosego cilja ucinkovite rabe energije je treba (i) izboljšati energetsko ucinkovitost do leta 2030 za vsaj 35 % glede na osnovni scenarij iz leta 2007, (ii) zagotoviti sistematicno izvajanje sprejetih politik in ukrepov glede višine primarne in koncne rabe energije ter (iii) do leta 2030 v stavbah zmanjšati rabo koncne energije vsaj za 60 % in izpuste toplogrednih plinov za vsaj 70 % glede na leto 2005. Za dosego ciljev na podrocju energetske varnosti in notranjega trga energije bo treba zagotoviti dodatne financne, cloveške in tehnicne vire. Ti bodo potrebni za pospešitev celovitega razvoja in vodenja omrežja za distribucijo elektricne energije v smislu vecje zmogljivosti, odpornosti na motnje, naprednosti, povezljivosti in prilagodljivosti. Med temi cilji so tudi naslednji: (i) iz virov v Sloveniji zagotoviti vsaj 75-odstotno oskrbo z elektricno energijo, (ii) nadaljevati izkorišcanje jedrske energije (iii) zmanjšati uvozno odvisnost pri fosilnih gorivih, (iv) razvijati tehnologije, infrastrukturo in storitev za shranjevanje energije, (v) podpreti razvoj trga za izkorišcanje prožnosti elektroenergetskega sistema in novih tehnologij ter (vi) zagotoviti pogoje za skladišcenje cim vecjega deleža energije iz obnovljivih virov. Za dosego ciljev na podrocju raziskav, inovacij in konkurencnosti bo treba povecati vlaganja v raziskave in razvoj do leta 2030 na najmanj 3,6 %. Med drugim bo treba podjetja usmerjati k financiranju in vkljucevanju v razvojno­raziskovalne programe in demonstracijske projekte, tudi z aktivno davcno politiko. Vlada RS, februar 2020. Opomba: Vzporedno s pripravo NEPN mora Slovenija pripraviti tudi dolgorocno strategijo za zniževanje izpustov toplogrednih plinov za vsaj naslednjih 30 let. Oba dokumenta morata biti usklajena (Uredba EU 2018/1999 o upravljanju energetske unije in podnebnih ukrepov). drugimi ukrepi za vecjo ucinkovitost. V nekaterih letih je bilo znižanje precej povezano z nadpovprecno visokimi temperaturami med kurilno sezono. Leta 2014 se je raba trdnih goriv znižala predvsem zaradi prenehanja obratovanja termoelektrarne na rjavi premog in zagona posodobljenega dela termoelektrarne na lignit. Pri tekocih gorivih se že dalj casa znižuje zlasti raba motornega bencina in kurilnega olja,197 medtem ko se je raba dizelskega goriva ob povecanem tranzitnem cestnem tovornem prometu povecevala, a se je v letu 2019 znatneje znižala.198 Energetska ucinkovitost se 197 Manjšo rabo kurilnega olja za ogrevanje prostorov delno nadomešca raba lesa in lesnih briketov. 198 To je deloma posledica afer v zvezi z nepravilnimi meritvami porabe je sicer nekoliko poslabšala, a se še vedno približuje cilju EU do leta 2020 (gl. kazalnik 4.2). Energetska produktivnost, merjena z razmerjem med BDP in celotno rabo energije, se je v daljšem obdobju do leta 2007 povecevala podobno kot v EU, po relativni upocasnitvi zaradi pocasnejšega pokriznega oživljanja slovenskega gospodarstva pa se je šele v letih 2017 in 2018 spet bolj okrepila. Nove clanice EU (EU-13) so zlasti z višjo rastjo BDP svojo energetsko produktivnost povecale mocneje. Zmanjševanje rabe energije v Sloveniji bi bilo dosti vecje, ce se ne bi zaradi tranzitne lege v razširjeni EU zelo povecevala rabe energije v cestnem prometu, v nekaterih letih (2008, 2011, 2012) pa je bila ta še goriv pri nekaterih vecjih avtomobilskih proizvajalcih. dodatno spodbujena z nižjo ceno pogonskih goriv v primerjavi s sosednjimi državami. Zaostanek energetske produktivnosti v Sloveniji za EU je bil v letu 2018 najmanjši po letu 2007 in je znašal okoli 15 %. Delež obnovljivih virov energije (OVE), za katere so naravne danosti v Sloveniji razmeroma ugodne, je višji kot v povprecju EU, doseganje zastavljenih ciljev pa ob vecletni stagnaciji zahteva ucinkovitejši medsektorski pristop. V Sloveniji mocno prevladuje raba klasicnih OVE, to je lesa in hidroenergije (gl. kazalnik 4.3). Do leta 2009199 je k povecevanju rabe OVE najvec prispevala vecja raba lesa, pozneje pa raba soncne in geotermalne energije. Skupni delež OVE je bil najvišji v obdobju 2013–2015, ko je znašal 22 %, nato pa se je za 1 o. t. znižal in do leta 2018 ostal na približno isti ravni. V povprecju EU se je vsa opazovana leta poveceval in v letu 2018 znašal 18 %. Po deležu rabe drugih OVE se Slovenija uvršca na konec držav EU, razlika pa je najvecja pri vetrni energiji. Ta je v Sloveniji skoraj neizkorišcena, v EU pa pomeni že vec kot 15 % celotne rabe OVE in presega rabo hidroenergije. Pri elektriki se je v zadnjem desetletju delež OVE v Sloveniji povecal za 2 o. t., v EU pa skoraj podvojil, tako da sta deleža zdaj enaka, 32-odstotna. Delež pri ogrevanju je ob veliki rabi lesa v Sloveniji dosti višji, a je njegova nepravilna raba lahko hkrati problematicna z vidika poslabšanja kakovosti zraka. Zaostanek za EU je izrazito velik v prometu.200 Za vecjo skupno rabo OVE bo ob ugodnih naravnih pogojih, kot so velika gozdnatost, vodnatost in vetrovnost, treba predvsem intenzivneje iskati skupne rešitve pri umešcanju posameznih projektov v prostor.201 Ob prizadevanju za ohranjanje okolja in biodiverzitete je treba nujno hkrati iskati tudi sprejemljive rešitve za nadomešcanje rabe fosilnih goriv. Promet, ki veliko prispeva k izpustom toplogrednih plinov in onesnaževanju zraka, se je po širitvah EU znatno povecal, težava pa je predvsem cestni prevoz. Promet je pomembna gospodarska dejavnost in oblikuje sodobni nacin življenja, vendar so njegovi škodljivi vplivi na okolje in zdravje prebivalcev precejšnji in vse bolj skrb vzbujajoci. Najvec težav izhaja iz velike rabe neobnovljivih virov energije, to je fosilnih goriv. V Sloveniji se, tako kot v EU, vecina blaga prepelje s tovornjaki, vecina potnikov pa z avtomobili, kar sta za okolje najmanj sprejemljiva nacina prevoza. Skupni blagovni promet je zaradi tranzitne lege Slovenije velik in se je v preteklih letih še poveceval. V preracunu na BDP se je v obdobju 2010–2017 med clanicami EU v Sloveniji povecal najbolj, za 22 %, v povprecju EU pa se je znižal. V preracunu na prebivalca je prepeljanega precej vec blaga kot v EU, v tej primerjavi pa v Sloveniji ugodno izstopa višji delež železniškega prevoza (gl. kazalnik 4.4), ki je energijsko ucinkovitejša rešitev z nizkimi izpusti toplogrednih plinov.202 Uporaba železnice in drugih javnih prevoznih sredstev pa je v potniškem prometu tudi v mednarodni primerjavi zelo nizka, delež prevozov z osebnimi avtomobili pa visok. To je deloma posledica manjše stopnje urbanizacije in vecje poselitvene razpršenosti, predvsem in vse bolj pa neposodobljene Slika 37: Število avtomobilov na tisoc prebivalcev (levo) in delež železniškega v skupnem potniškem prometu, potniški kilometri (desno), 2017 14 700 12 600 Rom unijaMadžarskaLatvijaHrvaškaBolgarijaSlovaškaDanskaIrskaZdr. kraljestvoFrancijaŠvedskaLitvaNizozemskaGrcijaPortugalskaŠpanijaBelgijaEU*Ceška SlovenijaEstonijaAvstrijaNem cija PoljskaCiperMaltaFinskaItalijaLuksemburg V % 10 500 8 400 Število 300 200 100 0 6 4 2 0 AvstrijaNizozemskaFrancijaSlovaškaŠvedskaCeškaMadžarsk aZdr.kraljestvoNem cijaDanskaEUBelgijaPoljskaŠpanijaItalijaFinskaLuksemburgRom unijaPortugalskaLatvijaIrskaHrvaškaEstonijaBolgarijaSlovenijaGrcijaLitva Vir: Eurostat Portal Page – Tables on EU policy, 2020. Opombe: (i) graf levo: Italija in Romunija podatek za 2016 oziroma 2015; (ii) graf desno: kazalnik se nanaša na potovanje znotraj države, ne glede na lastništvo vozila; Ciper in Malta nimata železniškega prometa. 201 Težave zaradi okoljskih razlogov so predvsem pri nadaljnji rabi vodne 199 V tem letu se je delež rabe OVE najbolj povecal zaradi krize in upada in vetrne energije. rabe energije, pa tudi boljšega statisticnega zajetja. 202 Povecevanje prevoza z železnico pa je omejeno z obstojeco železniško 200 V letu 2018 je znašal delež biogoriv v prometu 5,5 % (v EU 8,0 %), cilj za infrastrukturo. Potrebna je njena dograditev, posodobitev in leto 2020 na ravni EU, ki velja za vse clanice, pa je 10 %. nadgradnja (Podnebno ogledalo 2018, 2018). Slika 38: Domaca poraba snovi1 in relativna snovna produktivnost, Slovenija (levo), ter stopnja porabe predelanih snovi2, leto 2017 (desno) Rude kovin Biomasa in ostalo Fosilni energenti Nekovinski minerali Snovna produkt. (d. os) NizozemskaFrancijaBelgijaZdr.kraljestvoItalijaEUNem cijaAvstrijaPoljskaLuksemburgEstonijaSlovenijaCeškaDanskaŠpanijaMaltaLatvijaMadžarskaŠvedskaBolgarijaHrvaškaSlovaškaLitvaGrcijaCiperFi nsk aPortugalskaRomunijaIrska 2000200120022003200420052006200720082009201020112012201320142015201620172018 Vir: SI-STAT podatkovni portal – Okolje, 2020; Eurostat Portal Page – Environment, 2020; Eurostat Portal Page – Economy and Finance, 2020; Eurostat Portal Page – Tables on EU policy; preracuni UMAR. Opomba: 1 Domaca poraba snovi je opredeljena kot izkorišcanje domacih virov, povecano za neto uvoz snovi; 2 Razmerje med uporabljeno predelano kolicino odpadkov ter celotno kolicino uporabljene snovi in odpadkov. in skromne ponudbe javnega potniškega prometa. Na to kaže tudi razmeroma visok delež prebivalcev, ki ocenjuje, da ima slabšo dostopnost do javnega prevoza. Njegova vecja razvejanost, frekventnost ter uskladitev in prilagoditev voznih redov bi ob potnikom in okolju prijaznejših voznih sredstvih prispevala k celovitejšemu uveljavljanju trajnostne mobilnosti. Snovna produktivnost, ki je eden od osnovnih kazalnikov trajnostnega gospodarstva, se je od zacetka gospodarske in financne krize ob nižji porabi snovi izboljšala, vendar pa je v zadnjih letih stagnirala. Snovna produktivnost, izracunana kot razmerje med BDP ter porabljenimi surovinami in materiali, se je v obdobju 2007–2012 povecevala hitreje kot v povprecju EU. To je bilo povezano z nižjo gradbeno dejavnostjo in posledicno manjšo porabo nekovinskih mineralov. Nihanja v obsegu prav te dejavnosti so imela velik vpliv na porabo snovi tudi v naslednjih letih. V strukturi porabe snovi je delež gradbenega materiala med višjimi v EU. V letu 2018 se je snovna produktivnost ob vnovic mocno povecani porabi peska in gramoza zmanjšala na 83 % povprecne v EU, torej je bilo na enako kolicino porabljene snovi ustvarjenega za 17 % manj BDP kot v povprecju EU (gl. kazalnik 4.5). Pricakujemo lahko, da bo nadaljnje povecevanje snovne produktivnosti slovenskega gospodarstva ob ponovni oživitvi gradbene dejavnosti težje dosegljivo. Izvajanje vecjih gradbenih projektov, kot so nacrtovana gradnja železniške infrastrukture in cestne povezave tretje razvojne osi, bo rast snovne produktivnosti upocasnilo, zato bo treba za dosego zastavljenih ciljev vec pozornosti posvetiti nacrtovanim ukrepom kroženja snovi. S stališca prizadevanj za manjšo porabo primarnih surovin je posebnega pomena vecja vkljucenost predelanih snovi v ponovno rabo, ki v Sloveniji zaostaja za povprecjem EU. Stopnja vkljucenosti predelanih snovi v gospodarske dejavnosti, ki je izracunana kot razmerje med predelano kolicino odpadnih snovi in celotno kolicino porabljene snovi, se je v prvih letih tega desetletja povecala (s 5,9 % v letu 2010 na 9,3 % v letu 2013), nato pa nekoliko znižala in do leta 2017 ostala na približno isti ravni (8,5 %). Rast je bila v opazovanem obdobju hitrejša kot v povprecju EU, a je raven porabe predelanih snovi kljub temu v tej primerjavi v Sloveniji nižja (v letu 2017 za 3,2 o. t.). Da bi dosegli optimalnejšo rabo surovin, je treba zdajšnje gospodarske okvire prilagoditi nacelom krožnega gospodarstva. V ta namen bi morale gospodarske politike upoštevati (i) zapiranje ciklov, ki lahko spodbudijo obnovo virov v gospodarstvu, (ii) optimalnejšo rabo lokalnih naravnih virov, ki so že bili uporabljeni, in (iii) ucinkovitost sistema materialnih tokov in s tem manjšo porabo neobnovljivih ali strupenih snovi ter manjšega onesnaženja okolja.203 Na neizkorišcene možnosti kroženja snovi kaže tudi narašcajoca kolicina odpadkov iz dejavnosti in gospodinjstev; pri ravnanju z njimi pa problematika kljub doseženemu napredku ostaja velika. V proizvodnih in storitvenih dejavnostih se je kolicina nastalih odpadkov v obdobju 2012–2018 povecala za okoli 90 % v povezavi z gradbeno dejavnostjo in povecevanjem mineralnih odpadkov (gl. kazalnik 4.6). V preracunu na enoto BDP v Sloveniji nastane za okoli 203 Espon, 2019. petino vec odpadkov kot v povprecju EU. To je posledica razlik v strukturi gospodarstva, a kaže tudi na razliko v obsegu investicij, inovacij in cistih tehnologij.204 Pri želenem zmanjševanju nastajanja odpadkov bo zlasti ob vecji gospodarski aktivnosti kljucna vecja preusmeritev proizvodnje v krožni sistem, to je v manjšo porabo nove snovi in v tem vecji delež za recikliranje primernih materialov. Povecujejo se tudi komunalni odpadki; v preracunu na prebivalca jih nastane približno enako kot v povprecju EU. Ravnanje z odpadki pa se je v zadnjih letih precej izboljšalo, tudi zaradi vec novih oziroma nadgrajenih regijskih centrov za odpadke.205 S tem se je zmanjšalo odlaganje, ki je z okoljskega stališca najmanj zaželeno, povecala pa predelava in recikliranje, kar je delovanje za bolj trajnostno ravnanje. S pripravo odpadkov za ponovno uporabo se povecuje ucinkovitost rabe virov, zmanjšujejo izpusti toplogrednih plinov in odvisnost od uvoza surovin. Zaradi obsežnega kopicenja odpadkov na odlagališcih bo ob vecjih prizadevanjih za njihovo zmanjšanje pri izvoru kljucna odlocitev glede njihove toplotne obdelave. Slika 39: Nastali odpadki skupaj, brez mineralnih, na enoto BDP, 2016 300 657 418 250 200 letih znižal. Glavnino prihodkov sestavljajo davki na energijo (84 %), ki so se pod vplivom znižanja trošarin v letu 2018 znižali, podobno kažejo predhodni podatki za leto 2019 (gl. kazalnik 4.7). V daljšem obdobju se je zniževal tudi že sicer skromen delež prihodkov od davkov na onesnaževanje in rabo naravnih virov. Ceprav okoljski davki niso namenski vir za doseganje okoljskih ciljev, takšna gibanja ne odražajo prizadevanj za omejevanje onesnaževanja. Hkrati se ohranjajo in povecujejo tudi davcne spodbude razlicnih oblik (subvencije, olajšave), ki so v nasprotju s cilji zmanjšanja obremenjevanja okolja.206 Z zadnjo davcno reformo, s katero se je razbremenila obremenitev dela (gl. kazalnik 1.4), niso bile izkorišcene možnosti zelenega davcnega prestrukturiranja. Ob nujnem optimalnejšem izkoristku zdajšnjih prihodkov in izdatkov proracuna pa bodo za nacrtovani prehod v nizkoogljicno krožno gospodarstvo v prihodnje potrebni tudi dodatni javni in zasebni financni viri. To kažejo tudi prve ocene potrebnega financiranja Investicijskega nacrta evropskega zelenega dogovora207 (gl. tudi okvir 4). V povezavi s potrebnim cimprejšnjim investicijskim zagonom za prehod v nizkoogljicno krožno gospodarstvo bo potreben tudi temeljit razmislek o preoblikovanju fiskalnih pravil, kjer se že znani predlogi nanašajo tudi na možnosti izlocitve zelenih investicijskih izdatkov iz sklopa omejevanja skupnih izdatkov (gl. poglavje 1.1). Slika 40: Subvencije, ki so v nasprotju s cilji zmanjšanja izpustov TGP, Slovenija v kg / tisoc EUR 150 100 50 79 65 LuksemburgDanskaIrskaCiperFrancijaŠvedskaAvstrijaNem cijaZdr.kraljestvoŠpanijaMaltaNizozemskaEUPortugalskaItalijaCeškaFi nskaHrvaškaGrcijaSlovenijaBelgijaLatvijaMadžarskaSlovaškaLitvaRom unijaPoljskaBolgarijaEstonija V mio EUR Industrija in gradbeništvo Kmetijstvo in ribištvo Proizvodnja elektricne energije Promet 160 140 120 100 80 60 Vir: Eurostat Portal Page – Tables on EU Policy, 2020. 40 20 Za doseganje zastavljenih ciljev prehoda v nizkooglicno krožno gospodarstvo je še veliko 0 prostora pri optimalnejšem izkoristku zdajšnjih financnih virov, a pri tem bodo v prihodnje potrebni 2005200620072008200920102011201220132014201520162017 Vir: Podnebno ogledalo 2019, IJS. Opomba: v izracunu, opravljenem po dodatni viri. V Sloveniji so prihodki od okoljskih davkov, ki vkljucujejo davke na energijo, promet, onesnaževanje in rabo naravnih virov, glede na BDP med najvišjimi v EU, vendar se je njihov delež v zadnjih 204 Environment at a Glance Indicators, OECD, 2019. 205 V prejšnjem programskem obdobju so bili to eni izmed kohezijskih projektov s podrocja okolja. metodologiji OECD, je zajeto: (i) podpora proizvodnji elektricne energije iz domacih virov za zagotavljanje zanesljive oskrbe z energijo, (ii) oprostitev placila za energente (premog, naftni derivati, zemeljski plin), ki se uporabljajo pri soproizvodnji elektricne energije in toplote, (iii) stroški zapiranja Rudnika Trbovlje Hrastnik, (iv) vracilo trošarine na dizelsko gorivo pri tovornih gorivih, (v) delno vracilo trošarin na goriva pri uporabi kmetijske mehanizacije ter (vi) polovicno povracilo trošarin na goriva, ki jih uporablja delovna mehanizacija. 206 Podnebno ogledalo 2019, IJS. 207 Financing the green transition, Evropska komisija, februar 2020. Okvir 6: Slovenija kot vzorcna država v celovitem strateškem projektu prehoda v nizkoogljicno krožno gospodarstvo1 Na evropski ravni potekajo projekti povezovanja nacionalnih projektov za prehod v nizkoogljicno krožno gospodarstvo s programi celovitega strateškega pristopa (angl. Deep Demonstration). Slovenija je v sodelovanju z evropskima inštitutoma za inovacije in tehnologijo (EIT Climate-KIC in EIT RawMaterials) ter Skupnim raziskovalnim središcem Evropske komisije (JRC) pripravila celovit program prehoda v brezogljicno družbo, ki predstavlja vzorcen primer na ravni EU. Namen projekta, ki bo trajal tri leta, je okrepiti in sistemsko povezati prizadevanja in pobude, ki se za prehod v nizkoogljicno krožno gospodarstvo že izvajajo, hkrati pa uvesti nove inovativne pristope in rešitve, s katerimi bodo izzivi tega podrocja lažje spremenjeni v priložnosti. Izvajanje ukrepov bo prispevalo k doseganju strateških razvojnih ciljev, opredeljenih v Strategiji razvoja Slovenije 2030. Vsebina programa je razdeljena v tri stebre, ki so sestavljeni iz medsebojno povezanih programov: (i) pametne in krožne skupnosti, ki vkljucujejo programe krožnih šol, krožnega ucenja in virov ter uvajnje krožnih rešitev v regijah in lokalnih skupnostih. Namen je opolnomociti deležnike v izobraževalnih procesih ter v regijah in lokalnih skupnostih, da bodo bolje opremljeni za oblikovanje in izvedbo rešitev za prehod v nizkoogljicno krožno gospodarstvo; (ii) krožni razvoj, ki vkljucuje programe s podrocja podjetništva, podpore krožnim zagonskim podjetjem ter podpore krožnim inovacijam v malih in srednjih podjetjih ter (iii) krožno oblikovanje politike in znanosti, ki vkljucuje programe na podrocju visokošolskega krožnega izobraževanja, oblikovanja politik za prehod v krožno gospodarstvo in krožno javno narocanje. Te tri stebre povezujejo trije horizontalni programi: (i) ustanovitev centra za prehod v pametno in krožno družbo, katerega naloga bo usklajevanje vsebin programa in povezovanje pobud in projektov s tega podrocja; (ii) transformacijski kapital, katerega namen je omogociti strateško kombiniranje razlicnih virov financiranja in vzpostaviti novo naložbeno logiko; program bo predstavljal podporo oblikovanju financne in fiskalne politike ter drugih instrumentov za vzpostavitev pogojev za kapitalske trge, da preusmerijo financne tokove na bolj nizkoogljicne in podnebno nevtralne investicijske projekte; (iii) krožni piloti oziroma verige vrednosti, s katerimi se bo prispevalo k oblikovanju poti za potrebni prehod na relevantnih podrocjih industrije. A Deep demonstration of a Circular, Regenerative and Low-Carbon Economy, EIT Climate-KIC, 2020. 4.2 Trajnostno upravljanje naravnih virov Trajnostno upravljanje naravnih virov (razvojni cilj 9) Cilj SRS 2030 je trajnostno varovati naravne vire in nacrtovati njihovo ucinkovito rabo, saj so eden kljucnih stebrov za zagotavljanje zdravega življenjskega prostora, pridelavo kakovostne hrane in izvajanje gospodarskih dejavnosti z visoko dodano vrednostjo. Cilj bomo dosegli s preseganjem sektorskega nacina razmišljanja, ohranjanjem biotske raznovrstnosti, trajnostnim upravljanjem tal, ohranjanjem kakovostnih kmetijskih zemljišc, trajnostnim razvojem gozda ter ucinkovitim upravljanjem voda. SRS 2030 ob tem prepoznava velik pomen odgovornega ravnanja s prostorom. Posebnega pomena bo blažitev podnebnih sprememb, ucinkovito prilagajanje nanje in izkorišcanje priložnosti, ki jih te prinašajo. Kazalniki uspešnosti za razvojni cilj 9: Zadnji podatek Slovenija Povprecje EU Delež kmetijskih zemljišc v uporabi, v % 23,6 (2018) 40,9 (2018) Kakovost vodotokov, mg O/l 2 1,1 (2018) 2,0 (2015) Ekološki odtis, gha/osebo 5,1 (2016) 4,6 (2016) Ciljna vrednost za 2030 >24 < 1 3,8 Naravo s sedanjimi proizvodnimi procesi in življenjskim slogom mocno preobremenjujemo, po zmanjšanju v gospodarski in financni krizi pa se je po letu 2013 obremenjenost ponovno povecevala, kar pomeni precejšen odmik od zastavljenega cilja SRS. Z dolgorocnimi spremembami nacina življenja vse hitreje izkorišcamo naravne vire in pri tem povecujemo onesnaževanje. Ekološki odtis, ki je eden izmed najbolj celovitih kazalnikov obremenjevanja okolja,208 se je v obdobju gospodarske rasti v Sloveniji razmeroma hitro poveceval in se v recesiji znižal približno na raven pred Slovenija Evropa Svet 7 6 5 Slika 41: Ekološki odtis 5,13 4,56 2,75 njo, v zadnjih letih izracuna pa se je ponovno poveceval (gl. kazalnik 4.8). V opazovanem obdobju je bil najnižji leta 2013, v naslednjih treh letih pa se je, nasprotno kot v evropskem povprecju, zvišal in presegel povprecje Evrope. To kaže, da je bil gospodarski razvoj dosežen V gha / osebo 4 3 ob vecji rabi virov in vecjem onesnaževanju okolja. 2 Biološke površine, ki so se sposobne obnoviti, t. i. biološka zmogljivost narave, pa je v Sloveniji v preracunu 1 na osebo nižja kot v evropskem povprecju. Sloveniji najvecjo biokapaciteto prinašajo gozdovi, ki pa kljub 0 veliki površini ne zadostujejo za absorpcijo izpustov ogljikovega dioksida, ki k ekološkemu odtisu prispevajo 20002001200220032004200520062007200820092010201120122013201420152016 najvec. Razlika med ekološkim odtisom in biokapaciteto, t. i. ekološki primanjkljaj, je s tem v Sloveniji vecja kot v povprecju evropskih držav in znaša dvakrat toliko, kot je biološka zmogljivost obnavljanja njene narave.209 Slovenija se uvršca v obmocja z najvecjo biotsko raznovrstnostjo v Evropi. To je predvsem naravna danost, a tudi posledica nacrtnega varovanja rastlinskih in živalskih vrst ter premišljenega gospodarjenja z ekosistemi. Pri tem so posebnega pomena zavarovana 208 National Footprint Account (Global Footprint Network), 2019. 209 Kovac, M., 2019. Vir: National Footprint Accounts (Global Footprint Network), 2019. Opomba: gha – globalni hektar – je rodovitna površina, potrebna za zadovoljitev clovekovih potreb po hrani in ohranjanje njegovega življenjskega sloga ter odlaganje pri tem nastajajocih odpadkov. obmocja z veliko biotsko in krajinsko pestrostjo. Po deležu te površine, ki je za ohranitev življenjskih prostorov ogroženih vrst kljucna, je Slovenija v vrhu držav EU in ima v tem omrežju dvakrat tolikšen delež površin kot EU v povprecju. Kljub izvajanju številnih aktivnosti za ohranitev biotske raznovrstnosti pa ta tudi v Sloveniji dolgorocno upada. Indeks ptic kmetijske krajine, ki je eden izmed kazalnikov sprememb, kaže na zmanjševanje Slika 43: Delež zavarovanih obmocij – Natura 2000, 2018 Zemljišcaza infrastrukturo Obdelovalnepovršine 40 38 Ribolovnaobmocja Gozdovi 35 30 25 20 18 V % 15 10 5 0 SlovenijaHrvaškaBolgarijaSlovaškaCiperGrcijaŠpanijaLuksemburgRom unijaMadžarskaPortugalskaPoljskaItalijaEUEstonijaNem cija AvstrijaCeškaBelgija IrskaFrancijaMaltaNizozemskaFinskaŠvedskaLatvijaLitvaZdr.kraljestvoDanska Vir: National Footprint Accounts (Global Footprint Network), 2019. njihove populacije.210 Izstopajo problemi (i) pozidave v zvezi z neustreznim širjenjem urbanizacije, prometa in gospodarskih aktivnosti, (ii) nedomišljenega urejanja vodotokov, vecinoma v povezavi z zagotavljanjem protipoplavne varnosti in (iii) kmetijstva, ki sicer varovanim vrstam zagotavlja življenjski prostor, a ga na obmocjih z zelo intenzivnim nacinom gospodarjenja tudi krci. Izziv je v preseganju sektorskega nacina razmišljanja ter iskanju kompromisov med interesi s podrocja varovanja narave in posameznih gospodarskih dejavnosti. Kot izjemno zahtevno podrocje se v zadnjem casu kaže predvsem iskanje kompromisnih rešitev za umešcanje vodnih in veternih elektrarn v prostor. Tla v Sloveniji vecinoma niso onesnažena. Kljub splošnemu dobremu stanju tal pa izstopajo posamezna obmocja, ki so cezmerno obremenjena z nekaterimi težkimi kovinami, npr. s kadmijem, cinkom, svincem, arzenom in živim srebrom.211 Preseganja opozorilnih oziroma ponekod kriticnih vrednosti so bila v raziskavah zaznana predvsem na obmocjih z dolgoletno rudniško, topilniško in metalurško dejavnostjo ter na obmocjih z gostejšim prometom. Ker se v tleh, drugace kot v zraku in vodi, snovi nalagajo, se zmanjševanje vnosa obicajno ne odraža v zmanjšani vsebnosti v njih. Med najbolj obremenjenimi so Mežiška dolina, Celjska kotlina, 210 Ugotavljanje stanja biotske raznovrstnosti je precej težavno, ker je vrst in interakcij med njimi in neživim okoljem veliko. Med kazalniki, ki okvirno kažejo splošno stanje, so populacija izbranih vrst ptic, indeks ptic kmetijske krajine, ohranjenost populacij divjadi in ohranjenost gozdov. 211 Raziskave onesnaženosti tal Slovenije v letu 2008, 2009 in Geoportal, 2018. Vir: Eurostat Portal Page – Tables on EU policy, 2020. Jesenice in Idrija.212 Na teh in nekaterih drugih obmocjih se srecujemo s potrebo po cišcenju onesnaženih tal in sanacijami onesnaženih zemljišc, ki so pogosto tehnološko in stroškovno težko izvedljiva.213 Pri tem pa vsega onesnaženja s kovinami ne kaže pripisati cloveku in njegovim dejavnostim, ker je vsebnost odvisna tudi od kamninske osnove. Onesnaževanje tal z organskimi onesnaževali je v Sloveniji manj perece, saj opozorilne vrednosti vecinoma niso presežene. Na nekaterih površinah z intenzivno kmetijsko pridelavo so bila zaznana manjša preseganja mejnih vrednosti za pesticide oziroma njihove razgradne produkte. Pomembno je predvsem sprotno spremljanje stanja in preprecevanje cezmernih vnosov onesnaževal, zlasti na površini, ki je namenjena pridelavi hrane. Kmetijstvo, ki ima pri ravnanju s tlemi eno vecjih vlog, v Sloveniji v mednarodni primerjavi ni med intenzivnejšimi. Slovenija se uvršca med države EU z najvecjim deležem kmetijskih zemljišc v obmocjih z omejenimi možnostmi za kmetovanje in posledicno z najvecjim deležem travinja. Površine njiv so skromne in se še zmanjšujejo (gl. kazalnik 4.9). Sintezni kazalnik za ugotavljanje kakovosti tal, t. i. talno število, kaže, da je v razredu z najboljšo kakovostjo le 7 % kmetijskih zemljišc, kar okoli petina pa v dveh razredih z najslabšo 212 Na obmocju Mežiške doline se od leta 2008 izvajajo sanacijski ukrepi za izboljšanje stanja onesnaženih tal, kot so prekrivanje makadamskih površin z asfaltom, zamenjava onesnaženih delov tal, prekritje z neonesnaženimi tlemi in zatravitev. Vsebnost svinca se je zmanjšala pod opozorilno vrednost, a se ponekod postopno povecuje (Porocilo o okolju v RS 2017, 2017). 213 Onesnaženost tal – skrita nevarnost, Slovensko partnerstvo za tla in drugi, 2018. Slika 44: Stopnja samooskrbe z osnovnimi kmetijskimi Slika 45: Površina gozdov, 2015 proizvodi, Slovenija 2008 2018 Rastlinski pridelki Živinoreja 128 120 110 110 96 100 92 81 V % 69 49 47 41 38 20 0 ZelenjavaSadjeKrompirŽitaMeso prašicevMeso skupajMeso drobniceJajca PerutninskomesoMeso govediMleko FinskaŠvedsk aSlovenijaEstonijaLatvijaHrvaškaSlovaškaAvstijaPortugalskaBolgarijaGrcijaEUCiperŠpanijaLitvaCeškaLuksemburgPoljskaItalijaRom unijaNem cijaFrancijaZdr.kraljestvoMadžarskaBelgijaIrskaDanskaMaltaNizozemska Vir: SI-STAT podatkovni portal – Okolje in naravni viri – Kmetijstvo in ribištvo, 2020; Porocilo o stanju kmetijstva … v letu 2018, 2019. kakovostjo.214 To otežuje pridelovanje, zmanjšuje ucinkovitost in hkrati kmetovanje bolj usmerja v živinorejo. Ker pa je skrbi za okolje namenjene vse vec pozornosti, sta se bilancna presežka dušika in fosforja, ki sta osnovna kazalnika obremenjevanja tal in voda s kmetijstvom, v daljšem obdobju precej znižala. V kmetijstvu potekajo precejšnje strukturne spremembe, kot so povecevanje in specializacija gospodarstev, a pri tem ostajajo tla za kmetijsko pridelavo razmeroma skromno izkorišcena (gl. kazalnik 4.10). Povprecni hektarski pridelki so vecinoma nižji od povprecnih v EU, kar pa poleg manjše obremenjenosti okolja pomeni tudi nižjo produktivnost naravnih virov. Samooskrba z vecino osnovnih kmetijskih proizvodov, še posebej iz ekološke pridelave, je posledicno razmeroma nizka.215 Kmetijstvo je pred velikimi izzivi, ki so povezani ne le z obsegom pridelave hrane in njeno kakovostjo, ampak tudi z varovanjem okolja in prilagajanjem podnebnim spremembam.216 Gospodarjenje z gozdovi, ki v Sloveniji pokrivajo velik del površine, je v zadnjih letih pod vplivom odstranjevanja posledic naravnih ujm in lesnih škodljivcev, les pa ob obsežnejši secnji ostaja premalo izkorišcena surovina. Slovenija je ena izmed 214 Talno število kaže na sposobnost tal za kmetijsko pridelavo, pa tudi na sposobnost tal za opravljanje osnovnih okoljskih funkcij. Upoštevana je npr. globina zemlje, sposobnost zadrževanja vode in nagnjenost terena. Zemljišca so razdeljena v pet razredov (Slabe, 2015). 215 Povecevanje samooskrbe oziroma zagotavljanje prehranske varnosti s stabilno pridelavo varne, kakovostne in potrošniku dostopne hrane je eden izmed osnovnih strateških ciljev slovenskega kmetijstva in živilstva (Resolucija o strateških usmeritvah … do leta 2020, 2011). 216 Resolucija Naša hrana, podeželje in naravni viri po letu 2021, 2019. Vir: Eurostat Portal Page – Tables by themes, 2020. treh najbolj gozdnatih držav v Evropi, gozdovi pa njen najbolje ohranjeni naravni ekosistem. To ima ugoden vpliv na okolje, tudi zaradi ponora ogljika in s tem blažitve problematike, povezane z izpusti toplogrednih plinov. Prevelik delež gozda pa s stališca optimalne rabe prostora kljub temu ni zaželen. Gozdnatost Slovenije se je dolgorocno povecevala, gibanja v prostoru pa niso bila enakomerna. Povecevala se je na obmocjih, kjer je bilo gozdov z vidika krajinske pestrosti že sicer veliko, v predelih z intenzivnim kmetijstvom in v primestnih predelih pa so se krcili.217 Gozdove so v zadnjih letih prizadele tri naravne ujme: leta 2014 žledolom, po njem napad lesnih škodljivcev, v letih 2017 in 2018 pa mocna vetroloma. Zaradi velikega deleža starejših in debelejših dreves, ki ob visoki povprecni lesni zalogi sicer zagotavlja visoko biokapaciteto in skladišcenje ogljika, je odpornost slovenskih gozdov na podnebne spremembe manjša.218 Posek lesa se je zaradi sanacije gozdov mocno povecal (gl. kazalnik 4.11), z vidika doseganja višje dodane vrednosti in produktivnosti v verigi pa je posebej problematicen visok delež izvoza nepredelanega lesa, zlasti njegove najkakovostnejše kategorije. Z vecjo secnjo lesa se je ponor toplogrednih plinov v gozdovih zmanjšal. Slovenija je vodnata država in vecina vodnih teles je v dobrem kemijskem stanju, kakovost recnih voda se v zadnjih letih sicer ni približevala cilju SRS, a je v EU najvišja. Na veliko vodnatost kaže preracun razpoložljivih sladkovodnih virov na prebivalca, ki je dvakrat tolikšna kot v povprecju EU, višja pa le v treh državah clanicah. 217 Resolicija o nacionalnem gozdnem programu, Uradni list RS, št. 111/07. 218 Okoljski odtis Slovenije … za izbrane ukrepe. Stritih, 2018. podatek LuksemburgMaltaDanskaZdr.kraljestvoLitvaSlovaškaIrskaLatvijaCeškaŠvedskaNem cijaHrvaškaCiperBelgijaNizozemskaFrancijaPoljskaSlovenijaRom unijaMadžarskaPortugalskaŠpanijaFinskaGrcijaBolgarija Vir: Eurostat Portal Page – Tables by themes, 2020. V povprecju je vode dovolj, saj je rabljena le polovica kolicine, ki pritece v državo oziroma pade na njeno površje, in petina podzemne vode. Kljub temu obcasno prihaja tudi do poplav ali pomanjkanja vode, na kar vplivajo podnebni dejavniki in cloveški posegi. Pri tem je kolicina vode za namakanje v celotni bilanci rabe vode še vedno skoraj zanemarljiva. Skupna vodna produktivnost, merjena z BDP na kolicino nacrpane sladke vode, je v mednarodni primerjavi nizka in se dolgorocno le pocasi izboljšuje. Kakovost voda, merjena z biokemijsko potrebo po kisiku v rekah, pa se je zaradi vse vecjega in ucinkovitejšega cišcenja odpadnih voda zvišala na najvišjo vrednost med državami EU (gl. kazalnik 4.12). To kaže na veliko izboljšanje njenih kemijskih, bioloških in mikrobioloških parametrov.219 Slovenske reke so v povprecju s kisikom razmeroma bogate in vsebujejo malo hranil, organskih snovi in pesticidov, a na nekaterih obmocjih so kljub temu cezmerno obremnjene. Velika vecina vodnih teles površinskih voda ima dobro kemijsko, okoli dve tretjini pa tudi dobro ekološko stanje. Slednje je najboljše pri jadranskih rekah ter porecjih Soce in zgornje Save, najslabše pa v porecjih Mure in Drave, kar sovpada s tamkajšnjo obsežnejšo in intenzivnejšo kmetijsko dejavnostjo.220 Kakovost zraka v Sloveniji znižujejo visoke povprecne koncentracije prašnih delcev in ozona. Koncentracija prašnih delcev oziroma delcev PM nastaja predvsem zaradi 219 Kemijsko stanje voda se ugotavlja glede na 45 prednostnih snovi, med katerimi so npr. atrazin, benzen, kadmij in živo srebro. Za oceno ekološkega stanja vodnih ekosistemov pa se upošteva stanje združb vodnih rastlin, alg, nevretencarjev in rib. 220 Trobec, T., 2017; Ekološko stanje … v Sloveniji, ARSO, 2018; Kazalci okolja, ARSO, 2020. Vir: Kazalci okolja v Sloveniji, ARSO, 2020. neustreznega izgorevanja lesne biomase v individualnih kurišcih in zaradi cestnega prometa, pa tudi dejavnosti v industriji in kmetijstvu. Izpostavljenost urbanega prebivalstva tem delcem je kljub trendu zmanjševanja razmeroma visoka in presega povprecje v EU (gl. kazalnik 4.13). V hladnem delu leta je lokalno precej odvisna od kotlinske lege in prevetrenosti. Presežene dnevne mejne koncentracije PM do velikosti 10 mikrometra so bile najveckrat izmerjene na merilnih postajah v mestih, ki so pod vplivom izpustov iz prometa. Pri tem ostaja precejšnja nejasnost o stanju na poseljenih podeželskih obmocjih, kjer je meritev precej manj.221 K izboljšanju bosta poleg vecje ozavešcenosti prebivalstva najvec pripomogli uporaba tehnološko sodobnejših kurilnih naprav in boljša energetska ucinkovitost stavb. Zaradi velikega vpliva kakovosti zraka na zdravje prebivalstva se politika EU na tem podrocju zaostruje.222 Drugi vecji problem onesnaženosti zraka v Sloveniji so prizemni ozon in njegovi predhodni plini, kar je povezano s cezmejnim prenosom z zahoda.223 Visoka onesnaženost zraka z ozonom je ugotovljena na vecini merilnih mest, tudi na podeželju in v višjih legah. Pri reševanju v preteklosti prav tako perecih problemov z nekaterimi drugimi onesnaževali, npr. žveplovim dioksidom in dušikovim oksidom, pa so bile v daljšem casovnem obdobju zaradi 221 Cezmerna onesnaženost zraka z delci PM10 je tudi pravni problem zaradi kršitve direktive o kakovosti zunanjega zraka. 222 Direktiva EU o nacionalnih zgornjih mejah emisij, ki je osrednji element celovitejšega programa »Cist zrak za Evropo«, doloca strožje omejitve za pet glavnih onesnaževal, med katerimi so tudi delci PM. Slovenija naj bi emisije PM2,5 v primerjavi z letom 2005 po letu 2020 zmanjšala za 25 %, po letu 2030 pa za 70 % (v povprecju EU za 22 % in 51 %). To bo zahtevalo nove naložbe, vendar naj bi bili prihranki pri delu, zaradi manjših stroškov zdravstvene oskrbe in bolezni, nekajkrat višji. 223 Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2017, ARSO, 2018. Slika 48: Primerjava med novimi in oživljenimi funkcionalno degradiranimi obmocji – FDO (levo) ter struktura nacrtovanih sprememb po regijah (desno), Slovenija, 2020 IND INF KMD OBR PRE MIN STO TUR BIV Površine oživljenih FDO Površine novih FDO Že sprejet nacrt za FDO Nacrti in ideje, realizacija še ni dolocena Ni nacrtov in možnosti sprememb Slovenija Osrednjeslovenska Obalno-kraška Savinjska Jugovzhodna Slovenija Gorenjska Podravska Primorsko-notranjska Posavska Pomurska Koroška Goriška Zasavska Vir: Lampic, B., in drugi, 2020. Opomba: IND = FDO industrijskih in obrtnih dejavnosti, INF = FDO infrastrukture, KMD = FDO kmetijske dejavnosti, OBR = FDO obrambe, zašcite in reševanja, PRE = FDO prehodne rabe, MIN = FDO pridobivanja mineralnih surovin, STO = FDO storitvenih dejavnosti, TUR = FDO turisticne, športno­rekreacijske in športne dejavnosti, BIV = FDO za bivanje. zaostritve zakonodaje in izvajanja ukrepov sektorskih politik dosežene ucinkovite rešitve.224 Precejšnji del negativnega vpliva na okolje je povezan tudi z negospodarno rabo prostora. Poseljenost je v Sloveniji neenakomerna in razpršena, veliko je majhnih naselij. V mestnih obmocjih živi okoli polovica prebivalcev, v povprecju EU pa okoli tri cetrtine.225 Povecuje se poseljenost v suburbanih obmocjih blizu mestnih središc, pretežno ob avtocestnem križu, ki omogoca dobro mobilnost do zaposlitvenih središc. Posledicno je prostor razdrobljen, prekinjeni so zeleni koridorji med naselji, otežena je oskrba s storitvami splošnega in splošnega gospodarskega pomena,226 obremenitve prostora so velike. Ob tem se povecuje delovna migracija, osebni avtomobilski promet in njegovi precejšnji negativni vplivi na okolje, npr. hrup in izpusti plinov. Na drugi strani ima preostali del podeželja, še posebej obmejna obmocja, težave zaradi pospešenega staranja prebivalstva, kar je sicer znacilno tudi za Slovenijo v celoti. Na teh obmocjih je smiselna revitalizacija centralnih naselij in gospodarnejša uporaba obstojece infrastrukture in stavbnih zemljišc. 224 Ogrin, 2017. Pri tem se uvajanje novih ukrepov nadaljuje. Novejši napori so usmerjeni v zmanjšanje izpustov iz majhnih in srednje velikih kurilnih naprav. 225 World Bank, 2019. V Sloveniji živi v vecjih mestih, ki jih je malo, le okoli cetrtina prebivalcev. Taka poselitev je posledica naravnih razmer, zgodovinskega razvoja, nacrtnega spodbujanja policentricnega urbanega sistema in visokega vrednotenja življenja v naravnem okolju. 226 Storitve splošnega pomena so osnovne javne storitve netržne narave, do katerih imajo prebivalci enake pravice in dostop (javna uprava, šolstvo, zdravstvo, sodstvo). Splošne storitve gospodarskega pomena pa so tiste, ki so na trgu in zanje veljajo nacela konkurencnosti (elektronske komunikacije, poštne storitve, oskrba z elektriko, plinom, vodo in prevozom …) (Nared in sod., 2016). Degradirana obmocja so premalo izkorišcana, na novo nastala pa se širijo tudi na kmetijska zemljišca in so pogosto grožnja okolju. V zadnjih nekaj letih se prizadevanja za umešcanje dejavnosti na že pozidana, vendar opušcena in premalo uporabljena obmocja (funkcionalno degradirana obmocja, FDO) vecajo, vendar socasno nastajajo tudi nova, ali pa se obseg nekaterih FDO povecuje (gl. kazalnik 4.14). V prostoru prihaja predvsem do širjenja novih FDO na kmetijska zemljišca,227 ki jih je že sicer malo, ob tem pa se povecuje tudi število vlog lastnikov za spremembo namenske rabe kmetijskih zemljišc. Zadnji popis FDO v letu 2020 je pokazal, da je še vedno veliko ovir za njihovo vecje oživljanje. Povezane so s heterogenim lastništvom, nezainteresiranostjo lastnikov in pomanjkanjem financnih virov. V okoli dveh tretjinah FDO v triletnem obdobju med popisoma namrec ni bilo sprememb. Vzpostavljeno evidentiranje teh obmocij pa je že pripomoglo k prepoznavanju problema in posledic negospodarne rabe. Pri tem so aktivnosti za oživljanje vecje v zahodni kohezijski regiji. Reševanje problemov, povezanih s heterogenimi lastništvi in financnimi viri, bo tudi s stališca varovanja okolja zahtevalo vecje sistemsko ukrepanje. 227 Ta ponekod pomenijo resno okoljsko grožnjo zaradi nelegalnih nasipanj ter odlaganja gradbenih, kosovnih in tudi nevarnih odpadkov. 5 Visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in ucinkovitosti upravljanja Institucionalna konkurencnost Slovenije se pocasi izboljšuje, vendar še naprej ostaja nižja kot v povprecju EU. V zadnjih letih je bil narejen pomemben napredek na podrocju digitalizacije nekaterih javnih storitev, uvajanja standardov kakovosti v javni upravi, sprejeti so bili ukrepi za zmanjšanje administrativnih ovir in korupcije. Povecala se je tudi ucinkovitost pravosodnega sistema, njegova kakovost pa je primerljiva z drugimi državami EU. Zaupanje v javne institucije in pravno državo je ostalo nizko, prav tako stopnja reprezentativne demokracije, zaznava korupcije pa visoka. Kot eno najvecjih ovir poslovanju so gospodarstveniki izpostavili pretirano birokracijo in premalo spodbudno poslovno okolje. Nekateri postopki v poslovnem okolju so še naprej dolgotrajni, davcna obremenjenost dela visoka, delovnopravna zakonodaja pa po mnenju številnih mednarodnih institucij pretoga. Vse to kaže na številne izzive, povezane s strateškim upravljanjem javnih institucij, nujno pa bi bilo treba tudi izboljšati sodelovanje javnosti in kljucnih deležnikov pri sprejemanju ukrepov. Še vedno obstajajo tudi pomanjkljivosti na podrocju analize ucinkov predpisov, saj se za novo zakonodajo še ne izvaja sistematicna in celovita analiza razlicnih ucinkov predpisov na javne finance, gospodarstvo, okolje in družbo. Slovenija je še naprej ena najbolj mirnih in varnih držav na svetu, ki sodeluje v najpomembnejših mednarodnih organizacijah, operacijah in misijah. To pozitivno vpliva na kakovost življenja in njen ugled v mednarodnem okolju. Clanstvo EU zagotavlja Sloveniji vkljucenost v procese odlocanja, treba pa bi bilo okrepiti njeno aktivno vlogo na podrocju delovanja EU. Pomemben izziv ostaja tudi uresnicenje zavez na podrocjih mednarodne razvojne pomoci in varnosti. 5.1 Ucinkovito upravljanje in kakovostne javne storitve Ucinkovito upravljanje in kakovostne javne storitve (razvojni cilj 12) Za doseganje cilja je potrebno ucinkovito strateško upravljanje javnih institucij in oblikovanje kakovostnih javnih politik, ki se ucinkovito in hitro odzivajo na spremembe. SRS 2030 kot pomembne dejavnike krepitve upravljanja javnega sektorja navaja oblikovanje k ciljem usmerjenih politik, razvijanje visoke kulture sodelovanja med državljani in institucijami in s tem krepitev zaupanja v institucije, vkljucevanje deležnikov v vse stopnje oblikovanja in spremljanja politik, socialni dialog in dostopnost do informacij. Pomembno je tudi oblikovanje ucinkovitega (in inovativnega) upravljanja javnih sistemov in storitev, izboljšanje nadzora razlicnih institucionalnih in družbenih struktur ter prevzemanje odgovornosti za sprejete odlocitve. Kazalniki uspešnosti za razvojni cilj 12: Število tock 2007200820092010201120122013201420152016201720182019 Zadnji podatek Slovenija Povprecje EU Zaupanje v javne institucije, v % Parlament: 26 Vlada: 31 Lokalne oblasti: 46 (2019, jesenska meritev) Parlament: 34 Vlada: 34 Lokalne oblasti: 53 (2019, jesenska meritev) Izvršna zmogljivost, povprecna ocena od 1 do 10 4,9 (2019) 6,0 (2019) Institucionalna konkurencnost se pocasi izboljšuje, a še naprej zaostaja za povprecjem EU. Med gospodarsko in financno krizo se je institucionalna konkurencnost, merjena z mednarodnimi kazalniki konkurencnosti (IMD, WEF, Svetovna banka), precej poslabšala, obcutno so se znižale predvsem vrednosti anketnih kazalnikov.228 To je bilo povezano z delovanjem zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti in prepocasnim prilagajanjem na spremenjene razmere med krizo. Ugodnejše makroekonomske razmere in stabilnejše javne finance so po krizi vplivale na izboljšanje razpoloženja gospodarstvenikov in institucionalne konkurencnosti, ki je bilo v zadnjih štirih letih med vecjimi v EU. Kljub temu pa Slovenija zaostaja za povprecjem EU, saj ankete še naprej kažejo nezadovoljstvo z visoko ravnjo birokracije, ucinkovitostjo delovanja državnih institucij in davcno politiko.229 Med gospodarstveniki in državljani se je v zadnjih dveh letih povecalo zaupanje v kljucne institucije 3 države (parlament, vlado, sodstvo) in politicne stranke, pri državljanih pa je ostalo relativno nizko in nižje kot 2 v povprecju EU (gl. kazalnik 5.1). Na institucionalno konkurencnost vpliva tudi sposobnost in pripravljenost 1 države za prevzemanje in uvajanje digitalnih tehnologij. Slika 49: Podrobni kazalniki ucinkovitosti države po IMD za Slovenijo Pravno in regulativno okolje Izvajanje vladnih odlocitev Transparentnost vladnih politik Prilagodljivost vladnih politik Birokracija Podkupovanje in korupcija Ucinkovitost centralne banke Enostavnost poslovanja 7 6 5 4 V zadnjih letih tu ni bilo narejenega vecjega napredka, Slovenija pa na vec podrocjih zaostaja za povprecjem EU, predvsem pri regulativi in pripravljenosti na nove trende in tehnologije230 (gl. tudi poglavje 1.2.2). 228 Na znižanje vrednosti anketnih kazalnikov med krizo je vplivalo tudi precejšne poslabšanje razpoloženja med gospodarstveniki, ki je bilo vecje kot v drugih državah. 229 Svetovna banka (Doing Business, 2019) navaja, da ni problematicna višina davkov, ampak cas, ki ga podjetja porabijo za placevanje Vir. The World Competitiveness 2019 (IMD), 2019. Opomba: Višje število tock je boljše. Pri podrobnih kazalnikih je najvec možnih tock 10, vsi kazalniki so narejeni na podlagi anket. Udeležba na volitvah, ki omogoca neposredno izbiranje politicnih predstavnikov, je v primerjavi z drugimi državami EU relativno nizka. Na zadnjih državnozborskih volitvah je bila udeležba 52,6 %, kar je manj kot v vecini držav EU, manj kot polovicna pa je bila udeležba na zadnjih lokalnih volitvah (2018: 49,2 % v drugem krogu) in volitvah predsednika RS davkov. Druge institucije opozarjajo na obremenjenost stroškov dela (2017: 42,1 %). Razloge za nizko volilno udeležbo lahko v povezavi z davcno politiko. pojasnjujemo z nezaupanjem volivcev v politicne 230 The IMD World Digital Competitiveness ranking (IMD), 2019. stranke in institucije države (gl. kazalnik 5.1). Za Slovenijo je znacilna tudi tradicionalno nizka volilna udeležba pri volitvah v Evropski parlament, ki je bila v letu 2019 med najnižjimi v EU. Zadovoljstvo z delovanjem demokracije se je v zadnjih dveh letih izboljšalo, a je še vedno nižje kot v povprecju EU, kar deloma tudi pojasnjuje relativno slabšo udeležbo na volitvah.231 Stopnja participativne demokracije, ki pomeni vkljucevanje deležnikov v vse stopnje oblikovanja in spremljanja politik in predpisov, je prenizka. Poslovnik vlade predvideva prikaz sodelovanja javnosti pri pripravi predloga zakona kot obvezno sestavino predloga zakona. V Sloveniji je vkljucenost javnosti relativno nizka, saj vec raziskav navaja, da so sprejeti minimalni standardi sodelovanja232 mnogokrat neupoštevani, vecina ministrstev pa vkljuci deležnike v pripravo predpisov šele v zakljucni fazi.233 Kljub temu pa podatki OECD kažejo, da je vkljucenost deležnikov v pripravo predpisov (predvsem primarnih) v Sloveniji boljša kot v povprecju EU, precej slabša pa je pri spremljanju izvajanja.234 Javnost s predlogi vladi sodeluje prek spletnega portala,235 tako je bilo v letu 2019 ministrstvom v obravnavo poslanih vec kot 300 predlogov za spremembe predpisov in zakonov. Participativna demokracija ne nadomešca reprezentativne demokracije (npr. volitev), ampak predvsem krepi javno zaupanje v državne institucije, povecuje preglednost in prispeva k trajnejšim politikam. Zelo nizko je tudi sodelovanje javnosti pri izražanju demokracije na referendumih, saj je udeležba na posvetovalnih referendumih v zadnjih letih le redko presegla 20 %. Spremenjena referendumska zakonodaja je sicer prispevala k zaostritvi pogojev za razpis in potrditev referendumskih odlocitev. Socialni dialog ima v Sloveniji pomembno vlogo pri obravnavi vprašanj in ukrepov, ki so povezani s socialno in ekonomsko politiko. Tipicni obliki socialnega dialoga sta dvostranski (med predstavniki delodajalcev in delojemalcev) in tristranski, ki poteka na državni ravni (med predstavniki države, delodajalcev in delojemalcev). Osrednje mesto slednjega je Ekonomsko-socialni svet (ESS), dialog pa vkljucuje vse vrste pogajanj, posvetovanj ali izmenjavo informacij med delodajalci, delojemalci in predstavniki države o vprašanjih skupnega interesa glede ekonomskih in socialnih politik. Država ima na podrocju socialnega dialoga pomembno vlogo, tudi kadar sama v dialog ni neposredno vkljucena, saj zagotavlja ustrezen institucionalni okvir ter je odgovorna za zagotavljanje ustreznega politicnega in družbenega vzdušja. Pregled preteklih praks kaže, da ima socialni dialog v Sloveniji velik potencial za razvoj, ki se lahko doseže z dvigom znanja, kompetenc in ozavešcenosti socialnih partnerjev.236 231 Standard Eurobarometer 92 (EK), 2019. 232 Resolucija o normativni dejavnosti, Uradni list RS, št. 92/2007. 233 Vkljucevanje javnosti v pripravo predpisov (MJU), 2015; Regulatory policy in Slovenia – Oversight matters (OECD), 2018. 234 Regulatory policy in Slovenia – Oversight matters (OECD), 2018. 235 Spletni portal predlagam.vladi.si. 236 Porocilo analize stanja na podrocju socialnega dialoga v Sloveniji in tujini ter pregled dobrih praks doma in v tujini, 2018. Najpomembnejša oblika dvostranskega dialoga je kolektivno pogajanje, ki poteka med sindikati (delavci) in delodajalci (podjetja oziroma država v primeru pogajanj za javne uslužbence) in ima za posledico sklenitev kolektivne pogodbe. Indeks industrijske demokracije kaže, da je vpetost deležnikov v socialni dialog visoka, sodelovanje med socialnimi partnerji v Sloveniji pa bi bilo lahko boljše.237 Za krepitev socialnega dialoga je bil novembra 2019 podpisan Protokol Vlade RS in socialnih partnerjev o spoštovanju in spodbujanju socialnega dialoga, prav tako so bila dopolnjena pravila o delovanju ESS.238 5.1.1 Delovanje javne uprave in zagotavljanje javnih storitev Strateško upravljanje javnih institucij je še naprej slabše ocenjeno kot v vecini držav EU, prenizka pa je tudi ucinkovitost javne uprave, ki ima pomembno vlogo pri razvoju na lokalni in državni ravni. Temeljni dokument ucinkovitega delovanja javne uprave je Strategija razvoja javne uprave 2015– 2020, ki se izvaja v skladu s sprejetimi operativnimi programi. Mednarodne primerjave kažejo, da je nizka izvršna zmogljivost, ki meri strateško upravljanje javnih institucij, predvsem posledica premalo ucinkovitega delovanja vlade in organiziranosti ter delovanja kljucnih državnih institucij. Na oceno je v zadnjih letih mocno vplivalo premalo ucinkovito strateško nacrtovanje (npr. usklajenost razvojnih aktivnosti z nacionalnimi in drugimi strategijami), razpršenost organov javnega sektorja, pomanjkljivo medresorsko sodelovanje in nizko sodelovanje razlicnih strokovnih javnosti pri odlocitvah vlade (gl. kazalnik 5.2). To je zaviralo tudi ucinkovito uresnicevanje strategij na razlicnih podrocjih in upocasnilo procese pri crpanju evropskih sredstev, kar vpliva tudi na manj spodbudno poslovno okolje. Manjši napredek je bil dosežen na podrocju izboljšanja zakonodaje. Od resornih ministrstev se pri pripravi zakonov in predpisov zahteva uporaba orodij boljše zakonodaje, kot sta presoja posledic predpisov239 ter vkljucevanje deležnikov. Kljub temu pa ostajajo izzivi pri zagotavljanju ucinkovite uporabe teh orodij v praksi s strani resornih ministrstev.240 Vzpostavljenih je bilo tudi vec portalov (nadgradnja portala za javno narocanje, nacionalni portal odprtih podatkov itd.), ki naj bi omogocali preglednejše in kakovostnejše delovanje. 237 Indeks (angl. Industrial democracy index) je sestavljen iz štirih dimenzij: avtonomija socialnih partnerjev pri placnih dogovorih, reprezentativnost na makro (socialni dialog) ravni in v podjetjih (delavski sveti), sodelovanje zaposlenih v odlocitvah vodstev podjetij in medsebojnega vplivanja vseh strani v kolektivnih pogajanjih ter menedžerskih odlocitvah. Vir: Measuring varieties of industrial relations in Europe: A quantitative analysis (Eurofund), 2018. 238 http://www.ess.si/. 239 Slovenija se med državami EU zelo nizko uvršca glede ex-post presoje posledic ucinkov sprejete zakonodaje (Governement at a glance, OECD, 2019). 240 Regulatory policy in Slovenia – Oversight matters (OECD), 2018. Uvajanje modelov kakovosti v organe javne uprave Slika 50: Indeks izvršne zmogljivosti se nadaljuje. Kakovost se preverja z uporabo skupnega ocenjevalnega okvira v javnem sektorju (CAF),246 ki se je najprej zacel uvajati v upravne enote, zadnja tri leta pa 8 CAF sodelovalo 95 uporabnikov, koncni cilj uporabe modela pa je prispevati k dobremu upravljanju z 7 izboljšanjem delovanja organizacij in razvoju. Izveden je tudi v organe državne uprave. V letu 2019 je v projektu bil tudi prvi redni projekt zunanjih ocenjevanj CAF EPI, ki je pokazal, da bo treba vec pozornosti posvetiti pripravi Število tock 5 4 3 2 1 predlogov izboljšav in seznanju uporabnikov z njimi.247 Kakovost storitev je povezana tudi z zadovoljstvom uporabnikov javnih storitev, ki ga redno spremlja MJU. Anketa je pokazala, da je vecina strank zadovoljna s strokovnostjo in usposobljenostjo zaposlenih na upravnih enotah, nezadovoljstvo je bilo povezano predvsem s cakalnimi vrstami.248 V zadnjih letih so bili sprejeti ukrepi za posodobitev ŠvedskaFi nsk aDanskaLatvijaZdr. kraljestvoLitvaNem cijaIrskaEstonijaFrancijaŠpanijaLuksemburgNizozemskaAvstrijaPortugalskaEUBelgijaMaltaCeškaItalijaPoljskaSlovenijaBolgarijaSlovaškaMadžarskaGrcijaHrvaškaRomunijaCiper Vir. Sustainable governance indicators, 2019; preracuni UMAR. Opomba: Indeks z osmimi podkazalniki meri strateško upravljanje javnih institucij (gl. in preglednost sistema javnega narocanja, Slovenija še naprej zaostaja pri ucinkovitosti. Poudarek je na e-narocanju, saj je bil v 2018 vzpostavljen sistem za elektronsko oddajo ponudb v postopkih javnega narocanja, ki znižuje stroške za izvajalce, skrajšuje postopke in omogoca vecjo preglednost ter boljši nadzor kazalnik 5.2). Višje število tock je boljše, najvec možnih je 10. Dostopnost storitev e-uprave se je v zadnjih letih postopno izboljšala, za povprecjem EU pa zaostajamo pri uporabi teh storitev. Državljanom je namenjen portal eUprava, ki na enem mestu omogoca elektronske storitve za poslovanje z državo, podjetjem in podjetnikom pa portal e-VEM. Kljub izboljšanju spletne dostopnosti javnih storitev in povecanju števila uporabnikov241 pa Slovenija še naprej v povprecju zaostaja za državami EU v uporabi teh storitev, kar velja predvsem za uporabo storitev e-uprave za podjetja. Poleg kakovosti javnih storitev za podjetja je pomemben razlog za nizek delež uporabe pomanjkanje razširjenega in uporabnikom prijaznega nacina elektronske identifikacije, saj v Sloveniji skoraj vse storitve e-uprave od uporabnikov zahtevajo uporabo kvalificiranega potrdila o elektronskem podpisu.242 Analiza EK potrjuje, da je razvitost e-uprave v Sloveniji nad povprecjem EU, za razvitimi državami pa zaostaja pri uporabi storitev in digitalizaciji ter s tem ne izkorišca celotnega potenciala e-storitev.243 Med najvišjimi v EU je uporaba storitev e-zdravja, predvsem zaradi uvedbe receptov in napotnic v elektronski obliki,244 zelo dobro je tudi zagotovljen dostop do odprtih podatkov.245 241 Po podatkih MJU je število registriranih uporabnikov konec leta 2019 preseglo 100.000. Za državljane so na spletu na voljo vse osnovne javne storitve, za pravne osebe pa jih je na spletu na voljo okoli 80 % (DESI, 2019). 242 DESI, 2019. 243 eGovernment Benchmark 2019 (EK), 2019. 244 Raziskava DESI (2019) navaja, da je Slovenija med najboljšimi v EU v uporabi e-receptov (uporablja jih 98 % splošnih zdravnikov) in izmenjevanju zdravstvenih podatkov (27 % zdravnikov). 245 DESI, 2019; eGovernment Benchmark 2019 (EK), 2019. nad porabo javnih sredstev (eJN). Za zagotavljanje vecje gospodarnosti in preglednosti je bilo izvedenih tudi vec skupnih javnih narocil za državne organe in organe javne uprave. Prednostno podrocje je bila centralizacija javnih narocil v zdravstvu (npr. združevanje narocanja zdravil, medicinskih pripomockov in opreme), kjer je bilo v preteklih letih zaznane precej negospodarne porabe sredstev in sestavljajo tretjino vseh javnih narocil.249 OECD navaja, da se Slovenija glede preglednosti javnega narocanja in javno dostopnih informacij uvršca med najbolj razvite države EU in OECD, zaostaja pa pri sistemih, ki zagotavljajo vecjo ucinkovitost (npr. analiza ucinkov javnih narocil, dolgotrajnost postopkov v primeru pritožb).250 Problem je tudi pomanjkanje konkurence, saj je relativno veliko število razpisov samo z enim izvajalcem, kar bi lahko pomenilo višjo ceno in korupcijsko tveganje.251 V letu 2019 je bila sprejeta novela Zakona o pravnem varstvu v postopkih javnega narocanja,252 ki je okrepila pravno varnost ponudnikov (možnost sodne presoje, odlocitev Državne revizijske komisije) in skrajšala roke revizijskih postopkov pri 246 Skupni ocenjevalni okvir v javnem sektorju je orodje za celovito obvladovanje kakovosti, razvito v javnem sektorju in za javni sektor, na podlagi modela poslovne odlicnosti Evropskega sklada za upravljanje kakovosti EFQM. 247 Porocilo o izvedbi prvega rednega postopka CAF EPI 2019 (MJU), 2019. 248 Porocilo o zadovoljstvu uporabnikov javnih storitev za obdobje od 17. januarja do 30. junija 2018 (MJU), 2018. 249 Program ukrepov vlade RS za krepitev integritete in transparentnosti za obdobje 2017–2019, 2017; Drugo vmesno porocilo o izvajanju Programa vlade za krepitev integritete in transparentnosti 2017–2019, 2019. 250 Governement at a glance 2019 (OECD), 2019. 251 Commision staff working document - 2020 Country Report Slovenia (EK), 2020. 252 Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakonda o pravnem varstvu v potopkih javnega narocanja (Uradni list RS, št. 72/2019). vecjih projektih, kar naj bi imelo pomemben ucinek na ucinkovitost. Izvajanje programa ukrepov za odpravo administrativnih ovir in priprave boljših predpisov se zagotavlja s stalnim izvajanjem projekta STOP birokraciji. Razlicni programi odprave administrativnih ovir se v Sloveniji sistematicno izvajajo že vec kot deset let, sedanji veljavni dokument pa je leta 2013 sprejeti Enotni dokument za zagotovitev boljšega zakonodajnega in poslovnega okolja. Dokument se nenehno dopolnjuje z novimi ukrepi, uresnicevanje zacrtanih ukrepov se nadaljuje (trenutno okoli dve tretjini vseh nacrtovanih).253 Pomembnejši sprejeti ukrepi v zadnjih letih posegajo na podrocja podjetništva (test MSP, vzpostavitev Slovenske poslovne tocke – sistem SPOT, izboljšanje dostopnosti financnih virov za zagonska podjetja, svetovanje prek vavcerjev), okolja (nova prostorska in gradbena zakonodaja), storitev (prenova regulacij poklicev in dejavnosti), javnih narocil in spodbujanja investicij. Po podatkih MJU je bilo z ukrepi na letni ravni privarcevanih vec kot 420 mio. EUR,254 v okviru projekta Stop birokraciji pa so redno objavljene evalvacije pomembnejših ukrepov iz enotne zbirke ukrepov. Na podlagi anket med gospodarstveniki napredek pri zmanjševanju administrativnih ovir navaja tudi WEF.255 Za drugimi državami EU zaostajamo pri razširjenosti uporabe analize ucinkov predpisov (RIA) kot tudi pri ex-post evalvacijah ucinkov sprejete zakonodaje.256 Analiza ucinkov predpisov sicer že obstaja na podrocjih, ki se dotikajo podjetništva (npr. test MSP), kljucni problem pa ostaja neizvajanje sistematicne in celostne analize ucinkov predpisov na javne finance, gospodarstvo, okolje in družbo kot celoto. OECD ugotavlja, da bi bilo v Sloveniji treba okrepiti institucionalni okvir in zmogljivosti za presojo posledic predpisov, vkljucevanje deležnikov ter naknadno vrednotenje.257 5.1.2 Vpliv javnih institucij na delovanje gospodarstva Glavne ovire za poslovanje so po razlicnih ocenah povezane predvsem s pretirano birokracijo. Delovanje države in njenih institucij ter s tem ucinkovit institucionalni okvir je kljucnega pomena za spodbudno podjetniško okolje. Ena izmed glavnih prednosti Slovenije je predvsem dobro usposobljena delovna sila (za tuje investitorje je še zlasti pomembno ugodno razmerje med kakovostjo in ceno dela/znanja), hkrati pa podjetja navajajo, da je dobre kadre težko najti in obdržati.258 Na enostavnost poslovanja so v zadnjih letih pomembno 253 12. porocilo o realizaciji ukrepov iz enotne zbirke ukrepov za boljše zakonodajno in poslovno okolje ter dvig konkurencnosti (MJU), 2020. 254 Spletna stran STOP birokraciji (MJU), 2020. 255The Global competitiveness report 2019 (WEF), 2019. 256 Governement at a glance 2019 (OECD), 2019. 257 Regulatory policy in Slovenia – Oversight matters (OECD), 2018. 258 Jaklic, A., Koleša, I., 2018. vplivale spremembe insolvencne zakonodaje, ki so precej skrajšale trajanje stecajnih postopkov in zmanjšale izcrpavanje insolventnih dolžnikov. Svetovna banka in OECD ob tem navajata, da so administrativne ovire za vstop in izstop podjetij nižje kot v povprecju EU,259 problem pa ostaja predvsem podpora delovanju podjetij. Poleg pretirane birokracije, ki se kaže tudi v dolgotrajnosti postopkov, povezanih z javnimi storitvami (npr. pridobivanje gradbenih dovoljenj, registracija nepremicnin, kar je v glavnem povezano z zapletenimi postopki in usklajevanjem z drugimi deležniki), so druge pomembne ovire za poslovanje povezane predvsem z davcno politiko (npr. obremenjenost stroškov dela) in relativno togo delovnopravno zakonodajo.260 Državno lastništvo podjetij, zlasti na podrocju mrežnih industrij, je v Sloveniji bolj razširjeno kot v drugih državah EU. SDH kot upravljavec podjetij v državni lasti zagotavlja pogoje za aktivno upravljanje naložb v skladu z letnimi nacrti upravljanja.261 Konec leta 2018 je vsota knjigovodskih vrednosti lastniških deležev v upravljanju (naložbe v neposredni lasti SDH in naložbe RS v upravljanju SDH) znašala 10,1 mrd. EUR in se je v primerjavi s predhodnim letom nekoliko zmanjšalo. Dve tretjini sestavljajo strateške naložbe, preostalo pa so pomembne262 in portfeljske naložbe. Raziskava OECD kaže, da je lastništvo podjetij v državni lasti bolj razširjeno kot v drugih državah EU, še posebno to velja za lastništvo v nekaterih mrežnih industrijah, kjer so podjetja v državni lasti tudi vodilna na trgu (npr. transport, energetika, telekomunikacije).263 Mednarodne organizacije (WEF, IMD, Svetovna banka, Evropska komisija) opozarjajo na vmešavanje države v poslovanje podjetij ter pocasno odprodajo in pomanjkanje kakovostnega korporativnega upravljanja v podjetjih v državni lasti. Po mnenju IMF264 bi bilo treba privatizacijo podjetij v državni lasti pospešiti in tako spodbuditi tuje neposredne investicije in prenos znanj, kar bi imelo pozitiven ucinek na celotno gospodarstvo. Ob tem je interes Slovenije odprodaja podjetij strateškim lastnikom, ki bi zagotovili nadaljnjo rast in dolgorocni razvoj privatiziranih podjetij. Donosnost upravljanja naložb v lasti države se je izboljšala, zaradi spremembe strukture portfelja se nadaljevanja podobnih gibanj ne pricakuje. V zadnjih letih se je v obdobju ugodnih gospodarskih razmer poveceval cisti donos na kapital družb (ROE) v 259 OECD Indicators of Product Market Regualation (OECD), 2018; Doing Business, 2019. 260 Doing Business, 2019; WEF, 2019; IMD, 2019. 261 Odlok o strategiji upravljanja kapitalskih naložb. Uradni list RS, št. 53/2015; Letni nacrt upravljanja kapitalskih naložb (SDH), vec letnikov. 262 Med pomembne naložbe so razvršcene družbe, ki so nosilci širšega gospodarskega razvoja in imajo pomembno vlogo pri povezovanju družb v dobaviteljske verige in internacionalizaciji gospodarstva. Sem spadajo sistemske financne institucije, loterije, razvojne in tehnološke družbe itd. 263 OECD Indicators of Product Market Regualation (OECD), 2018. 264 Slovenia: Staff Concluding Statement of the 2018 Article IV Mission. (IMF), 2018. upravljanju SDH (6,3 % v 2018), visoka pa so bila tudi izplacila dividend (250 mio. EUR v 2018). S tem je bila donosnost poslovanja podjetij v javni lasti boljša od pricakovanj SDH. Ker je v zadnjih dveh letih prišlo do vecjih sprememb v strukturi portfelja zaradi odprodaje dveh bank (ki sestavljata približno petino portfelja),265 nadaljevanja rasti donosnosti in izplacil dividend ni pricakovati.266 Umikanje države iz lastništva gospodarskih družb Nepremicnine Lastniške naložbe Posojila 1600 1400 1200 1000 Slika 52: Sredstva v upravljanju DUTB in nacrt portfelja do konca leta 2021 31.12.201331.12.201431.12.20151.1.2016*31.12.201631.12.201731.12.201830.6.2019 nacrt 31.12.201931.12.202031.12.202131.12.2022 prek DUTB in SDH se nadaljuje, leta 2019 pa je bil izpeljan drugi del prodaje Nove Ljubljanske banke (NLB) in prodaja Abanke. V skladu z zavezami do mio. EUR 800 Evropske komisije je SDH po prodaji 65-odstotnega 600 deleža v 2018, v letu 2019 prodal še 10-odstotni lastniški delež, minus eno delnico NLB (109,5 mio. 400 EUR) in 100-odstotni lastniški delež Abanke (444 mio. 200 EUR). S seznama petnajstih kapitalskih naložb v lasti države, ki jih upravlja SDH, je bilo do zdaj odprodanih 0 deset družb,267 v preostalih pa so postopki privatizacije trenutno ustavljeni.268 SDH za zdaj ne nacrtuje nadaljnje privatizacije katere od pomembnejših družb. Do konca leta 2020 bo moral SDH v neposredno državno last Vir. Polletno porocilo DUTB, 2019; Poslovna strategija DUTB 2019–2022, 2019. prenesti vse strateške in pomembne naložbe.269 Umik Opombe: S 1. 1. 2016 se je vrednost portfelja povecala po pripojitvi Factor države iz lastništva poteka tudi prek DUTB,270 ki mora svoje delovanje koncati do konca leta 2022. Sredstva v upravljanju DUTB so konec leta 2018 znašala 830,1 mio. banke in Probanke k DUTB. S pripojitvijo je DUTB pridobila v upravljanje tudi manjši lizing portfelj, ki je vkljucen med posojila. V letu 2019 je bil zaradi nedoseganja ciljev spremenjen nacrt zmanjševanja sredstev v obdobju 2019– 2022. EUR in so se do sredine leta 2019 zmanjšala še za okoli 9 %. Kljub postopnemu zmanjševanju v zadnjih letih pa DUTB zaostaja za prvotno nacrtovanim zmanjšanjem vrednosti sredstev v svojem upravljanju. Najvecje zmanjšanje v zadnjih treh letih predstavljajo terjatve iz nedonosnih posojil (ki sestavljajo okoli 60 % sredstev DUTB), medtem ko se je v nasprotju s poslovno strategijo DUTB 2016–2022 vrednost nepremicnin in lastniških naložb v letu 2019 še celo povecala.271 265 Obe banki v portfelju (NLB d. d. in Abanka d. d.) sta v zadnjih dveh letih izplacevali visoke dividende in dosegali visoke donosnosti. 266 Letno porocilo Skupine SDH in SDH d.d. za leto 2018 (SDH), 2019. 267 SDH je do zdaj s tega seznama, ki ga je leta 2013 potrdila vlada, prodal lastniške deleže v družbah Adria Airways, Adria Airways Tehnika, Aerodrom Ljubljana, Cimos, Elan, Fotona, Helios, Nova KBM, Paloma in Žito. 268 Za privatizacijo so preostale še tri družbe (Cinkarna Celje, Gospodarsko razstavišce in Telekom Slovenije), saj dve družbi (Aero, Terme Olimia bazeni) ne obstajata vec. 269 Naložbe države na strateške, pomembne in portfeljske, na podlagi vnaprej opredeljenih meril, klasificira Strategija upravljanja kapitalskih naložb države (Uradni list RS, št. 53/2015). 270 Umik države iz lastništva podjetij prek DUTB poteka s prodajo terjatev oziroma nedonosnih posojil podjetjem, prodajo nepremicnin, ki jih je DUTB dobila v procesu bancne sanacije, in s prodajo lastniških deležev podjetij. 271 V letu 2019 je bil nacrt zmanjševanja sredstev dopolnjen, zmanjševanje naj bi bilo bolj postopno od prvotno nacrtovanega in naj bi se zamaknilo še v obdobje po letu 2022. Podatek za leto 2019 je ocena, ki temelji na razpoložljivih podatkih za prvo polovico leta (Polletno porocilo DUTB, 2019; Poslovna strategija DUTB 2019–2022, 2019). 5.2 Zaupanja vreden pravni sistem Zaupanja vreden pravni sistem (razvojni cilj 10) Pravni sistem ima pomemben nacionalni in strateški pomen pri varstvu pravic državljanov, gospodarskega razvoja in blaginje, saj je od njega mocno odvisno delovanje vseh družbenih sistemov in podsistemov. Vsebina cilja je vzpostavitev pravnega sistema, ki zagotavlja kakovosten in ucinkovit pravni okvir. SRS 2030 kot pomembne dejavnike zaupanja v pravni sistem navaja varovanje clovekovih pravic, temeljnih svobošcin in enakih možnosti, jasno postopkovno in materialno zakonodajo, skrb za neodvisnost ter ucinkovito in pregledno delovanje sodstva in odpravljanje vzrokov za pojav korupcije. Kazalniki uspešnosti za razvojni cilj 10: Zadnji podatek Slovenija Povprecje EU Indeks vladavine prava, uvrstitev med državami EU 14. mesto (podatki za 21 držav EU) (2019) – Predvideni cas reševanja civilnih pravdnih in gospodarskih zadev, število dni 292 (2017) 215 (2017) Ciljna vrednost za 2030 Uvrstitev v prvo polovico med državami EU 200 Zaupanje v pravno državo in sodstvo ostaja relativno nizko in se pocasi izboljšuje. Temelj za zagotavljanje zaupanja ljudi v pravni red in spoštovanje zakonskih dolocil je jasna, razumljiva, pregledna in nedvoumna zakonodaja, zaupanje ljudi v pravni sistem in pravno državo pa je odvisno tudi od uresnicevanja pravic v praksi, trajanja upravnih in sodnih postopkov, dostopnosti do pravnih sredstev ter od predvidljivosti in stabilnosti pravnih norm. Mednarodne primerjave (World Justice Project, World Bank Governance Indicators) kažejo, da se je v zadnjih letih zaupanje v pravno državo v Sloveniji le nekoliko izboljšalo in, podobno kot zaupanje v vladavino prava, ostaja relativno nizko (gl. kazalnik 5.3). Kljub nekaterim pozitivnim premikom je nizko tudi zaupanje v neodvisnost sodišc in sodnikov, ki je še naprej precej nižje kot v drugih državah EU. Ankete kot razlog navajajo zaznavo vpliva politike na odlocitve sodišc.272 Obcutneje pa se je zmanjšalo število pritožb na Evropsko sodišce za clovekove pravice (ESCP) in posledicno ugotovljenih kršitev, oba kazalnika pa v zadnjih dveh letih ne odstopata vec povprecja držav EU.273 Ugodna gibanja kazalnikov ESCP lahko posredno kažejo na izboljšanje zaupanja v pravno državo in sodstvo, ob tem je treba poudariti, da je za povecanje ugleda in zaupanja javnosti v sodstvo potrebno predvsem usklajeno delovanje med zakonodajno, izvršilno in sodno vejo oblasti. Prednostne naloge sodstva so bile v zadnjih letih ucinkovitejše delovanje, preglednost in povecanje kakovosti pravosodnega sistema. Ob uresnicevanju strategije pravosodja do leta 2020 je eden izmed glavnih izzivov vzpostavitev predvidljivega in stabilnega pravnega okolja. Vrhovno sodišce ob tem opozarja 272 Flash Eurobarometer 474 (EK), 2019; Flash Eurobarometer 475 (EK), 2019; The 2019 EU Justice Scoreboard (EK), 2019. 273 Analysis of statistics 2019. (ESCP), 2020. na povecevanje pristojnosti in sprejemanje premalo premišljenih ukrepov zakonodajne veje oblasti, ki bi bili usklajeni tudi s sodno vejo (npr. uveljavitev Zakona o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank). Pomemben napredek je bil v zadnjih letih narejen na podrocju povecevanja ucinkovitosti in zmanjševanja zaposlenosti, kljub temu pa je doseganje nekaterih ciljev strategije pravosodja ob nadaljevanju podobnih gibanj vprašljivo. Zaostanek za cilji ostaja velik pri pricakovanem casu reševanja pomembnejših zadev, še vedno prenizko pa je tudi razmerje med številom sodnega osebja in sodniki.274 Pozitivni trendi poslovanja sodstva kažejo na nadaljevanje povecevanja ucinkovitosti sodišc. Sodna statistika kaže, da se je ob zmanjševanju števila sodnikov in sodnega osebja število nerešenih zadev na skoraj vseh sodišcih znižalo.275 Sodišca že nekaj let tudi rešijo vec zadev, kot znaša njihov pripad. Skrajšal se je tudi povprecni cas reševanja vseh zadev, medtem ko se cas reševanja pomembnih zadev v zadnjih letih ni bistveno spremenil (gl. kazalnik 5.4). Vrhovno sodišce poudarja, da se bo povprecno trajanje postopkov v prihodnje še skrajšalo, hkrati pa pretirano skrajševanje trajanja postopkov lahko ogrozi pravico strank do izjave in poštenega sojenja.276 V primerjavi z drugimi državami EU je pricakovano trajanje postopkov na podrocju pravdnih civilnih in gospodarskih zadev na prvi stopnji 274 Cilji v strategiji dolocajo, da naj bi se pricakovani cas rešitve pomembnejših zadev do leta 2020 skrajšal na šest mesecev, drugih zadev na tri mesece. Zmanjšalo naj bi se tudi število sodnikov na 100.000 prebivalcev (na 42 sodnikov), razmerje med sodnim osebjem in sodniki pa naj bi se povišalo na 4,3. (Strategija pravosodje 2020, 2012). 275 V zadnjih petih letih se je število nerešenih zadev zmanjšalo za 54 %. Zmanjšanje je bilo izrazito pri izvršilnih zadevah kot posledica izvajanja sistemskih ukrepov in projektov na podrocju izvršilnih postopkov. 276Otvoritev sodnega leta 2020 (Vrhovno sodišce), 2020. Slika 52: Kazalniki ucinkovitosti sodstva v Sloveniji po WEF Neodvisnost sodstva Ucinkovitost pravnega okvira v reševanju sporov Ucinkovitost pravnega okvira v izpodbijanju predpisov 5,0 4,5 4,0 Nadaljnje izboljšave pa so potrebne predvsem pri komuniciranju z zainteresiranimi javnostmi (še posebno na nižjih stopnjah), obvešcanju strank v postopkih. Celovita ureditev elektronskega poslovanja v sodstvu (npr. z elektronskim vlaganjem, vrocanjem in dostopom do podatkov) ostaja ena izmed prednostnih nalog. V okviru projekta Postopkovna pravicnost je sodstvo v zadnjem letu vzpostavilo celovit komunikacijski sistem (vkljucno s spletnim portalom), kjer lahko uporabniki v enostavnem in razumljivem jeziku dobijo informacije, ki jih potrebujejo, in je namenjen vsem, ki stopajo v stik s sodišcem. 280 3,5 Zaznava korupcije se v zadnjih letih ni bistveno spremenila in je ostala relativno visoka. Ocena (zaznava) stopnje korupcije je izraz delovanja institucij 3,0 pravne države, integritete javnega sektorja in kakovosti upravljanja v javnem sektorju. Število prijav korupcije 2,5 in drugih nepravilnosti je po zacetku gospodarske in financne krize zelo naraslo predvsem zaradi vecje izpostavljenosti pristojnih institucij in s tem vecjega 2,0 Število tock 2008200920102011201220132014201520162017 Vir: The Global Competitiveness Report 2019 (WEF), 2019. Opomba: Višje število tock je boljše, najvec mogocih je 7. prepoznavanja in prijavljanja korupcije. V zadnjih letih je bilo sprejetih nekaj ukrepov za izboljšanje integritete institucij, javnih uslužbencev in funkcionarjev ter daljše in se je v zadnjih letih še podaljšalo. To gre pripisati vecjemu številu zahtevnejših postopkov in novih pristojnosti, ki jih spremembe zakonodaje nalagajo sodišcem. Dolgotrajna ostajata postopek osebnega stecaja in stecajni postopek nad pravno osebo,277 saj se te zadeve do zakljucka stecajnega postopka vodijo pred sodišcem kot nerešene, pri cemer sodišce na tek postopka po izdaji sklepa o zacetku stecajnega postopka nima neposrednega vpliva. Spremembe insolvencne zakonodaje so stecajne postopke sicer skrajšale, celotno trajanje teh postopkov vpliva tudi na relativno slabo oceno delovanja sodstva med gospodarstveniki (anketa WEF). Kakovost slovenskega sodstva je primerljiva z drugimi državami EU. V ožjem pomenu vkljucuje kakovost sodnih odlocb, v širšem smislu pa tudi zagotavljanje sodnih storitev. Od leta 2016 se izvaja projekt izboljšanja kakovosti sodstva, v okviru katerega je bilo do zdaj najvec pozornosti namenjene sodniškim vešcinam, prenosu znanja in izobraževanju sodnega osebja.278 Raziskava EK kaže, da je v Sloveniji dostopnost pravnega varstva za državljane in podjetja dobra, v primerjavi z drugimi državami pa ima zelo dobro urejeno spremljanje in ocenjevanje dejavnosti sodišc ter uporabo jasnih standardov ucinkovitosti. Na kakovost sodstva zelo ugodno vpliva tudi stalno strokovno izobraževanje osebja ter izboljševanje kompetenc sodnega osebja. 279 277 Drugi postopki prenehanja delovanja podjetja so precej krajši (npr. prisilna likvidacija, poenostavljena prisilna poravnava). 278 Spletne strani Vrhovnega sodišca, 2020. 279 Raziskava spremlja ucinkovitost s kazalniki na podrocjih dostopnosti, virov, orodij za ocenjevanje in standardov (The 2019 EU Justice povecanje preglednosti delovanja v javnem sektorju.281 Kljub temu pa mednarodne primerjave zaznave korupcije kažejo, da ostaja zaznava visoka in višja kot v povprecju EU (gl. kazalnik 5.5), kar se kaže tudi v pomanjkanju zaupanja javnosti v delo pristojnih organov. Komisija za preprecevanje korupcije (KPK) 282 in razlicne mednarodne institucije283 navajajo, da napredek ne bo mogoc brez bistvenih sistemskih sprememb in brez višje stopnje politicne kulture. Delovna skupina OECD proti podkupovanju v mednarodnem poslovanju je izrazila zaskrbljenost nad delovanjem in položajem KPK, predvsem v smislu njene ucinkovitosti, neodvisnosti in ustreznih pogojev dela, pa tudi nad stanjem na podrocju spreminjanja zakonodaje s podrocja preprecevanja in pregona koruptivnih dejanj.284 V razpravi je novela zakona o integriteti in preprecevanju korupcije, ki naj bi med drugim zagotovila orodja za ucinkovitejše delo KPK, okrepila nadzor nad lobiranjem in razširila krog zavezancev za prijavo premoženjskega stanja ter razširila omejitve in prepovedi glede sprejemanja daril na vse uradne osebe in njihove družinske clane.285 Scoreboard, EK, 2019). 280 Spletne strani Vrhovnega sodišca, 2020. 281 Program za krepitev integritete in transparentnosti za obdobje 2017– 2019 (MJU), 2017. 282 Odziv Komisije za preprecevanje korupcije na indeks zaznave korupcije za leto 2019 (KPK), 2020. 283 Evaluation Report Slovenia – Fifth evaluation round (GRECO), 2018; Corruption Perception Index 2019 (Transparency International), 2020. 284 Statement of the OECD Working Group on Bribery on Slovenia’s limited implementation of the Anti-Bribery Convention (OECD), 2016 285 KPK ne bo vec »brezzobi tiger« (MP), 2019. 5.3 Varna in globalno odgovorna Slovenija Varna in globalno odgovorna Slovenija (razvojni cilj 11) Vsebina cilja je spopadanje Slovenije s svetovnimi izzivi, kot so migracijski tokovi, terorizem, podnebne spremembe in spoštovanje clovekovih pravic. Nekateri izmed izzivov pomenijo tudi grožnje in tveganja za nacionalno varnost. SRS 2030 kot pomembne dejavnike krepitve globalne odgovornosti in solidarnosti navaja zagotavljanje visoke ravni varnosti ljudi, kar vkljucuje tako zagotavljanje zašcite pred teroristicnimi in drugimi nadnacionalnimi grožnjami (tudi kibernetskimi) kot tudi spodbujanje preventive in krepitev zmogljivosti za obvladovanje naravnih in drugih nesrec. Poudarja tudi krepitev zunanjepoliticnega sodelovanja na dvostranski in vecstranski ravni in obrambne sposobnosti. Z mednarodnim razvojnim sodelovanjem in humanitarno pomocjo prispeva k bolj uravnoteženemu in pravicnemu svetovnemu razvoju ter odpravi revšcine in neenakosti. Kazalniki uspešnosti za razvojni cilj 11: Zadnji podatek Slovenija Povprecje EU Delež oseb, ki so porocale o težavah s kriminalom, vandalizmom ali nasiljem v svojem bivalnem okolju, v % 7,9 (2018) 12,7 (2018) Globalni indeks miru, uvrstitev 4. mesto (v EU) (2019) 8. mesto (163) (2019) – Slovenija je od osamosvojitve del najpomembnejših mednarodnih organizacij, ki zagotavljajo stabilno mednarodno okolje, varnost in clovekove pravice. Že vec kot poldrugo desetletje je tudi del EU, ki je naše najpomembnejše vrednotno, politicno in pravno okolje. Spremembe v širšem mednarodnem okolju vplivajo tako na EU kot na Slovenijo, ki se poleg pomembnih razvojnih politicnih in ekonomskih vprašanj spoprijemata tudi z svetovnimi varnostnimi izzivi. Temeljni okvir institucionalne nacionalne varnosti je poleg skupne zunanje in varnostne politike EU tudi organizacija NATO, Slovenija pa je za obrambo v letu 2019 namenila 1,07 % BDP.286 To je manj, kot namenijo v povprecju države EU, in tudi manj od zavez v organizaciji NATO. 5.3.1 Varnost Slovenija je v svetovnem merilu ena najbolj mirnih in varnih držav. Svetovni indeks miru kaže, da se Slovenija v zadnjem desetletju uvršca med najbolj mirne države na svetu, EU pa je najmirnejša regija (gl. kazalnik 5.7). Število kaznivih dejanj je bilo leta 2018 najnižje v zadnjih desetih letih, zmanjšala se je splošna, gospodarska in mladoletniška, povecala pa organizirana kriminaliteta.287 Trend zmanjševanja števila kaznivih dejanj se je nadaljeval tudi v prvi polovici leta 2019.288 Leta 2016 je 286 The Secretary General Annual Report 2019 (NATO), 2020. 287 Letno porocilo o delu Policije 2018 (MNZ – Policija), 2019. Organizirana kriminaliteta ima najmanjši delež v celotni kriminaliteti (2018: 1 %). 288 Pregled dela policije za prvo polletje 2019 (MNZ – Policija), 2019. Podatki za prvo polletje 2019 se primerjajo s podatki za prvo polletje preteklih let in kažejo, da se je v primerjavi z letom 2018 najbolj zmanjšalo število kaznivih dejanj organizirane kriminalitete, povecala bila standardizirana stopnja umrljivosti zaradi napadov v Sloveniji nižja kot v predhodnih petih letih, a je ostala nekoliko višja kot v EU (Slovenija: 0,7 osebe na 100.000 prebivalcev, EU: 0,6). V letu 2018 se je zacela uporabljati Splošna uredba o varstvu podatkov EU (GDPR),289 ki je razširila in zašcitila pravice posameznikov glede varstva osebnih podatkov, še posebno v okviru informacijske varnosti. Prebivalci Slovenije so se v preteklih letih v svoji državi pocutili varne. Obcutek osebne ogroženosti prebivalcev v njihovem življenjskem okolju je bil vseskozi nizek, kar kaže tudi visok delež ljudi, ki se pocutijo varne v domacem okolju (gl. kazalnik 5.7). Leta 2018 je imelo osebno izkušnjo z vlomi ali fizicnim napadom 11 % anketiranih, kar je podobno kot v preteklih letih in manj kot v EU.290 Na obcutek varnosti vpliva tudi zaupanje ljudi v policijo, ki je bilo v zadnjih letih precej višje kot zaupanje v druge institucije v državi, a je tudi v letu 2019 ostalo nižje od povprecja EU.291 Slovenci so ob zadnjem merjenju leta 2017 tudi menili, da sta njihova neposredna sosešcina in Slovenija varen kraj za življenje. pa se je gospodarska kriminaliteta. 289 Uredba (EU) 2016/679. Ob tem je treba opozoriti, da se je zacela uredba neposredno uporabljati maja 2018. Slovenija zamuja s prenosom uredbe v svoj pravni red in sprejetjem ustrezne zakonodaje. 290Evropska družboslovna raziskava (FDV), 2019. Po letu 2008 se delež anketirancev, ki so imeli osebno izkušnjo z vlomi ali fizicnim napadom, giblje med 9 % in 11 %. Prikaz za skupino evropskih držav kaže skupni povprecni rezultat izbranih držav ne glede na velikost nacionalnih vzorcev ali velikost države. Izbrane so države, katerih podatki so dostopni v danem trenutku (Belgija, Nemcija, Finska, Francija, Velika Britanija, Irska, Nizozemska, Poljska, Madžarska in Slovenija). 291 Standard Eurobarometer 92 (EK), 2019. Varnost v prometu se je po letu 2010 precej izboljšala. Leta 2018 je v Sloveniji na milijon prebivalcev zaradi prometnih nesrec umrlo 44 oseb, kar je manj kot v povprecju EU (49 na milijon prebivalcev). Število smrti zaradi prometnih nesrec se je v Sloveniji v obdobju 2010–2018 znižalo bolj kot v EU in je precej nižje kot pred letom 2010.292 V letu 2018 je v prometnih nesrecah umrlo 91 oseb, v letu 2019 pa se je število smrtnih žrtev povecalo na 102, v obeh letih pa je bilo število umrlih najnižje med vsemi leti, odkar merimo stanje prometne varnosti.293 Na izboljšanje je vplivalo vec dejavnikov, med drugim izboljšanje prometne infrastrukture (npr. gradnja avtocest), varnejši avtomobili in ukrepi prometne preventive (npr. znižanje dovoljene vsebnosti alkohola v krvi, izobraževanje mladih voznikov). Ob tem velja omeniti, da se skupno število prevoženih kilometrov v Sloveniji letno povecuje in je skoraj za polovico vecje kot leta 2000294. Med stalne vire ogrožanja v Sloveniji spadajo tudi naravne in druge nesrece. Cilje, politiko in strategijo varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami v državi doloca leta 2016 sprejet nacionalni program za obdobje 2016–2022.295 Leta 2019 je Uprava RS za zašcito in reševanje ukrepala v 17.248 razlicnih dogodkih,296 v katerih so poleg drugih služb posredovale tudi sile za zašcito, reševanje in pomoc. Število dogodkov se je po povecevanju v obdobju 2013–2017 leta 2018 zmanjšalo predvsem zaradi precej manjšega števila požarov in eksplozij. Podobno se je po predhodnem triletnem povecevanju leta 2018 zmanjšalo število intervencij pri naravnih nesrecah.297 Pravocasno ukrepanje ob nesrecah se zagotavlja z delovanjem centrov za obvešcanje, javnimi reševalnimi službami in pripravljenostjo drugih reševalnih služb, komisij, enot in štabov civilne zašcite. V okviru ocenjevanja tveganj za nesrece je bilo v obdobju 2015–2018 na enoten nacin ocenjeno tveganje za 16 naravnih in drugih nesrec. Najvecje tveganje v Sloveniji predstavljajo poplave, potres, pandemije nalezljivih bolezni pri ljudeh, letalske nesrece, terorizem in žled.298 Kljucni izziv je vzpostaviti sistem, ki bi omogocal ucinkovito koordinacijo in ukrepanje ter prispeval k zmanjšanju škode in drugih posledic nesrec. Pomemben dejavnik pri tem so preventivni ukrepi, zlasti na podrocju nacrtovanja in urejanja prostora ter varstva pred požarom in drugimi naravnimi nesrecami.299 292 V Sloveniji se je število umrlih zaradi prometnih nesrec v obdobju 2010–2018 zmanjšalo za 34 % (EU 20 %) (EK, 2019). 293 Javna agencija RS za varnost prometa (sporocilo za javnost), 2020. 294 OECD Road Safety Annual Report 2017, 2017. 295 Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami v letih 2016 do 2022, Uradni list RS, št. 75/2016. 296 To so: naravne in druge nesrece, nesrece v prometu, požari in eksplozije, onesnaženja, nesrece z nevarnimi snovmi, jedrski in drugi dogodki, najdbe neeksplodiranih ubojnih sredstev, motnje oskrbe in poškodbe objektov ter tehnicna in druga pomoc. 297 Leta 2014 je bilo število intervencij, predvsem zaradi žleda, najvecje v zadnjih petih letih. Najvec težav in intervencij med naravnimi nesrecami sicer povzrocajo poplave, mocan veter in sneg. 298 Spletne strani Uprave za zašcito in reševanje; http://www.sos112.si. 299 Slovenija bo te izzive reševala tudi s pomocjo sredstev skladov EU, in sicer zlasti prek 5. in 6. prednostne osi operativnega programa Grožnje in tveganja za nacionalno varnost so se v zadnjih letih nekoliko povecale. Z vidika nacionalne varnosti so aktivnosti usmerjene predvsem v zagotavljanje varnosti državne in zunanje meje EU, preprecevanje, odkrivanje in preiskovanje organizirane kriminalne dejavnosti, racunalniške kriminalitete, kriminalnih dejanj, povezanih z orožjem, in boj proti terorizmu. V zadnjih letih je bilo preprecevanje nezakonitih prehodov meje ena izmed prednostnih nalog dela policije. Število nedovoljenih prehodov državne meje se je v obdobju med 2015 in 2019 povecalo, kar je predvsem posledica migracijskih dogajanj, povezanih z razmerami na Bližnjem vzhodu.300 Od leta 2014 se je povecalo število obravnavanih kaznivih dejanj organizirane kriminalitete,301 med katerimi je bilo najvec kaznivih dejanj s podrocja drog in nedovoljenih snovi v športu, v primerjavi s predhodnim letom pa se je v letu 2018 najbolj povecalo število kaznivih dejanj, povezanih s trgovino z orožjem. Od leta 2014 se je zmanjševalo število kaznivih dejanj racunalniške kriminalitete, a se je ta trend v letu 2018 prekinil, predvsem zaradi povecanja napadov na informacijski sistem.302 Z modernimi tehnologijami se pojavljajo tudi novi nacini storitve kaznivih dejanj racunalniške kriminalitete (uporaba in kraja kriptovalut). Tudi število kaznivih dejanj, povezanih z orožjem, se je po zmanjševanju v predhodnih štirih letih v letu 2018 povecalo.303 Na podrocju terorizma se Slovenija usmerja v preventivno delovanje.304 5.3.2 Globalna odgovornost Slovenija si prizadeva za povecanje globalne odgovornosti in solidarnosti.305 To pomeni, da se zavzema za mir in varnost, blaginjo in dostojanstvo vseh ljudi, odpravljanje revšcine, okoljski in trajnostni razvoj, spoštovanje clovekovih pravic ter oblikovanje miroljubnih in vkljucujocih družb. S podporo svetovnemu dogovoru o migracijah (OZN) podpira krepitev mednarodnega sodelovanja glede vseh vidikov migracij.306. Pomembno je tudi dosledno izvajanje sprejetih mednarodnih obveznosti tudi na drugih podrocjih, vkljucno s financnimi obveznostmi in prilagajanjem domacega izvajanja kohezijske politike (prilagajanje na podnebne spremembe ter boljše stanje okolja in biotske raznovrstnosti). 300 Leta 2015 je bilo obravnavanih 437 nedovoljenih prehodov državne meje (v to število niso všteti migranti, ki so v Slovenijo vstopili v okviru množicnih migracij (okoli 360.000 oseb), v letu 2017 se je povecalo na 1.934, leta 2018 na 9.262, leta 2019 pa na okoli 16.000 (najpogosteje državljanov Pakistana, Afganistana in Alžirije)). 301 Leta 2014 je bilo organiziranih kriminalnih dejanj 393, v letu 2016 467, v letu 2017 431 in v letu 2018 592. Podatki so na voljo od leta 2014. 302 Število kaznivih dejanj napadov na informacijski sistem je bilo v zadnjih petih letih najvišje leta 2016 (261), leta 2017 se je znižalo na 171 in leta 2018 povecalo na 213. 303 Najmanj kaznivih dejanj, povezanih z orožjem, je bilo leta 2017 (67), leta 2018 pa jih je bilo 154. 304 Letno porocilo o delu policije 2018, 2019. 305 Strategija razvoja Slovenije 2030 (SVRK), 2017. 306 Obravnavanje vzrokov, preprecevanja nezakonitih migracij in boja proti trgovini z ljudmi ter upravljanja varnih, urejenih in zakonitih migracij. pravnega reda, ter izpolnjevanje mednarodnih zavez na podrocju podnebnih sprememb in trajnostnega razvoja (gl. poglavje 4). Slovenija pri doseganju ciljev trajnostnega razvoja Agende 2030 ostaja med najuspešnejšimi državami.307 Spremembe v mednarodnem okolju ter novi svetovni trendi so izziv za Slovenijo. V zadnjih letih je bilo vec poseganj v ustaljeni sistem mednarodnih odnosov, predvsem glede slabitve multilateralizma in odstopanja od dogovorjenih pravil mednarodne ureditve. Izziv ni samo vprašanje povecanja sposobnosti odzivanja in prilagajanja spremembam in novim trendom (podnebne spremembe, kibernetska varnost, vpliv tehnološkega napredka na povezanost regij in držav, migracijski tokovi, radikalizacija, nasilni ekstremizem in terorizem), ampak zlasti povecanje vloge Slovenije in njenega vpliva pri sooblikovanju teh trendov in premagovanju z njimi povezanih izzivov.308 V te namene je v zadnjih letih okrepila svojo mrežo diplomatsko-konzularnih predstavništev309 ter aktivnosti v mednarodnih organizacijah in drugih forumih,310 tudi z ohranjanjem prispevka v mednarodnih operacijah in misijah, kjer se uvršca med zaveznice, ki nadpovprecno prevzemajo operativno breme. Z aktivnim sodelovanjem v Svetu clovekovih pravic za obdobje 2016–2018 je imela priložnost okrepiti svojo vlogo v OZN ne samo na podrocju spoštovanja clovekovih pravic, ampak tudi pri uveljavljanju mednarodnega miru in varnosti ter mednarodnega prava. 311 Clanstvo v EU zagotavlja Sloveniji vkljucenost v procese odlocanja, treba pa bi bilo okrepiti njeno aktivno vlogo na podrocju delovanja EU. V zadnjih letih se Slovenija v okviru EU s svojim delovanjem posveca predvsem podrocjem zagotavljanja varnosti, ukrepom za rast in delovna mesta, krepitvi socialne razsežnosti in vecji svetovni vlogi EU.312 Prednostna tema je tudi krepitev demokraticne legitimnosti EU313 in povecanje zaupanja državljanov v delovanje EU in njenih institucij. Slovenija kot clanica EU sodeluje pri odlocanju o izvajanju Globalne strategije EU314 kot okvira delovanja EU v mednarodnih odnosih. Z lastno zunanjo politiko dopolnjuje delovanje EU, zlasti z delovanjem za poglabljanje politicnih, gospodarskih, družbenih in kulturnih odnosov na obmocju Zahodnega Balkana, s 307 Slovenija se med 162 državami uvršca na 12. mesto, najbolje pa je bila ocenjena pri odpravi ekstremnih oblik revšcine in dostopnosti do cistejših virov energije. (Sachs, J., Schmidt-Traub, G., Kroll, C., Lafortune, G., Fuller, G.: Sustainable Development Report , New York, 2019. 308 Slovenija: Varna, uspešna in v svetu spoštovana (MZZ), 2015. 309 V zadnjih dveh letih so bila odprta veleposlaništva v Bolgariji, Iranu in Združenih arabskih emiratih. Skupno v tujini deluje 55 diplomatskih predstavništev in konzulatov. 310 Letno porocilo Ministrstva za zunanje zadeve za leto 2019, 2020. 311 Slovenija je v letu 2018 predsedovala Svetu clovekovih pravic pri OZN. 312 Deklaracija o usmeritvah za delovanje RS v institucijah EU v obdobju januar 2019 – junij 2020 (MZZ), 2019. 313 Lange, S., 2016. 314 Shared Vision, Common Action: A stronger Europe. A Global Strategy for the European Union's Foreign And Security Policy, 2016. ciljem okrepiti odpornost družb in držav na tem obmocju in pospešiti njihov proces približevanja clanstvu v EU. Kljub dobremu gospodarskemu sodelovanju pa je pomanjkanje napredka opazno pri odnosih s Hrvaško, predvsem zaradi preostalih nerešenih vprašanj po razpadu nekdanje skupne države.315 Izoblikovanje in uveljavitev interesov Slovenije v EU zahtevata poglobljeno delovanje na podrocju zadev EU, tesnejšo koordinacijo znotraj državne uprave in kadrovsko okrepitev.316 EU se v zadnjih letih spoprijema z resnimi izzivi, ki pomembno vplivajo tudi na Slovenijo. Trenutno najvecji izziv je razmah epidemije novega koronavirusa v prvih mesecih 2020 ter spopadanje z gospodarskimi posledicami nujnih in obsežnih ukrepov za zašcito zdravja in ljudi v državah EU in Sloveniji. Zmožnost Slovenije, da se uspešno spopada s svetovnimi trendi in izzivi, je odvisna tudi od reševanja temeljnih vprašanj, povezanih z obstojem, nadaljnjo integracijo in politicno naravo EU. Slovenija se zavzema za poglobitev in širitev Unije, ob tem v EU potekajo kljucne razprave o prihodnosti Unije (npr. priprave na konferenco o prihodnosti Evrope), dokoncanju ekonomske in monetarne unije ter naslednji financni perspektivi. To ne vpliva zgolj na obseg sredstev za države clanice iz proracuna EU, temvec pomeni tudi dolocanje prednostnih podrocij in smer, v katero se želi razvijati EU. V skladu s tem je bila pomembna predstavitev evropskega zelenega dogovora,317 ki je predlog nove razvojne strategije in vkljucuje casovni nacrt za vzpostavitev trajnostnega gospodarstva EU. Pomemben vpliv na razmerja moci med državami clanicami, porazdelitev interesov in financiranje v EU bo imel tudi izstop Združenega kraljestva iz EU, ki je nakazal potrebo po resnem razmisleku o prihodnosti EU. Ena kljucnih prihodnjih nalog Slovenije je predsedovanje Svetu EU v drugi polovici leta 2021. Za ucinkovito izvedbo predsedovanja so pomembne dobre priprave, ki zaradi zahtevnosti operativnega vodenja, organizacijskih, kadrovskih in financnih vidikov že potekajo. Predvsem je treba zagotoviti ustrezne kadre ter izpolniti vse varnostne, tehnicne in logisticne zahteve za izvedbo dogodkov v Sloveniji. Med prednostnimi nalogami Slovenije je zavzemanje za trajnostno usmerjeno, varno in na vladavini prava temeljeco Evropsko unijo.318 Prav tako je pomembna priprava aktivnosti za promocijo Slovenije. Poleg krepitve ugleda Slovenije v EU bo predsedovanje tudi priložnost za krepitev znanja, vešcin in zmogljivosti javne uprave ter povecanje njene zmogljivosti za delovanje v EU na dolgi rok. Izdatki za uradno razvojno pomoc so še naprej precej nižji od mednarodno sprejetih zavez. Mednarodno 315 Letno porocilo Ministrstva za zunanje zadeve za leto 2018, 2019. 316 Barbutovski, D., Bucik, M., Lange, S., 2017. 317 The European Green Deal (EK), 2019. 318 Projektna naloga za posebni vladni projekt Predsedovanje Republike Slovenije Svetu Evropske unije 2021, 2019 razvojno sodelovanje in humanitarna pomoc sta pomembni sestavini globalne odgovornosti in prispevata h krepitvi dvostranskih odnosov in prepoznavnosti Slovenije v svetu.319 Izdatki za uradno razvojno pomoc, ki so se v zadnjih desetih letih zvišali, so še vedno precej nižji od mednarodno sprejetih zavez, v skladu s katerimi bi si Slovenija morala prizadevati za povecanje deleža za uradno razvojno pomoc na 0,33 % BND do leta 2030.320 Ob zviševanju uradne razvojne pomoci se sorazmerno najhitreje zvišuje razpoložljiva dvostranska razvojna pomoc, ki jo Slovenija namenja prednostnim geografskim obmocjem in vsebinskim podrocjem. Vecino pomoci predstavlja vecstranska pomoc v okviru podpore razvojnim politikam EU, na strukturo izdatkov uradne razvojne pomoci pa so v zadnjih letih vplivala migracijska dogajanja (gl. kazalnik 5.8).321 OECD navaja, da so na podrocju mednarodnega razvojnega sodelovanja Slovenije kljucni izzivi osredotocenje dvostranske pomoci na le nekaj prednostnih regij in s tem povecanje ucinkovitosti pomoci, boljše sodelovanje in informiranje deležnikov v Sloveniji ter sklepanje dolgorocnih partnerstev s potencialnimi dajalci pomoci.322 319 Mrak, M., Bucar, M., Kamnar, H., 2007. 320 Resolucija o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoci Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 54/2017. 321 Porocilo o mednarodnem razvojnem sodelovanju RS za leto 2018 (MZZ), 2019. 322 OECD Development Cooperation Peer Reviews: Slovenia (OECD), 2017. Priloga: Kazalniki razvoja Slovenije Visoko produktivno gospodarstvo, ki ustvarja dodano vrednost za vse Gospodarska stabilnost 1.1 Bruto domaci proizvod na prebivalca po kupni moci 1.2 Realna rast bruto domacega proizvoda 1.3 Dolg sektorja država 1.4 Javnofinancno ravnotežje 1.5 Tekoci racun placilne bilance in neto financna pozicija Slovenije do tujine 1.6 Razvitost financnega sektorja 1.7 Regionalne razlike v BDP na prebivalca 1.8 Indeks razvojne ogroženosti regij Konkurencen ter družbeno odgovoren podjetniški in raziskovalni sektor 1.9 Produktivnost 1.10 Evropski inovacijski indeks 1.11 Indeks digitalnega gospodarstva in družbe 1.12 Izvozni tržni delež 1.13 Stroški dela na enoto proizvoda 1.14 Izvoz visokotehnoloških proizvodov in na znanju temeljecih storitev 1.15 Neposredne tuje investicije 1.16 Izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost in število raziskovalcev 1.17 Intelektualna lastnina 1.18 Okoljska odgovornost podjetij Bruto domaci proizvod na prebivalca po kupni moci 1.1 Slovenija je v obdobju 2016–2018 zmanjševala zaostanek v gospodarski razvitosti za EU, merjeni v bruto domacem proizvodu na prebivalca po kupni moci. V letu 2018 je s 26.900 SKM dosegla 87 % povprecja EU, kar je za 2 o. t. višja vrednost kot leto prej in 3 o. t. pod najvišjo vrednostjo, doseženo pred nastankom gospodarske krize v letu 2008. Hkrati je bil na podobni ravni kot v letu 2005, to je pred bistveno pospešitvijo gospodarske rasti v letih pred gospodarsko in financno krizo. Dekompozicija BDP na prebivalca na produktivnost in stopnjo zaposlenosti kaže, da je bilo zmanjševanje zaostanka v gospodarski razvitosti za povprecjem EU od leta 2016 spodbujeno predvsem z relativno hitrejšim zvišanjem stopnje zaposlenosti glede na EU, v manjši meri pa tudi z rastjo produktivnosti. Stopnja zaposlenosti je bila sicer v Sloveniji vsa leta nad povprecjem v EU, v letu 2018 ga je presegla za 6 %. Produktivnost pa je ostala relativno nizka (82 % povprecja EU v 2018), zaostanek na tem podrocju v celoti pojasnjuje relativno nizko raven gospodarske razvitosti Slovenije, merjeno s kazalnikom BDP na prebivalca. Slovenija se glede rasti BDP na prebivalca v primerjavi z obdobjem pred nastankom krize v letu 2008 uvršca v spodnjo polovico držav EU. Relativno izraženi BDP na prebivalca v primerjavi s povprecjem EU je leta 2018 za doseženimi vrednostmi iz sredine prejšnjega desetletja najbolj zaostajal v Grciji, Italiji, Združenem kraljestvu in Cipru, najvišji napredek pa so v tem obdobju dosegli Islandija in nekatere nove clanice EU (Romunija, Litva, Estonija in Poljska). Po velikosti BDP na prebivalca v SKM sta bili pred krizo Sloveniji najbližji Grcija in Ceška, v letu 2018 pa Ciper (89 %) ter Ceška in Španija (91 %). Razkorak v kazalniku BDP na prebivalca po kupni moci v državah EU, ki je na zacetku prejšnjega desetletja predstavljal razmerje 1 : 9,5 (Romunija/Luksemburg), se z leti zmanjšuje in je v letu 2018 znašal 1 : 5,2 (Bolgarija/ Luksemburg). Tabela: BDP na prebivalca v standardih kupne moci za izbrane države (EU = 100) 2000 2005 2008 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Slovenija 80 86 90 84 83 82 82 82 82 83 85 87 EU-15 116 113 111 110 110 109 109 109 109 108 108 107 Skandinavske države 129 125 128 127 127 126 126 124 123 122 122 122 Nove clanice brez Slovenije 51 60 67 67 68 69 69 70 71 72 73 75 Vir: Eurostat Portal Page – Purchasing Power Parities, 2019; izracuni UMAR. Slika: Sprememba v BDP na prebivalca v SKM 2005–2018, EU-28 = 100 Leto 2005 Sprememba v odstotnih tockah Leto 2018 Slovenija 86 87 Slovenija EU-15 113 -6 107 EU-15 Ciper 101 -12 89 Ciper Malta 81 17 98 Malta Ceška 79 12 91 Ceška Madžarska 62 9 71 Madžarska Slovaška 60 13 73 Slovaška Estonija 60 22 82 Estonija Hrvaška 55 8 63 Hrvaška Litva 53 27 80 Litva Poljska 50 20 70 Poljska Latvija 50 19 69 Latvija Bolgarija 37 51 Bolgarija Romunija 35 65 Romunija Vir: Eurostat Portal Page – National Account, 2019; izracuni UMAR. Realna rast bruto domacega proizvoda 1.2 Bruto domaci proizvod se je leta 2019 šesto leto zapored povecal, njegova rast, ki se je zacela umirjati leta 2018, pa se je opazno upocasnila. Po recesiji z dvojnim dnom se realni BDP v Sloveniji od leta 2014 povecuje. Gospodarska rast se je v obdobju 2014–2017 stopnjevala, od leta 2018 pa se upocasnjuje. V letu 2018 je bila umiritev predvsem posledica zmernejše rasti izvoza in s tem industrijske proizvodnje, v letu 2019 pa v še nekoliko vecji meri nižje rasti investicij. Upocasnitev rasti izvoza in investicij, ki sta v letu 2017 najvec prispevala k rasti, v glavnem izraža upocasnitev gospodarske rasti v trgovinskih partnericah in precejšnjo negotovost glede mednarodnih trgovinskih in politicnih odnosov. Gospodarska rast je v obdobju 2014–2018, poleg rastocega izvoza, vse bolj temeljila na rasti domace potrošnje, ki pa se je leta 2019 zaradi šibke rasti investicij precej upocasnila. Rast potrošnje gospodinjstev je ostala solidna. Še naprej so jo podpirala ugodna gibanja na trgu dela in z njimi tudi višja rast (neto) plac; ta je bila delno tudi posledica vladnih ukrepov. V letih 2017 in 2018 je k rasti pomembno prispeval zagon rasti investicij v osnovna sredstva, ki so med krizo (2009–2012) mocno upadle. Upocasnitev njihove rasti v letu 2019 je bila najbolj izrazita v segmentu opreme in strojev, opazno nižja pa je bila tudi rast nestanovanjskih gradbenih investicij. Rast domace potrošnje je peto leto zapored podpiralo tudi povecanje državne potrošnje. Rast realnega BDP, ki je Sloveniji med krizo upadel bolj kot v povprecju EU, je bila lani še vedno višja kot v povprecju EU. Gospodarska rast, ki se je na svetovni ravni po letu 2017 upocasnila, je v Sloveniji ostala višja kot v povprecju EU (v 2019: 2,4 % glede na 1,5 %). K temu je poleg robustne rasti zasebne potrošnje še vedno prispevala tudi višja rast izvoza kot v povprecju EU. Upocasnitev rasti v Sloveniji pa je vidnejša kot v drugih novih clanicah EU, za katerimi Slovenija po kumulativni rasti od leta 2005 zaostaja za skoraj 17 o. t. Tabela: Prispevek komponent izdatkovne strukture k spremembi bruto domacega proizvoda, Slovenija Prispevek k rasti BDP, v o. t. Domaca potrošnja skupaj 1,3 1,7 3,5 –9,1 –0,8 –0,2 –5,4 –1,8 1,2 1,6 2,7 3,7 3,9 1,9 Zasebna potrošnja –0,1 1,1 1,5 1,1 0,5 0,5 –1,2 –2,3 0,9 1,1 2,4 1,0 1,4 1,3 Državna potrošnja 0,7 0,5 0,9 0,4 0,0 0,0 –0,5 –0,4 0,0 0,4 0,5 0,1 0,6 0,3 Bruto investicije v osnovna sredstva 0,7 0,9 2,0 –6,5 –3,2 –1,0 –1,7 0,7 0,0 –0,2 –0,7 1,8 1,7 0,6 Spremembe zalog 0,1 –0,9 –0,8 –4,1 1,9 0,4 –2,0 0,2 0,3 0,3 0,6 0,7 0,2 –0,4 Blagovni in storitveni saldo s tujino 2,3 2,1 0,0 1,6 2,1 1,1 2,8 0,8 1,6 0,6 0,4 1,2 0,2 0,5 Izvoz blaga in storitev 5,6 6,3 2,8 –11,0 5,8 4,4 0,3 2,2 4,5 3,6 5,0 8,2 5,1 3,7 Uvoz blaga in storitev –3,2 –4,1 –2,8 12,6 –3,7 –3,4 2,4 –1,5 –2,9 –3,0 –4,6 –7,0 –4,9 –3,2 Vir: SI-STAT podatkovni portal – Ekonomsko podrocje – Nacionalni racuni, 2020. Slika: Rast bruto domacega proizvoda EU-28 Slovenija NMS-12* EU-15 20002001200220032004200520062007200820092010201120122013201420152016201720182019 Vir: Eurostat Portal Page – National Accounts, 2020. Opomba: *Podatki za NMS-12 predstavljajo netehtano povprecje za države, ki so v EU vstopile leta 2004 ali pozneje, razen Slovenije, ki je prikazana loceno. Dolg sektorja država 1.3 Izboljševanje javnofinancnega salda v razmerah visoke gospodarske rasti je v obdobju 2015–2019 vplivalo na hitro zniževanje deleža dolga sektorja država glede na BDP. Delež dolga, ki se je po financni krizi in dolgoletnem vztrajanju javnofinancnih primanjkljajev mocno povecal, se je od leta 2015 znižal za 16,5 o. t. na 66,1 % BDP v letu 2019. Znižanje je bilo vecje od zahtev Pakta za stabilnost in rast, delež dolga pa se je mocno znižal tudi v mednarodnem merilu, med državami EU je bilo vecje le na Irskem. V letu 2019 je bil delež glede na BDP za 20 o. t. nižji kot v povprecju držav evrskega obmocja. Zniževanje deleža dolga je potekalo pod vplivom izboljšanja primarnega salda (presežek), prav tako je bil ugoden prispevek gospodarske rasti, ki pa se je v letu 2019 zmanjšal. Nominalno pa se je dolg vec zadnjih let ohranjal na podobni ravni (znižanje le v letih 2016 in 2019) tudi pod vplivom krepitve likvidnostnih rezerv1 v okolišcinah nizkih obrestnih mer. V takšnih razmerah in ob aktivnem upravljanju dolga, ki je vkljucevalo zamenjave v financni krizi izdanih dolarskih obveznic z visoko obrestno mero, se je implicitna obrestna mera znižala na 2,5 % (v 2008 5,7 %). Tabela: Stanje konsolidiranega dolga sektorja država in razclemba letne spremembe dolga, Slovenija V mrd. EUR V % BDP V o. t. sprememba dolga, od tega: –1,0 12,7 3,8 8,2 7,1 16,4 10,3 2,3 –3,9 –4,6 –3,7 –4,3 1. Primarni saldo 0,3 4,5 4,0 4,7 2,0 12,0 2,3 –0,4 –1,1 –2,5 –2,7 –2,3 2. Ucinek snežne kepe –0,6 2,2 1,5 1,2 3,0 2,2 1,0 0,7 –0,1 –2,2 –2,4 –1,5 -Izdatki za obresti 1,1 1,3 1,6 1,9 2,0 2,5 3,2 3,2 3,0 2,5 2,0 1,7 -Ucinek rasti BDP –0,7 1,7 –0,4 –0,3 1,2 0,5 –1,9 –1,7 –2,5 –3,5 –2,9 –1,6 -Ucinek inflacije* –1,0 –0,8 0,3 –0,4 –0,2 –0,9 –0,3 –0,8 –0,6 –1,2 –1,5 –1,6 3. Prilagoditev stanja in tokov** –0,8 5,9 –1,8 2,3 2,1 2,2 7,0 2,0 –2,7 0,2 1,5 –0,5 Vir: SI-STAT podatkovni portal – Ekonomsko podrocje – Nacionalni racuni – Racuni države – Temeljni agregati sektorja država, marec 2020. Opomba: * Merjeno z deflatorjem BDP. ** Sprememba deleža dolga glede na BDP, ki ni posledica primarnega salda in ucinka snežne kepe (gotovina, vloge, posojila in ostalo). Nekateri izracuni se ne seštevajo zaradi zaokroževanja. Slika: Dolg sektorja država, 2019 V % BDP 200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 86,4 66,1 GrcijaItalijaPortugalskaBelgijaFrancijaŠpanijaCiperEMUZdr. kraljestvoEUHrvaškaAvstrijaMadžarskaSlovenijaFinsk aNem cijaIrskaNizozemskaSlovaškaPoljskaMaltaLitvaLatvijaRom unijaŠvedskaDanskaCeškaBolgarijaLuksemburgEsto nija Vir: za Slovenijo SI-STAT podatkovni portal – Temeljnji agregati sektorja država, marec 2020. Za preostale države EU: Autumn Forecast 2019, Evropska komisija. Opomba: Jesenska napoved EK za Slovenijo je znašala 66,7 % BDP. 1 Naložbe enotnega zakladniškega racuna države so konec decembra 2019 dosegle 4 mrd. EUR oziroma 8,4 % BDP. Javnofinancno ravnotežje 1.4 Slovenija je v obdobju 2015–2019 izrazito izboljšala svoj javnofinancni položaj. Saldo sektorja država je bil v letu 2017 izravnan, v letih 2018 in 2019 pa v presežku. Pozitiven primarni saldo (saldo brez obresti) je bil prisoten od leta 2015. Slovenija je bila v letu 2019 v skupini približno polovice držav EU, ki so imele javnofinancni presežek, med državami s primanjkljajem, ki je bil prisoten tudi v povprecju EU, pa so bile še vedno tudi nekatere vecje države (Italija, Španija, Francija). Izboljšanje salda v Sloveniji je bilo odraz ukrepov za stabilizacijo razmer po financni krizi, izboljšanih gospodarskih gibanj ter ukrepov za povecanje prihodkov in omejitev izdatkov.1 Rast prihodkov se je v letu 2019 zacela umirjati pod vplivom nižje rasti gospodarske aktivnosti, davcne razbremenitve regresa,2 ob prodaji lastniških deležev v podjetjih v državni lasti so upadli tudi prihodki od lastnine, ki so do leta 2018 narašcali. Konec leta 2019 je bil uveljavljen dodatni paket davcnih sprememb, ki je davcno obremenitev dela z letom 2020 še naprej znižal.3 Na strani izdatkov so se v preteklih letih v okolišcinah izboljšanih gospodarskih razmer sprostili varcevalni ukrepi, ki so zajeli predvsem podrocja socialnih transferjev in nadomestil ter sredstev za zaposlene, v letu 2019 pa so rast teh izdatkov okrepili še nekateri novi ukrepi.4 V letih 2018 in 2019 se je ponovno mocneje okrepila investicijska aktivnost, tudi iz virov EU. Rast izdatkov je v letu 2019 tako prvic po letu 2013 presegla rast prihodkov. Izdatki za obresti so se zaradi nizkih obrestnih mer in ob aktivnem upravljanju dolga po letu 2015 izrazito znižali in v letu 2019 znašali 1,7 % BDP, kar je med najnižjimi ravnmi v zadnjih desetih letih. Tabela: Prihodki, izdatki in saldo sektorja država, ESR-2010, Slovenija, v % BDP 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Prihodki 43,7 43,5 44,6 44,2 45,4 45,7 45,3 45,9 44,3 44,0 44,3 44,2 Izdatki 45,1 49,4 50,2 50,9 49,4 60,3 50,8 48,7 46,3 44,1 43,6 43,7 Saldo –1,4 –5,8 –5,6 –6,6 –4,0 –14,6 –5,5 –2,8 –1,9 0,0 0,7 0,5 Primarni saldo –0,3 –4,5 –4,0 –4,7 –2,0 –12,0 –2,3 0,4 1,1 2,5 2,7 2,3 Vir: SI-STAT podatkovni portal – Ekonomsko podrocje – Nacionalni racuni – Racuni države – Temeljni agregati sektorja država, marec 2020. Slika: Saldo sektorja država, 2019 V % BDP 4 3 2 1 0 -1 -2 -3 -4 0,5 -1,0 CiperLuksemburgDanskaNizozemskaGrcijaMaltaNem cijaBolgarijaSlovenijaAvstrijaŠvedskaIrskaCeškaHrvaškaLitvaPortugalskaEstonijaLatvijaEMUSlovaškaEUPoljskaFi nsk aBelgijaMadžarskaItalijaZdr. kraljestvoŠpanijaFrancijaRom unija Vir: za Slovenijo SI-STAT podatkovni portal, Temeljni agregati sektorja država, marec 2020; za preostale države EU: Autumn Forecast 2019, Evropska komisija. Opomba: Jesenska napoved salda EK za Slovenijo je znašala 0,5 % BDP, kolikor je znašal saldo po prvi statisticni objavi. 1 Za podrobnejši opis posameznih ukrepov gl. Porocilo o razvoju 2018. 2 Skladno z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 28/2019) se regres za letni dopust ne všteva v davcno osnovo v višini 100 % povprecne mesecne place. Ob pripravi sprememb zakona je bil financni ucinek izpada prihodkov ocenjen na 90 mio. EUR. 3 Oktobra 2019 je bil sprejet paket davcnih sprememb, s katerimi se je spremenila dohodninska lestvica, zvišala davcna olajšava, za delno nadomestitev izpada prihodkov pa so se povišale stopnja dohodnine na dohodke iz kapitala (dohodnine, obresti, kapitalski dobicki), stopnje dohodnine od dobicka, doseženega z odsvojitvijo kapitala, ki so odvisne od obdobja imetništva kapitala, in stopnja dohodnine na dohodke iz oddajanja premoženja v najem. Uvedena je bila tudi minimalna efektivna stopnja obdavcitve za podjetja (pri davku od dohodkov pravnih oseb; 7-odstotna); podrobneje o ukrepih in njihovih makroekonomskih ucinkih gl. Ekonomski izzivi 2019. 4 Sprejet je bil Dogovor o placah in drugih stroških dela v javnem sektorju (Uradni listRS, št. 80/2018). Na podrocju socialnih nadomestil in transferjev so rast izdatkov okrepili: izredna uskladitev pokojnin in zvišanje letnega dodatka za upokojence, na povišani ravni, ki je veljala v drugi polovici leta 2018, se je v 2019 ohranil znesek minimalnega dohodka, sprejeta sta bila Zakon o osebni asistenci in Zakon o socialnem vkljucevanju invalidov, ki sta razširila krog upravicencev in višino pomoci. Tekoci racun placilne bilance in neto financna pozicija 1.5 Presežek tekocega racuna placilne bilance je bil leta 2019 najvišji doslej in je znašal 3,1 mrd. EUR (6,6 % BDP). Presežek obstaja od leta 2012 in ga pripisujemo obsežnemu razdolževanju bank in podjetij v tujini, ugodnim razmeram v mednarodnem okolju ter izboljšanju konkurencnosti slovenskih izvoznikov ob zmerni rasti uvoza zaradi razmeroma nizke domace porabe. Predvsem v obdobju 2013–2016 se je presežek povecal tudi zaradi pozitivnih pogojev menjave, ki so v teh letih zaradi padca cen energentov in drugih surovin k spremembi skupaj prispevali približno 950 mio. EUR. Z vidika investicijsko-varcevalne vrzeli presežek izraža obsežno varcevanje ter še vedno razmeroma nizko raven domacih investicij. Sektorsko sta k presežku varcevanja nad investicijami prispevala zasebni (povecevanje varcevanja gospodinjstev in presežka varcevanja nad investicijami v nefinancnih družbah) in javni sektor (celotno obdobje presežka tekocega racuna zaznamuje tudi izboljšanje javnofinancnega salda). Presežek tekocega racuna placilne bilance se odraža tako v povecanju terjatev kot znižanju obveznosti do tujine. V obdobju 2015–2019 je k izboljšanju mednarodne investicijske pozicije Slovenije prispeval neto odliv financnih sredstev države in zasebnega sektorja, ki je presegal neto priliv sredstev BS. Država je plasirala dolgorocne vloge na racune v tujini, kjer so vloge obrestovane višje kot v domacem bancnem sistemu, in odplacala tudi del dolga do tujih portfeljskih vlagateljev. Zasebni sektor (poslovne banke, vzajemni in pokojninski skladi) je mocno povecal financne naložbe v tuje dolžniške vrednostne papirje; poleg tega so se poslovne banke do tujine še naprej razdolževale. Obseg tujih neposrednih naložb v Slovenijo se je v zadnjih letih povecal zaradi prodaje deležev v domacih podjetjih in presega vrednost slovenskih neposrednih naložb v tujino. BS je kupovala vrednostne papirje v okviru svojih investicijskih odlocitev ter nestandardnih ukrepov denarne politike (program nakupa vrednostnih papirjev), ki potekajo na ravni Evrosistema in se financirajo z izdajo denarja. Obenem je BS znižala financno premoženje na racunih v tujini in povecala obveznosti v okviru Evrosistema. Neto financna pozicija Slovenije do tujine se je od leta 2013 postopoma izboljševala, od leta 2015 je bila pod indikativnim pragom zunanjega neravnovesja (35 % BDP). Konec leta 2019 je znašala 19,3 % BDP. Tabela: Stanje mednarodnih naložb Slovenije, v % BDP 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 1 Dolžniške terjatve 71,9 75,9 74,0 74,2 75,3 75,3 87,6 88,3 85,4 82,9 83,0 89,4 2 Lastniške terjatve 17,3 21,5 22,2 21,1 22,3 22,5 23,6 27,7 26,9 25,5 24,6 26,7 3 Skupne terjatve (1+2) 89,2 97,5 96,2 95,2 97,6 97,7 111,1 116,0 112,3 108,3 107,6 116,1 4 Bruto zunanji dolg 106,5 115,0 115,6 111,8 117,5 112,9 124,3 118,8 109,7 100,5 92,0 91,8 5 Lastniške obveznosti 22,1 23,1 23,8 23,2 24,2 24,2 25,2 28,4 31,5 32,1 34,6 43,7 6 Skupne obveznosti (4+5) 128,6 138,1 139,3 135,0 141,6 137,1 149,5 147,2 141,2 132,6 126,6 135,5 7 Neto zunanji dolg/terjatve (1–4) –34,5 –39,0 –41,5 –37,7 –42,2 –37,6 –36,7 –30,4 –24,3 –17,6 –9,0 –2,4 8 Neto lastniški dolg/terjatve (2–5) –4,8 –1,6 –1,6 –2,1 –1,9 –1,7 –1,7 –0,7 –4,6 –6,6 –9,9 –17,0 9 Neto financna pozicija (7+8)* –39,4 –40,6 –43,1 –39,8 –44,0 –39,3 –38,4 –31,2 –28,9 –24,2 –18,9 –19,3 Vir: Banka Slovenije, 2019; preracuni UMAR. Opomba:* negativni (pozitivni) predznak v saldu pomeni neto dolžniško (upniško) financno pozicijo do tujine. Slika: Razclenitev sprememb NIIP, v mio. EUR (tokovi) Tekoci racun Kapitalski racun Statisticna napaka Vrednostne spremembe Sprememba neto financne pozicije do tujine 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Vir: SURS, BS, izracuni UMAR. Razvitost financnega sistema 1.6 Raven razvitosti bancnega sistema in trga kapitala je v primerjavi s povprecjem EU nizka, razvojni zaostanek pa se v preteklih letih ni zmanjšal. Kazalniki razvitosti obeh segmentov financnega sistema v letu 2019 niso dosegli niti tretjine povprecja EU. Vrednost obsega bilancne vsote se je leta 2019 sicer okrepila za 5,0 %. To je prva nekoliko izrazitejša rast po daljšem obdobju zniževanja (od leta 2010),1 ko se je krcil obseg kreditov nebancnemu sektorju, banke pa so bile mocno obremenjene z odplacevanjem obveznosti do tujih bank. Lanska rast je bila na strani naložb posledica rasti vlog pri ECB kot tudi kreditiranja domacih in tujih nebancnih sektorjev. Rast kreditne aktivnosti je bila podprta predvsem z rastjo depozitov domacih nebancnih sektorjev, medtem ko je bila odvisnost od tujih virov financiranja majhna. Obseg trga kapitala se po izrazitem padcu ob nastanku financne krize v 2009 v casu gospodarskega okrevanja ni obcutneje izboljšal. Tržna kapitalizacija delnic se je leta 2019 sicer povecala, a je bil njen obseg še vedno za vec kot 60 % nižji kot pred nastankom financne krize. Še bolj (za 85 %) pa se je znižal obseg trgovanja delnicami. Najmanjši razvojni zaostanek za povprecjem EU je na podrocju zavarovalništva. Po nastanku gospodarske krize v letu 2008 se je obseg zavarovalnih premij v primerjavi z BDP zaradi krcenja gospodarske aktivnosti povecal, v zadnjih letih pa se je ustalil na ravni nekoliko nad 5 % BDP. Še naprej pretežni del zavarovalnega sektorja predstavlja podrocje neživljenjskih zavarovanj, obseg premij življenjskih zavarovanj v primerjavi z BDP pa ostaja nizek,2 kar je po naši oceni tudi posledica (pre) majhnega varcevanja za starost. Tabela: Kazalniki razvitosti financnega sistema v Sloveniji in EU Bilancna vsota bank v primerjavi z BDP Obseg zavarovalnih premij v primerjavi z BDP Slovenija 5,0 5,3 5,3 5,7 5,8 5,5 5,6 5,4 5,1 5,1 5,1 5,1 5,1 EU-25* 8,7 8,2 8,7 8,7 8,2 8,2 8,3 8,4 8,4 8,2 8,1 8,0 Tržna kapitalizacija delnic v primerjavi z BDP Vir: Porocilo o financni stabilnosti (razlicni letniki), Letno statisticno porocilo (Ljubljanska borza – razlicni letniki). Statisticni zavarovalniški bilten (Slovensko zavarovalno združenje – razlicni letniki), InsuranceData na http://www.insuranceeurope.eu/insurancedata, Sigma-World insurance (Swiss Re Institute – razlicni letniki), Company files (London Stock exchange – razlicni letniki), European Securities Exchange Statistics (Federation of European Securities Exchanges), National accounts (EUROSTAT), Nacionalni racuni (SURS), 2020. Opomba: *Pri kazalniku zavarovalnih premij (v % BDP) manjkajo podatki za baltske države. Slika: Bilancna vsota bank v primerjavi z BDP, 2019 V % 450 400 350 300 250 200 150 100 50 0 1.896 EU LuksemburgFrancijaZdr. kraljestvoDanskaIrskaMaltaNizozemskaCiperFi nskaŠvedsk aNem cijaBelgijaAvstrijaŠpanijaItalijaPortugal skaGrcijaCeškaHrvaškaEstonijaBolgarijaPoljskaMadžarsk aSlovaškaSlovenijaLatvijaLitvaRom unija Vir: Banka Slovenije, ECB, SURS, Eurostat. 1 Skromna rast, manj kot enoodstotna, je bila zabeležena v letih 2017 in 2018. 2 Dosega manj kot tretjino povprecja EU. Regionalne razlike v BDP na prebivalca 1.7 Najvišji BDP na prebivalca ima osrednjeslovenska regija, ki je leta 2018 za vec kot 40 % presegala slovensko povprecje. Regija ima najvec delovnih mest in posledicno veliko delovnih migracij, kar ji viša BDP na prebivalca (BDP pc). Slovensko povprecje po BDP pc presega le še obalno-kraška regija, ena bolj prizadetih regij v krizi 2009–2013, kjer pa je bila gospodarska rast v obdobju 2014–2018 najvišja v Sloveniji. Povprecju BDP pc se vse bolj približuje jugovzhodna Slovenija, ki je imela v letu 2018 ponovno visoko rast BDP, takoj za osrednjeslovensko z najvišjo rastjo. Na repu regij je že vrsto let zasavska, ki ob podpovprecni gospodarski rasti postopno povecuje zaostanek za slovenskim povprecjem v BDP pc. Regionalne razlike, ki so se med gospodarsko in financno krizo nekoliko znižale, so bile zadnja leta stabilne, vendar nekoliko višje od najnižje ravni v letu 2000. Relativna razpršenost BDP pc1 je bila leta 2018 za 2,7 o. t. nižja kot v letu 2009, ko so bile regionalne razlike najvecje, in obenem višja od najnižje vrednosti v letu Tabela: Regionalni BDP, Slovenija 2000 (19,6 %). Po letu 2009 se je razpršenost zmanjševala do leta 2015, zadnja tri leta pa je bila stabilna. Razmerje med regijama s skrajnima vrednostma je bilo 2,7-kratno in se je v dolgoletnem obdobju pocasi, a vztrajno povecevalo. V obdobju krize je bil padec BDP na prebivalca manjši v vzhodni kohezijski regiji, predvsem zaradi pocasnejše rasti prebivalstva. Gospodarska rast je po letu 2008 manj padla v zahodni Sloveniji, BDP pc pa je do leta 2013 v povprecju padal pocasneje v vzhodni Sloveniji zaradi pocasnejše rasti prebivalstva v tej regiji. S tem so se razlike v razvitosti med kohezijskima regijama zmanjševale. Z oživitvijo gospodarske aktivnosti po letu 2014 je BDP pc spet nekoliko hitreje rastel v zahodni Sloveniji, s cimer se je zmanjševal razkorak do povprecja EU. Zahodna Slovenija je tako v 2018 že drugo leto zapored presegla evropsko povprecje2 po BDP pc, vzhodna Slovenija pa je bila z 71 % še vedno med manj razvitimi regijami EU.3 Kohezijska (NUTS 2) / statisticna regija (NUTS 3) BDP na prebivalca Struktura BDP, v % 2018 Slovenija = 100 EU = 100 2000 2005 2008 2014 2015 2016 2017 2018 2008 2018 Slovenija 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 90 87 100,0 zahodna Slovenija (NUTS 2) 118,9 121,6 121,2 119,2 119,1 119,5 119,6 119,9 109 104 56,7 obalno-kraška 106,5 104,6 107,1 97,6 99,8 99,8 102,3 102,5 96 89 5,6 goriška 97,6 93,9 95,5 90,6 91,7 92,2 92,2 90,3 85 78 5,1 gorenjska 88,7 87,1 84,7 87,8 88,3 87,7 89,3 89,8 76 78 8,8 osrednjeslovenska 139,6 146,3 144,9 142,1 140,9 141,6 140,7 141,1 130 122 37,1 vzhodna Slovenija (raven NUTS 2) 84,5 82,1 82,0 83,0 83,0 82,7 82,4 82,2 73 71 43,3 primorsko-notranjska 81,5 73,7 73,0 72,2 74,6 74,9 72,5 71,7 65 62 1,8 jugovzhodna Slovenija 98,5 95,9 97,0 95,0 95,3 94,3 97,6 97,9 87 85 6,8 posavska 83,9 81,0 79,8 83,6 83,9 83,7 83,0 82,9 72 72 3,0 zasavska 73,6 63,8 60,7 56,7 54,2 53,4 52,6 52,4 54 45 1,4 savinjska 90,1 89,1 89,4 91,3 92,4 91,9 91,6 90,5 80 79 11,2 koroška 84,6 79,4 77,0 80,2 81,4 81,2 80,2 81,0 69 70 2,8 podravska 82,2 82,3 83,7 83,4 82,6 82,0 81,1 80,8 75 70 12,6 pomurska 70,3 66,5 63,3 68,4 67,3 68,0 67,6 67,6 57 59 3,7 Razpršenost BDP/prebivalca (NUTS 3) 19,6 22,9 23,0 21,8 21,2 21,7 21,7 21,5 Vir: SI-STAT podatkovni portal – Ekonomsko podrocje – Nacionalni racuni – Regionalni racuni, 2020; Eurostat – general and regional statistics, 2020; preracuni UMAR. 1 Je eden od kazalnikov regionaih razlik. Izracunan je kot vsota absolutnih razlik med regionalnim in nacionalnim BDP na prebivalca, uteženim z deležem prebivalstva. Izražen je v odstotkih od nacionalnega BDP pc. 2 Na tej ravni je bila prvic že pred krizo v letu 2003 in drugic v letu 2010. 3 Manj razvite regije so regije NUTS 2 z BDP pc pod 75 % povprecja EU. Zahodna Slovenija, ki je trenutno regija v prehodu, se bo v naslednjem programskem obdobju uvrstila med razvite regije, ker bo nekoliko presegala povprecje EU. Indeks razvojne ogroženosti 1.8 Kazalnik IRO1 za leto 2019 kaže, da po razvojni ogroženosti oziroma razvitosti izstopata predvsem dve regiji, razlike med preostalimi regijami pa so manjše. Osrednjeslovenska regija najbolj izstopa v pozitivno smer in ima za polovico manjšo vrednost IRO2 od slovenskega povprecja. Le v treh regijah, osrednjeslovenski, gorenjski in jugovzhodni Sloveniji, IRO ne presega slovenskega povprecja. Pomurska regija najbolj izstopa v negativno smer in za vec kot dve tretjini presega slovensko povprecje. Razlike med preostalimi regijami so precej manjše. Koeficient variacije, ki kaže odstopanje od povprecja, znaša 25,7 %. Ce bi iz obdelave izvzeli obe skrajni regiji, bi bilo razmerje med novima skrajnima regijama precej manjše (1 : 1,9), koeficient variacije pa bi znašal 20 %. Izboljšanje kazalnikov IRO med letoma 2014 in 2019 vecinoma ni zmanjšalo razkoraka regij do slovenskega povprecja. V vecini regij so se vrednosti kazalnikov, ki sestavljajo IRO (Pecar, 2018), izboljšale, najbolj v osrednjeslovenski, zaradi cesar se je povecal razkorak preostalih regij do osrednjeslovenske in tudi do slovenskega povprecja. Razmerje med skrajnima regijama, ki sta v letu 2019 še vedno isti kot leta 2014, se je poslabšalo z 1 : 2,7 na 1 : 3,5, koeficient variacije pa se je povecal za okoli 2 o. t. Ceprav je tudi pomurska regija napredovala pri nekaterih kazalnikih (predvsem pri kazalnikih razvitosti), to ni zadošcalo za zmanjšanje zaostanka za osrednjeslovensko regijo. Na lestvici vseh regij je prišlo le do majhnih sprememb, najvecjo je opaziti pri podravski regiji, ki je svoj rang poslabšala za dve mesti. Primerjava IRO med letoma 2014 in 2019 nakazuje, da se hitrim gospodarskim spremembam lažje prilagajajo bolj razvite regije. Po krizi 2009–2013 se namrec gospodarske razmere hitreje izboljšujejo v slednjih, s tem pa ponovno narašcajo razlike med regijami. Vir: SI-STAT podatkovni portal, SURS, GURS, MOP, ZRSVN, URSZR, MGRT, DRI upravljanje investicij, d.o.o., izracuni in kartografija UMAR. Opomba: Številke v pajkovi mreži so: (1) bruto domaci proizvod na prebivalca, (2) bruto dodana vrednost na zaposlenega, (3) razpoložljivi dohodek na prebivalca, 4) stopnja delovne aktivnosti (20–64 let), (5) investicije v osnovna sredstva v BDP, (6) stopnja registrirane brezposelnosti mladih (15–29 let), (7) prebivalstvo s terciarno izobrazbo (25–64 let), (8) bruto domaci izdatki za RRD v BDP, (9) delež precišcene odpadne vode s sekundarnim in terciarnim cišcenjem, (10) površina varovanih obmocij, (11) ocenjena škoda zaradi naravnih nesrec v BDP, (12) stopnja registrirane brezposelnosti, (13) indeks staranja prebivalstva, (14) poseljenost. 1 Vec o tem gl. v Pecar, 2020. 2 Manjša vrednost kazalnika pomeni manjšo razvojno ogroženosti in nasprotno. Produktivnost 1.9 Zaostanek Slovenije za povprecno produktivnostjo EU je bil leta 2018 še nekoliko višji kot pred zacetkom krize v 2008 in precej oddaljen od cilja SRS 2030, kljub postopnemu dohitevanju v zadnjih letih. Pokrizno znižanje trendne rasti produktivnosti je v glavnem povezano z odsotnostjo povecevanja kapitalske opremljenosti dela. Kapitalsko poglabljanje je namrec v obdobju 2000–2008 pojasnilo polovico rasti produktivnosti (precej vec kakor v EU). V odsotnosti tega dejavnika v pokriznem obdobju je rast trendne produktivnosti temeljila izkljucno na prispevku skupne faktorske produktivnosti, tj. ucinkovitejši rabi kapitala in dela. Zlasti v letih 2016 in 2017 je skupno rast produktivnosti ponovno krepil tudi izrazitejši ciklicni prispevek, a je njegov vpliv v letih 2018 in 2019 postopoma slabil. Z vidika vpliva sprememb v panožni strukturi gospodarstva na rast produktivnosti je v primerjavi s predkriznim obdobjem precej nižji strukturni prispevek prehajanja delovne sile v sektorje, kjer je produktivnost višja oziroma hitreje narašca. Rast je vecinoma temeljila na (sicer tudi upocasnjeni) znotrajsektorski rasti produktivnosti, tj. rasti produktivnosti posameznih panog (gl. poglavje 1.2.1). V vecini dejavnosti poslovnega sektorja je bila rast produktivnosti po letu 2009 nižja kot v predkriznem obdobju, a primerljiva oziroma višja kot v povprecju EU, zaostanek pa ostaja velik v gradbeništvu in storitvah IKT. 1 V obdobju 2009–2018 je bila rast produktivnosti najvišja (v povprecju okoli 3 % letno) v dejavnosti transporta (H) in drugih poslovnih dejavnostih (N), zlasti v segmentu zaposlovalnih agencij. V teh dejavnostih je bilo povišanje produktivnosti tudi precej višje kot v povprecju EU. Relativno visoko rast produktivnosti so beležile tudi predelovalne dejavnosti, katerih gibanje je bilo v grobem primerljivo s povprecjem EU, kar je delno posledica njihove izrazite vpetosti v globalne verige vrednosti. Precejšen zaostanek za predkrizno ravnjo pa je še vedno v gradbeništvu, kljub ugodnim gibanjem v letih 2016–2018. V mednarodnih primerjavah še izraziteje v negativno smer izstopajo dejavnosti IKT.2 Z ohlajanjem tujega povpraševanja se je rast produktivnosti v letih 2018 in 2019 ponovno ciklicno upocasnila. Že leta 2018 se je produktivnost znižala v predelovalnih dejavnostih, leta 2019 pa se je realna rast upocasnila (ali postala negativna) v vecini dejavnosti. Tabela: Produktivnost dela, Slovenija 2000 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Realna rast produktivnosti*, v % 2,0 1,0 –6,0 3,5 2,6 –1,7 0,1 2,3 0,9 1,3 1,8 0,9 0,1 Raven produktivnosti**, EU = 100 76 83 80 79 81 80 81 81 80 81 82 82 n. p. Vir: SURS, 2019; Eurostat, 2019; preracun UMAR. Opomba: *BDP (v stalnih cenah) na zaposlenega; ** BDP (v standardih kupne moci) na zaposlenega. Slika: Raven produktivnosti gospodarstva (levo) in realna rast produktivnosti po dejavnostih (desno) 2000 2008 2018 4 Slovenija, povprecna letna rast 2009-2018 2 0 -2 H A C N G S I O M D K Q P F J L Slovenija EU13 EU15 -2 0 2 4 EU, povprecna letna rast 2009-2018 Vir: Eurostat; preracun Umar. Opomba: Menjalni del poslovnega sektorja (rdece): rudarstvo (B), predelovalne dej. (C), oskrba z energijo (D), komunalne storitve (E), trgovina (G), promet (H), gostinstvo (I) in dejavnosti IKT (J); nemenjalni del poslovnega sektorja (sivo): gradbeništvo (F), financne storitve (K), strokovne, znanstvene in tehnicne dej. (M), druge poslovne dej. (N); neposlovni sektor (zeleno): kmetijstvo (A), poslovanje z nepremicninami (L), javna uprava (O), izobraževanje (P), zdravstvo in socialno varstvo (Q), kulturne in rekreacijske dej. (R) ter druge dej. (S). Velikost krogov predstavlja delež zaposlenih (v delovnih urah) v posamezni dejavnosti v Sloveniji v izhodišcnem letu (2008). 1 Na skupno rast produktivnosti mocno vpliva tudi pocasna rast produktivnosti neposlovenga sektorja, a imajo te dejavnosti svoje posebnosti, njihovo produktivnost pa je težje statisticno izmeriti. 2 V teh dejavnostih se že od leta 2009 zmanjšuje tudi kapitalska opremljenost dela, tj. kapital na zaposlenega (v delovnih urah). Med IKT-dejavnostmi se je produktivnost najbolj znižala v dejavnosti telekomunikacij. Evropski inovacijski indeks 1.10 Ob zadnjem merjenju evropskega inovacijskega indeksa (EII) za leto 2018 je Slovenija znatno poslabšala uvrstitev in nazadovala v skupino zmernih inovatork. Vrednost EII za Slovenijo se je zmanjševala že vecino obdobja po letu 2014,1 evropsko povprecje pa se je povecevalo. EII je sestavljeni kazalnik, ki meri ucinkovitost nacionalnih raziskovalno­inovacijskih sistemov clanic EU.2 Na podlagi vrednosti EII so države uvršcene v štiri skupine glede na ucinkovitost inovacijskega sistema.3 Zadnje merjenje EII za leto 2018 kaže nazadovanje Slovenije glede na leto prej, ki izvira iz poslabšanja vecine kazalnikov EII (15 od 27). Pri posameznih komponentah EII4 je najvecje nazadovanje in vecanje zaostanka za povprecjem EU zabeleženo pri stopnji inovacijske aktivnosti v podjetjih5 in pri ucinkih na prodajo.6 Tudi pri povezovanju in sodelovanju med akterji, kjer pa se vecina podatkov nanaša na obdobje do Tabela: Evropski inovacijski indeks leta 2016, ter pri naložbah podjetij v podporo inovacijam je prišlo do nazadovanja, vendar Slovenija ostaja blizu povprecja EU. Najslabši rezultati glede na povprecje EU so zabeleženi pri komponenti financiranje in podpora, kjer izstopajo nizke vrednosti za rizicni kapital, ter pri ucinkih na prodajo, še posebej nizek odstotek na znanju temeljecih storitev v izvozu storitev (gl. kazalnik 1.14). Upadanje sredstev javnega sektorja za financiranje RRD med letoma 2012 in 2017 bi se lahko odrazilo na vrednosti EII tudi ob naslednjih merjenjih (npr. na inovacijski aktivnosti, povezavah in sodelovanju med javnim in zasebnim sektorjem, intelektualni lastnini), saj se ucinki instrumentov, ki spodbujajo ta podrocja, pokažejo z zamikom. 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Slovenija (indeks EU 2011 = 100) 98,2 96,2 96,7 97,3 96,0 97,2 96,7 87,6 Slovenija (indeks EU = 100) 98,2 97,0 96,5 97,4 94,5 93,1 91,0 80,5 Slovenija 0,474 0,464 0,466 0,469 0,463 0,469 0,467 0,423 EU 0,482 0,478 0,483 0,482 0,490 0,503 0,513 0,525 Vir: European Innovation Scoreboard 2019, 2019. Opomba: * Med vodilne inovatorke se uvršcajo države, katerih inovacijska ucinkovitost je višja od 120 % povprecja EU v letu 2011. Leta 2018 so vodilne inovatorke dosegle vrednost EII med 0,651 in 0,713. Slika: Komponente evropskega inovacijskega indeksa, 2017 in 2018 Slovenija 2017 Slovenija 2018 Cloveški viri Raziskovalni Okolje za Financiranje Naložbe Inovatorji Povezave in Intelektualna Ucinki na Ucinki na sistem inovacije in podpora podjetij sodelovanje lastnina zaposlenost prodajo Vir: European Innovation Scoreboard 2019, 2019. 1 Slovenija je nazadovala tudi glede na povprecje EU v 2011. Cilj SRS za 2030 je, da bo Slovenija to povprecje presegla za 20 %. 2 V izracun EII je vkljucenih 27 kazalnikov, podatki za kazalnike za zadnji izracun EII 2018 (objava v 2019) upoštevajo stanje na dan 2. 5. 2019. Pri vecini kazalnikov so bili podatki za leti 2016 in 2017, kar je treba upoštevati pri interpretaciji. 3 Vodilne inovatorke dosegajo inovacijsko ucinkovitost, višjo od 120 % povprecja EU v letu 2011, mocne inovatorke med 90 % in 120 %, zmerne inovatorke med 50 % in 90 % ter skromne inovatorke pod 50 % povprecja (European Innovation Scoreboard 2019, 2019). 4 EII sestavlja deset komponent, v treh sta dva kazalnika, v sedmih pa trije kazalniki. 5 novacijska aktivnost se znižuje od leta 2010, najbolj je upadla po zadnji raziskavi za obdobje 2014–2016 (vec v European Innovation Scoreboard 2019, 2019 in Porocilu o razvoju 2019, str. 91). 6 Slika kaže najvecji padec v primerjavi s povprecjem EU pri komponenti cloveških virov, v katero je vkljucen tudi kazalnik novi doktorji znanosti. Pri tem kazalniku je bil podatek za izracun EII 2018 leto 2017, za primerjavo s preteklim letom pa 2016. Zaradi zakljucevanja predbolonjskih programov v letu 2016 je naziv doktor znanosti pridobilo veliko število posameznikov, zato primerjava ne izraža dejanskih sprememb tega indikatorja, ki je bistveno vplival tudi na znižanje komponente cloveški viri. Indeks digitalnega gospodarstva in družbe 1.11 Slovenija je v preteklih letih po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe napredovala s podobnim tempom kot EU, njena uvrstitev v sredino držav EU je tako ostajala dokaj nespremenjena. Indeks spremlja digitalno konkurencnost držav na podrocjih povezljivosti, cloveškega kapitala, uporabe internetnih storitev, integracije digitalne ekonomije in digitalizacije javnih storitev. Slovenija je po skupnem indeksu in po vecini podkomponent indeksa za leto 2019 dosegala podobno oceno kot povprecje EU, cilj SRS 2030 pa je povsod doseci vsaj 9. mesto. Precej manjša kot v EU je bila le uporaba internetnih storitev, zlasti naprednejših,1 kjer se je kljub povecevanju v preteklih letih zaostanek za EU le pocasi zmanjševal. Pri povezljivosti in integraciji digitalne ekonomije je Slovenija v zadnjem obdobju napredovala s podobnim tempom, pri digitalizaciji javnih storitev pa nekoliko hitreje kot EU. Zelo skromne in pocasnejše kot v EU pa so bile po letu 2017 spremembe na podrocju cloveškega kapitala (pri deležu zaposlenih strokovnjakov za IKT, diplomantov s podrocja IKT ter digitalnih spretnosti prebivalstva). Pri zadnjih Slovenija zaostaja za povprecjem EU, kar bi lahko deloma pojasnilo relativno nizko uporabo internetnih storitev. Pocasen napredek na podrocju cloveškega kapitala za digitalizacijo pomeni resno oviro pri digitalni preobrazbi podjetniškega in javnega sektorja. Integracija digitalne tehnologije v podjetja sicer zadnja leta potekala s podobno hitrostjo kot v EU, vendar bodo za ucinkovito sledenje hitremu napredku na podrocju uvajanja naprednih IKT-tehnologij za preboj med uspešnejše države EU potrebna dodatna prizadevanja zlasti za zagotovitev povecanih potreb po kadrih z ustreznimi digitalnimi znanji. Glede povezljivosti je ob relativno visoki pokritosti s širokopasovnimi (tudi hitrimi) povezavami izziv še bolj povecati njihovo uporabo, predvsem z izboljšanjem digitalne usposobljenosti prebivalstva in cenovne dostopnosti teh povezav.2 Pri uvajanju omrežja 5G potekajo testiranja, dodelitev ustreznega frekvencnega pasu pa je bila predvidena za leto 2020.3 Ponudba digitalnih javnih storitev je v Sloveniji relativno dobra na podrocju e-zdravstva in dostopnosti odprtih podatkov. V preteklih letih so se hitro se razvijale tudi storitve e-uprave, vendar pa je delež uporabnikov teh storitev relativno nizek zaradi premajhnega poznavanja in zapletenosti postopkov.4 Tabela: Uvrstitev Slovenije po indeksu digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) med 28 državami EU 2017 2018 2019 Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) 16 15 16 Povezljivost 16 18 17 Cloveški kapital 13 14 15 Uporaba internetnih storitev 22 21 21 Integracija digitalne ekonomije 15 14 15 Digitalne javne storitve 16 16 14 Vir: Evropska komisija (Digital Single Market), 2014–2019. Opomba: Izracun indeksa za posamezno leto temelji na podatkih za predhodno leto. V 2019 je bila metodologija indeksa izpopolnjena in narejeni preracuni za predhodna leta, kar je spremenilo uvrstitve držav iz predhodnih objav indeksa DESI. Slika: Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI) ter njegove komponente, 2019 Slovenija EU DESI Povezljivost Cloveški kapital Uporaba internetnih Integracija digitalne Digitalne javne storitev tehnologije storitve Vir: Evropska komisija (Digital Single Market), 2019. 1 V okviru DESI so to predvsem: spletna posvetovanja in glasovanja, spletno bancništvo, nakupovanje, strokovna družbena omrežja. 2 Po indeksu cen širokopasovne povezave se je Slovenija v DESI 2019 uvrstila med države z nizko cenovno dostopnostjo (na 25. mesto) med državami EU. 3 Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI), Porocilo o državi za leto 2019, Slovenija, 2019. 4 Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI), Porocilo o državi za leto 2019, Slovenija, 2019. Izvozni tržni delež 1.12 Tržni delež slovenskega blaga na svetovnem trgu se je v obdobju 2013–2019 poveceval. Slovenski izvoz je leta 2007 pomenil približno 0,2 % svetovnega uvoznega povpraševanja po blagu, nato pa je v obdobju 2008–2012 sledil mocan padec tržnega deleža na svetovnem trgu, eden vecjih med državami EU. Vec kot polovico padca tržnega deleža v tistem obdobju lahko pojasnimo z neugodno izvozno (predvsem geografsko) usmerjenostjo,1 neugoden vpliv pa je imelo tudi mocno poslabšanje (stroškovne) konkurencnosti v zacetku krize. S ponovnim uravnoteženjem cenovno-stroškovnih dejavnikov in okrepitvijo uvoznega povpraševanja pomembnejših trgovinskih partneric se je od leta 2013 tržni delež znova poveceval, izraziteje od leta 2016. Rast je bila v obdobju 2013–2018 med najvišjimi med državami EU, v daljšem obdobju pa so nove clanice EU bistveno bolj povecale njihove tržne deleže na svetovnem trgu. Ocenjujemo, da je bila rast slovenskega izvoznega tržnega deleža v letu 2019 še relativno visoka (3,5 %), a je bila ožje osnovana, rast so kljucno spodbujali le posamezni proizvodi. Rast tržnega deleža je v letu 2019 mocno pospešil izvoz predhodno uvoženih zdravil, ki pa h gospodarski aktivnosti ni pomembneje prispeval. Od leta 2000 se je slovenski izvozni tržni delež najhitreje poveceval v segmentu visoko tehnološko zahtevnih proizvodov, zlasti pod vplivom izvoza zdravil. V letu 2019 je bilo povišanje izvoza in tržnega deleža zdravil še izrazitejše2 kakor v preteklih letih, a je tokrat kljucno vplival izvoz (vecinoma v Švico) pred tem uvoženih zdravil (angl. re-export), kar na gospodarsko aktivnost ni imelo vecjega vpliva. Tržni deleži namrec temeljijo na konceptu bruto izvoza in ne pojasnijo, koliko dodane vrednosti je bilo pri tem ustvarjene. Ce izlocimo vpliv izvoza zdravil v Švico, se je slovenski izvozni tržni delež na svetovnem trgu v letu 2019 celo nekoliko znižal (–1 %). Relativno skromno rast izvoznega tržnega deleža je Slovenija leta 2019 beležila tudi na že sicer pocasi rastocem EU trgu (1,5 %), zlasti zaradi znižanja v zadnjem cetrtletju.3 Tabela: Tržni delež Slovenije na svetovnem in EU trgu blaga Tržni delež, v % Povprecna letna stopnje rasti, v % 2000 2007 2018 2001–2007 2008–2012 2013–2017 2019* Svet 0,138 0,195 0,192 5,1 -5,0 4,1 3,5 EU 0,283 0,382 0,452 4,4 -1,4 4,1 1,5 Vir: SURS, UN Comtrade, Comext, 2020; preracun Umar. *Ocena. Slika: Mednarodna primerjava rasti tržnih deležev držav EU na svetovnem trgu (levo) in gibanje slovenskega tržnega deleža na svetovnem in EU trgu (desno) 2013-2018 2001-2018 EU Svet Svet brez zdravil v Švico Povprecna letna stopnja rasti, v % 2000=100 8 170 6 160 4 150 2 140 0 130 -2 120 PoljskaHrvaška IrskaRomunijaSlovenija Ceška PortugalskaBolgarija Madžarska LatvijaSlovaškaŠpanijaLitva Grcija Avstrija Nemcija ItalijaBelgijaFinskaDanskaZdr.kraljestvoFrancijaNizozemskaEstonijaŠvedska -4 110 100 20002001200220032004200520062007200820092010201120122013201420152016201720182019 Vir: SURS, UN Comtrade, Comext, 2020; preracun Umar. * Brez prikaza Cipra, Luksemburga in Malte; 1 Naša nadpovprecna usmerjenost izvoza blaga na trge s skromnim uvoznim povpraševanjem, predvsem posamezne države EU in nekdanje Jugoslavije. 2 Slovenski izvoz medicinskih in farmacevtskih proizvodov na svetovni trg se je v povprecju leta 2019 povecal za vec kot 50 % (izraženo nominalno, v USD) oziroma vec kot 60-odstotno (izraženo nominalno, v EUR). 3 V drugi polovici leta je k znižanju tržnega deleža prispevala predvsem neugodna izvozna specializacija, tj. nadpovprecno se je znižalo EU uvozno povpraševanje po proizvodih, ki predstavljajo relativno pomembnejši delež v slovenskem izvozu. Poleg tega je na cetrtletno dinamiko mocno vplival izvoz naftnih derivatov, ki je v prvih treh cetrtletjih rast izvoza in tržnega deleža na EU trgu krepil, v zadnjem cetrtletju pa je imel obcutno negativen prispevek. Stroški dela na enoto proizvoda 1.13 Po petih letih skladne rasti plac in produktivnosti so se v letu 2019 stroški dela na enoto proizvoda obcutneje povecali. V zacetku gospodarske krize je Slovenija pod vplivom znižanja produktivnosti (2009) in za takratne gospodarske razmere visoke rasti plac (2010)1 mocno poslabšala svoj stroškovno konkurencni položaj. Prilagoditvam, ki so izhajale zlasti iz trga dela,2 je sledilo obdobje relativno skladne rasti plac in produktivnosti (2014–2017). Med letom 2018 in še izraziteje v letu 2019 so se stroški dela na enoto proizvoda ponovno zaceli povecevati, na kar je vplivala višja rast plac in znižanje rasti produktivnosti. Stroški dela na enoto proizvoda so se v izvozno usmerjenih panogah gospodarstva zaceli povecevati že med letom 2018, leta 2019 pa še v vecini preostalih dejavnosti. V pokriznem obdobju so mednarodni konkurenci izpostavljene predelovalne dejavnosti, pa tudi nekatere tradicionalne tržne storitve (npr. trgovina in promet), pomembno prispevale k skladnosti med rastjo plac in rastjo produktivnosti. Stroški dela na enoto proizvoda so se v predelovalnih dejavnostih ponovno zaceli povecevati med letom 2018.3 Rast plac sicer ni odstopala od povprecja v gospodarstvu, izraziteje pa se je upocasnila rast produktivnosti, tj. dodane vrednosti na zaposlenega, povezana z upocasnitvijo uvoznega povpraševanja v pomembnejših trgovinskih partnericah. Leta 2019 se je obcutnejša rast stroškov dela na enoto proizvoda razširila tudi v druge panoge poslovnega sektorja. Povecani stroškovni pritiski, zlasti menjalnega dela gospodarstva, so bili sicer znacilni tudi za vecino drugih držav EU, v manjšem obsegu za stare clanice (EU­15), v vecini novih clanic EU (EU-13) pa obstajajo že vec let. Tabela: Rast stroškov dela na enoto proizvoda v Sloveniji in EU 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Slovenija 1,6 4,8 1,4 –2,0 0,3 –1,2 –1,5 –0,4 1,0 –0,4 0,7 2,0 EU 0,9 2,9 –1,0 –0,9 0,5 –0,1 –0,5 –1,1 –0,1 –0,1 0,5 0,3 Vir: Eurostat Portal Page, 2020; preracun UMAR. Slika: Stroški dela na enoto proizvoda, celotno gospodarstvo (levo) in predelovalne dejavnosti (desno) EU-13 EU-15 Slovenija EU-13 EU-15 Slovenija 110 110 105 105 2005=100 90 85 90 85 100 2005=100 100 95 200520062007200820092010201120122013201420152016201720182019 200520062007200820092010201120122013201420152016201720182019 Vir: Eurostat Portal Page, 2020; preracun UMAR. Opomba: EU-13 (EU-15) – države EU, ki so se Uniji prikljucile od leta 2004 (pred letom 2004). 1 Spodbujene s povišanjem minimalne place. 2 Natancneje zadržane rasti plac in (pasivnega) povišanja produktivnosti prek znižanja zaposlenosti. 3 Poleg predelovalnih dejavnosti so se med dejavnostmi poslovnega sektorja opazneje povišali tudi v IKT-dejavnostih, kjer pa razlog ni ciklicen, saj se nepretrgoma povecujejo že od leta 2013. Izvoz visokotehnoloških proizvodov in na znanju 1.14 temeljecih storitev Delež tehnološko visoko zahtevnih proizvodov je bil po rasti pred in med gospodarsko in financno krizo zadnja leta dokaj stabilen in višji kot v povprecju v EU. Opazneje se je povecal v obdobju med letoma 2008 in 2010, ko so se med zacetkom gospodarske krize zacele mocneje krciti nekatere druge, manj konkurencne industrije. To obdobje je zaznamovalo prestrukturiranje blagovnega izvoza v smeri povecevanja deleža tehnološko najzahtevnejših proizvodov, hkrati se je mocno znižal delež nizko tehnološko zahtevnih proizvodov. Vec kot polovico visokotehnološkega izvoza sestavljajo medicinski in farmacevtski proizvodi ter elektricni stroji in naprave, katerih delež v izvozu pa se je od leta 2015 zmanjševal. V primerjavi z EU Slovenija najbolj izstopa po visokem deležu tehnološko srednje zahtevnih proizvodov, ki so mocno integrirani v globalne verige vrednosti in tako najbolj obcutljivi na nihanja v tujem povpraševanju. Delež na znanju temeljecih storitev1 v skupnem izvozu storitev je v mednarodni primerjavi nizek, cetudi se je njihova izvozna usmerjenost v preteklih letih povecevala. Njihov delež v celotnem izvozu storitev se je od leta 2010 (20,6 %) do leta 2017 zviševal, leta 2018 pa znižal za 1 o. t. na 23,6 %. To je še povecalo zaostanek za povprecjem EU, ki se sicer že vrsto let giblje na ravni nekoliko nad 13 o. t. Za evropskim povprecjem je zaostajala glavnina storitev, najbolj racunalniške (za okoli 7 o. t.). V Sloveniji so višji delež od povprecja EU dosegale predvsem telekomunikacijske storitve, se je pa v zadnjih treh letih njihov delež v strukturi izvoza storitev zmanjševal. V Sloveniji se je v obdobju 2010–2018 najbolj povecal izvoz tehnicnih, s trgovino povezanih storitev, za 10,5 % v povprecju na leto, v EU pa izvoz informacijskih storitev, za 15,2 % na leto, kjer so zlasti vzhodnoevropske clanice dosegle znatno višje rasti izvoza (okoli 20 % na leto) od Slovenije, 7,7 % na leto. Tabela: Struktura blagovnega izvoza po primarnem proizvodnem dejavniku 2000 2005 2008 2009 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Naravni viri Slovenija 5,3 5,3 6,1 5,6 5,7 6,1 6,3 6,8 6,5 6,1 5,9 EU 7,1 7,0 7,6 7,7 8,3 8,8 8,5 7,9 7,5 7,7 7,8 Intenzivna raba naravnih virov Slovenija 15,2 13,1 13,6 14,1 16,4 16,7 16,6 15,5 14,9 15,0 15,7 EU 16,3 17,0 17,8 17,3 19,5 19,2 18,4 17,0 16,6 17,1 17,9 Nizkotehnološko intenzivni proizvodi Slovenija 27,1 23,4 20,8 18,4 18,1 17,6 18,0 17,9 18,0 17,7 17,5 EU 15,2 14,9 14,7 14,4 13,8 13,8 14,3 14,5 14,7 14,7 14,6 Srednjetehnološko intenzivni proizvodi Slovenija 38,1 41,8 41,0 40,7 36,4 36,0 36,7 37,3 38,5 39,0 39,3 EU 34,9 36,9 36,5 34,5 35,3 35,4 36,4 37,3 37,9 38,0 37,3 Visokotehnološko intenzivni proizvodi Slovenija 13,1 13,7 16,2 18,5 19,4 20,0 19,5 19,7 19,6 19,8 19,5 EU 19,8 18,8 16,7 18,8 17,3 17,0 17,6 18,4 18,7 18,5 18,1 Vir: Comtrade UN, SURS, 2020; preracuni UMAR. Opomba: razvršcanje proizvodov v posamezne skupine temelji na metodologiji Združenih narodov (Lall). Nekateri proizvodi so nerazvršceni in zato seštevek petih skupin za posamezno državo ni enak 100. Slika: Delež na znanju temeljecih nefinancnih tržnih storitev* v izvozu storitev, 2018 Telekomunikacijske Racunalniške Raziskave in razvoj Strokovno-svetovalne Tehnicne, s trgovino povezane IrskaFi nsk aBelgijaŠvedskaNizozemskaRom unijaNem cijaFrancijaEUSlovaškaPoljskaCeškaAvstrijaEstonijaMadžarskaLatvijaItalijaŠpanijaLuksemburgBolgarijaSlovenijaPortugalskaDanskaHrvaškaLitvaGrcija Vir: Eurostat Portal Page – Economy and Finance, 2020, preracuni UMAR. Opomba: * Na znanju temeljece nefinancne tržne storitve so telekomunikacijske, racunalniške in informacijske (SI) ter druge poslovne storitve (SJ). Ker je delež informacijskih storitev samo v treh clanicah vecji od 1 %, v sliki zaradi boljše preglednosti ni prikazan. Države so razvršcene po skupnem deležu na znanju temeljecih storitev. Za Irsko in Litvo so podatki za leto 2016. 1 Informacijske in komunikacijske (J) ter strokovne, znanstvene in tehnicne dejavnosti (M) (OECD STI Scoreboard 2013, 2013). Neposredne tuje investicije 1.15 Vhodne NTI v Slovenijo so se od leta 2014 hitreje povecevale, izhodne NTI pa so bile skromne. Višje vhodne NTI, katerih stanje se je v zadnjih petih letih (2014–2019) povecalo kar za 58 %, so bile predvsem posledica pospešitve privatizacije in tudi sicer vecje prodaje lastniških deležev v slovenskih podjetjih. Vec pa je bilo tudi širitev že obstojecih podjetij s tujim kapitalom in novih (greenfield) investicij. Rezultati ankete SPIRIT v obdobju 2014–2018 kažejo, da je vsako leto vec kot 35 % anketiranih podjetij s tujim kapitalom napovedalo širitev dejavnosti v Sloveniji, v letu 2018 je bilo takih 38,2 %. Izhodne NTI pa so se po zmanjšanju v obdobju 2010– 2013 od leta 2014 le skromno povecevale. Njihovo stanje je bilo leta 2019 le nekoliko višje od sicer prej najvišje ravni v letu 2009 (6.143 mio. EUR). Prilivi lastniškega kapitala so se leta 2019 glede na leto poprej skoraj podvojili (povecanje za 97 % oziroma na 1.052 mio. EUR), odlivi pa so se mocno zmanjšali (s 314 mio. EUR na 35 mio. EUR). Slovenija kljub relativno hitri rasti prilivov NTI ostaja med državami EU z najnižjim deležem stanja vhodnih NTI v BDP. Ceprav se je delež vhodnih NTI v primerjavi z BDP do leta 2019 povecal na 33,6 % BDP, kar je kar 10,9 o. t. vec glede na stanje ob zacetku krize (2008), je Slovenija po tem kazalniku še vedno zaostajala za drugimi novimi državami clanicami EU. V obdobju 2009–2018 je sicer med vsemi novimi clanicami zabeležila najvišje povecanje deleža stanja vhodnih NTI v BDP. Med državami EU so imele nižji delež od Slovenije le Finska, Francija, Grcija, Italija in Nemcija. Pri izhodnih NTI Slovenije se je delež stanja v primerjavi z BDP od 17,0 % leta 2009, ko je dosegel najvišjo vrednost, znižal na 13,0 % v letu 2019. S tem je Slovenija med novimi clanicami EU sicer zaostajala le za Madžarsko in Estonijo, ki pa sta imeli obe bistveno vecji delež. Tabela: Tokovi in stanja1 vhodnih in izhodnih NTI2 v Sloveniji V mio. EUR 2000 2005 2008 2010 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Vhodne NTI Stanje konec leta 2.567 5.981 8.598 7.983 9.249 8.897 10.202 11.612 12.970 13.957 15.152 16.143 Priliv lastniškega kapitala3 96,3 270,7 380,3 449,9 334,1 441,7 1.436,1 1.344,1 956,0 581 535 1.052 Stanje kot % BDP 11,9 20,5 22,7 22,0 25,5 24,4 27,1 29,9 32,1 32,5 33,1 33,6 Izhodne NTI Stanje konec leta 829 2.777 6.085 6.097 5.710 5.179 5.335 5.508 5.741 5.969 6.062 6.252 Odliv lastniškega kapitala3 55 456 721 181 384 427 134 244 256 191 314 35 Stanje kot % BDP 3,8 9,5 16,0 16,8 15,8 14,2 14,2 14,2 14,2 13,9 13,2 13,0 Vir: Banka Slovenije, 2020. Opombe: 1 Stanja so prikazana po metodologiji BPM6 po nacelu smeri naložbe, na katero je Banka Slovenije prešla z letom 2014. Stanja po tej metodologiji so se zaradi sprememb kategorij, ki se upoštevajo v izracunu stanja NTI, precej spremenila. To v primeru Slovenije velja predvsem pri vhodnih NTI: stanje vhodnih NTI konec 2013 je bilo po stari metodologiji 10,729 mio. EUR, po novi pa le 8.926 mio. EUR, stanje izhodnih NTI pa je bilo po stari metodologiji 5.121 mio. EUR, po novi pa 5.172 mio. EUR (Neposredne naložbe 2013, 2014). 2 Podjetja, v katerih ima posamezni tuji investitor 10-odstotni ali višji delež v kapitalu. 3 Lastniški kapital brez reinvestiranih dohodkov. Slika: Stanje vhodnih in izhodnih NTI v % BDP Vhodne NTI 2009 Izhodne NTI 2009 Vhodne NTI 2018 Izhodne NTI 2018 100 50 V % BDP 0 -50 -100 -150 GrcijaItalijaNem cijaFi nsk aFrancijaSlovenijaDanskaLitvaRom unijaPoljskaAvstrijaŠpanijaLatvijaSlovaškaHrvaškaMadžarskaŠvedskaPortugalskaCeškaZdr. KraljestvoBolgarijaEstonijaBelgija Vir: UNCTAD FDI/MNE database, 2019. Opomba: Na sliki so zaradi boljšega prikaza vkljucene države EU razen Cipra, Malte, Irske Luksemburga in Nizozemske, ki izstopajo po visokih NTI v primerjavi z drugimi državami. Izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost 1.16 in število raziskovalcev Rast izdatkov za raziskovalno-razvojno dejavnost (RRD) v letu 2018 ni nadomestila njihovega padca v preteklih letih. Izdatki za RRD so bili z 1,95 % BDP v letu 2018 pod povprecjem EU. Izjemi sta bili jugovzhodna regija (vpliv inovacijsko intenzivne farmacevtske industrije) in osrednjeslovenska regija (dodaten vpliv koncentracije ustanov znanja). V javnem sektorju so se naložbe v RRD v obdobju 2012–2016 zmanjšale za 117 mio. evrov, povecanje v zadnjih dveh letih je pokrilo okoli 40 % tega padca. Poslovni sektor je bil do leta 2015 pomemben vir rasti izdatkov za RRD, njegov delež v skupnih izdatkih za RRD je visok tudi v mednarodni primerjavi (Slovenija 2018: 62,6 %; EU 2017: 58,0 %). Zniževanje izdatkov poslovnega sektorja v letih 2015– 2017 je bilo posledica vec dejavnikov: (i) nižjega obsega evropskih sredstev med letoma 2013 in 2014, ko je bilo zakljuceno sofinanciranje RRD projektov v centrih odlicnosti, kompetencnih in razvojnih centrih, (ii) po letu 2015 pa je zacel upadati tudi obseg uveljavljenih davcnih olajšav za RRD.1 Izdatki tujine za financiranje RRD so v obdobju 2008–2018 vecinoma narašcali. Zasebni in javni sektor financirata naložbe v RRD zlasti v okviru svojega sektorja, kar z vidika medsebojnega sodelovanja in prenosa znanja ni spodbudno. Stopnja samofinanciranja poslovnega sektorja se je v obdobju 2008–2018 povecala s 93 % na 97 %. V javnem sektorju se je delež samofinanciranja znižal z 88 % na 80 %, preostala sredstva javnega sektorja pa so bila namenjena financiranju RRD v poslovnem sektorju.2 Število raziskovalcev3 se je v obdobju 2008–2018 povecevalo predvsem v poslovnem sektorju, ki zaposluje najvec raziskovalcev. V letu 20184 je bil delež raziskovalcev poslovnega sektorja 62,3 % (EU 52,7 %) in se je v zadnjih desetih letih vecinoma poveceval. V javnem sektorju pa je bilo vecletno upadanje (od 2012) v letu 2018 prekinjeno. Primanjkljaj cloveških virov v javnem sektorju lahko v prihodnje zaradi starostne strukture raziskovalcev (okoli 41 % raziskovalcev je starejših od 45 let) zmanjša potencial za temeljne raziskave, ki so podlaga za aplikacije v poslovnem sektorju in prebojne inovacije. Tabela: Izdatki za RRD v % BDP 2000 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Slovenija 1,36 1,42 1,63* 1,81 2,05 2,41* 2,56 2,56 2,37 2,20 2,01 1,87* 1,95 EU 1,77 1,74 1,83 1,93 1,92 1,96 2,00 2,01 2,02 2,03 2,04 2,07 2,12 Vir: Eurostat Portal Page – Science and Technology – Research and Development, 2020; SI-STAT podatkovni portal, 2020. Opombi: Podatek za EU je ocena Eurostata. * V letih 2008 in 2011 je prelom v casovni vrsti zaradi izboljšanega zajema porocevalskih enot v poslovnem sektorju, v 2017 pa zaradi uskladitve z revidirano mednarodno metodologijo OECD, prirocnik Frascati (vec v Porocilu o razvoju, 2019, str. 90). Slika: Raziskovalci* po starostnih skupinah, Slovenija 2018 Poslovni sektor Javni sektor do 34 let 35-44 let 45-54 let nad 55 let Vir: SURS, 2019; preracuni UMAR. Opomba: * Izraženo v ekvivalentu polnega delovnega casa. Za raziskovalce državnega sektorja, starejše od 55 let, podatki zaradi zaupnosti niso na voljo. 1 Vec o povezavi med davcnimi olajšavami za RRD in naložbami v RRD v Porocilu o razvoju, 2019, str. 23 in 90. Leta 2018 se je obseg uveljavljenih davcnih olajšav za RRD zmanjšal samo za 1,1 %. 2 Obseg javnih sredstev za financiranje RRD v poslovnem sektorju se je v obdobju 2013–2018 znižal z 90 na okoli 41 mio. EUR. 3 Izraženo v ekvivalentu polnega delovnega casa. 4 Pri komentiranju podatkov pred letom 2018 je potrebna velika mera pazljivosti zaradi metodoloških sprememb pri razvršcanju podatkov o številu zaposlenih, ki so bile uvedene s podatki za leto 2017 (vec v Porocilu o razvoju, 2019, str. 23 in 90). Intelektualna lastnina Slovenija je od leta 2008 obcutno napredovala pri znamkah EU, pri patentih in modelih se je zaostanek za povprecjem EU poveceval. Po stopnji patentibilnosti, ki je opredeljena kot število prvih1 patentnih prijav na milijon prebivalcev, je Slovenija v obdobju 2008–2019 ohranila vodilno mesto med novimi clanicami EU in uvrstitev okoli 14. mesta v EU. V obdobju 2008–20132 so slovenski prijavitelji najvec prvih patentnih prijav vložili s podrocja tehnologij3 za clovekove potrebe, kamor se uvršcata tudi humana medicina in veterina, ter kemijskih tehnologij, kar povezujemo s precejšnjim deležem farmacevtske oziroma kemijske industrije v Sloveniji ter njihovimi vlaganji v RRD. Intenzivnost prijavljanja patentov je do neke mere pogojena s strukturo gospodarstva ter tehnologijami,4 ki jih uporabljajo posamezni sektorji. Pri pravnem varstvu znamk5 EU je 1.17 Slovenija v obdobju 2008–2019 vecinoma povecevala število vlog na milijon prebivalcev, v zadnjem letu je bistveno presegla povprecje EU. Pri številu registriranih modelov6 Skupnosti na milijon prebivalcev slovenski zaostanek za povprecjem EU vztraja na visoki ravni, kar kaže na nezadostno zavedanje o pomenu dizajna za povecanje dodane vrednosti in konkurencnosti. Prijavitelji si pravno zašcito znamk EU ali modelov Skupnosti zagotovijo z eno samo prijavo7 in velja na ozemlju celotne EU. Ti stroški so glede na pridobitev patentov nižji, pravni postopki varstva pa znatno hitrejši, kar povecuje privlacnost teh pravic intelektualne lastnine za podjetja vseh dejavnosti, tudi storitvenih, kjer so dejavna zlasti mala in mikro podjetja. Tabela: Patentne prijave pri EPO po letih vložitve prve prijave*, na milijon prebivalcev 2000 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013** 2014** 2015** 2016** 2017** 2018*** 2019*** Slovenija 25 54 69 61 52 55 62 62 66 58 54 55 48 58 EU 106 116 114 113 113 114 112 112 112 113 110 107 140 n. p. Vir: Eurostat Portal Page – Science and Technology – Patent Statistics, 2020; EPO Patent Index 2019, 2020. Opombe: * Pri podatkih za leti 2018, 2019 gre za patentne prijave, ki niso nujno prve v svetovnem merilu (gl. opombo 1 spodaj);** Ocena Eurostata; *** Zacasni podatek; n. p. - ni podatka. Slika: Število prijavljenih znamk EU in registriranih modelov Skupnosti pri EUIPO, na milijon prebivalcev Slovenija EU 240 220 200 180 160 140 120 100 80 60 40 20 0 2004 2008 2012 2014 2016 2018 2019 2004 2008 2012 2014 2016 2018 2019 znamke modeli Vir: EUIPO Web Page 2020; preracuni UMAR. Število 1 Podatki o vloženih patentnih prijavah zadnjih dveh let so iz statistike EPO in se nanašajo na tekoce leto. To niso nujno prve patentne prijave v svetovnem merilu, ki se nanašajo na leto najbližje nastanku izuma, in jih objavlja Eurostat (vec v Ekonomsko ogledalo 2/2009). 2 Zadnji podatki Eurostata so za leto 2013. 3 V skladu z mednarodno patentno klasifikacijo, ki temelji na klasifikaciji tehnologij (Schmoch, 2008), je tudi pravno varstvo patentov utemeljeno na zašciti tehnologij ter z njimi povezanimi procesi, v katerih nastajajo proizvodi, in ne na zašciti sektorjev. 4 Po metodologiji WIPO so bolj patentibilna tehnološka podrocja: medicinske, racunalniške tehnologije, digitalne komunikacije ter tehnologije, povezane z elektricno energijo, stroji in aparati. Med desetimi najpomembnejšimi tehnološkimi podrocji se tehnologije, povezane s farmacevtskimi ucinkovinami, uvršcajo na 8. mesto. 5 Blagovna oziroma storitvena znamka je pravno zavarovana kombinacija znakov, ki z graficno ponazoritvijo omogoca razlikovanje enakega ali podobnega blaga/ storitve. Pravno varstvo znamke traja 10 let, možno jo je obnavljati (Letno porocilo UIL 2011, 2013). 6 Model je pravno zavarovan zunanji videz izdelka (dizajn), ki je nov, ima individualno naravo. Pravno varstvo modela traja 5 let, možno ga je obnavljati (Letno porocilo UIL 2011, 2013). 7 Pri Uradu EU za intelektualno lastnino (EUIPO). Okoljska odgovornost organizacij 1.18 Slovenija se po razširjenosti okoljskih spriceval uvršca v sredino med državami EU. K temu prispeva predvsem vecja razširjenost okoljskih certifikatov ISO 14001 kot v povprecju EU. Podatki o številu certifikatov ISO 14001 za leto 2018 zaradi sprememb pri porocanju niso primerljivi s podatki iz preteklih let,1 ki sicer za Slovenijo (ob velikih letnih nihanjih) v daljšem obdobju niso kazali rasti. Razširjenost preostalih okoljskih certifikatov (EMAS in okoljskih marjetic) je precej manjša, a se postopoma povecuje. Razširjenost okoljskih marjetic, ki jo poleg proizvodov predelovalnih dejavnosti lahko pridobijo tudi turisticne nastanitve in kampi, je v Sloveniji vecja kot v EU, manjša pa je razširjenost shem EMAS. Nekatere države z razlicnimi ukrepi spodbujajo vkljucevanje v shemo EMAS – predvsem Nemcija, Italija, Španija, tudi Avstrija, so uvedle najvec zakonskih oprostitev in olajšav. Razširjenost EMAS je v teh državah vecja kot v povprecju EU. Slovenija za spodbujanje vkljucevanja v EMAS od leta 2016 sodeluje v projektu LIFE B.R.A.V.E.R. (iztece se konec 2019), v tem casu je bilo sprejetih pet (od predlaganih devetih) ukrepov spodbud za EMAS.2 V letu 2019 se je razširjenost EMAS sicer zmanjšala, kar bi lahko bilo le zacasno zaradi spremembe pogojev za registracijo.3 Spreminjajo in širijo se tudi merila za pridobitev okoljske marjetice. V letu 2019 se je njihovo število na ravni EU (zacasno) zmanjšalo predvsem zaradi izteka meril za turisticne nastanitve in kampe, nosilci pa so še v postopku obnavljanja. Tabela: Število okoljskih spriceval v Sloveniji in EU, na mio. prebivalcev 2000 2005 2008 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019*** ISO 14001 Slovenija n. p. n. p. n. p. n. p. n. p. n. p. n. p. n. p. n. p. n. p. 209,0 EU n. p. n. p. n. p. n. p. n. p. n. p. n. p. n. p. n. p. n. p. 172,5 n. p. EMAS Slovenija 0,0 0,5 0,5 1,5 1,5 0,5 0,5 4,8 4,8 4,8 5,2 4,8 EU 7,0 6,2 7,9 8,8 8,8 8,1 8,0 7,7 7,7 7,4 7,5 7,2 Okoljska marjetica Slovenija n. p. 0,0 1,5 3,4 4,9 7,3 7,3 7,3 7,8 8,7 8,7 8,7 EU* 0,1 0,6 1,4 2,0 3,0 4,3 3,8 4,0 3,9 4,2 4,2 3,2 Vir: Eurostat, ISO, Arso, European EMAS Helpdesk, preracuni UMAR. Opomba: Podatki za EMAS in okoljsko marjetico so na Eurostatu dostopni za obdobje 2005–2015 oziroma 2000–2010, poznejši podatki so pridobljeni na European EMAS Helpdesk in http://ec.europa.eu/environment/ecolabel/news-alerts.html; n. p. – ni podatka. * Podatki ISO 14001 za leto 2018 niso primerljivi s podatki preteklih let zaradi sprememb pri porocanju. ** EU-27 do leta 2010. *** preracuni s podatki o prebivalstvu v letu 2018. Slika: Razširjenost okoljskih certifikatov ISO 14001 v letu 2018 450 400 Število na mio prebivalcev 350 300 250 200 150 100 50 0 209 172 Ceš kaEsto nijaŠvedskaLitvaSlovaškaBolgarijaFinskaŠpanijaHrvaškaItalijaCiperMadžarskaRom unijaLuxem bourgSlovenijaIrskaDanskaLatvijaEUZdr. kraljestvoPortugal skaGrcijaNizozemskaAvstrijaNem cijaFrancija BelgijaMaltaPoljska Vir: Eurostat, ISO, preracuni UMAR. 1 ISO ugotavlja, da je število veljavnih certifikatov ISO 14001 v letu 2018 manjše kot leta prej, saj (i) so porocevalske enote v preteklosti porocale tudi o številu obratov s certifikatom – po novem je število certifikatov loceno od števila obratov s certifikatom, (ii) so podatki istih porocevalskih enot med leti precej nihali, (iii) nekatere porocevalske enote niso porocale (Explanatory note on ISO Survey 2018 results, 2019). 2 Vkljucitev EMAS v vavcer za certifikate kakovosti, sofinanciranje stroškov pridobitve okoljskih znakov (tudi EMAS) za turisticne nastanitve (MGRT); vkljucitev EMAS kot okoljskega vidika v zeleno javno narocanje (MJU); financne spodbude za promocijo EMAS, EMAS kot merilo pri deljenju sredstev za projekte prehoda v krožno gospodarstvo (MOP) (EMAS in povecanje zakonskih prednosti …, 2019). 3 Gre za uskladitev s spremembami ISO 14001 v letu 2015. Organizacije so lahko z obnovitvijo certifikata pocakale do septembra 2018 in obnovitev izpeljale pod novimi pogoji. Ce so certifikat obnovile prej, je ta veljal do septembra 2018, zatem pa so morale obnovitev izpeljati pod novimi pogoji. Organizacije, ki jim je registracija v shemo EMAS potekla pred 14. marcem 2018, so lahko obnovitev certifikata prestavile na september 2018 (pod novimi pogoji) (EMAS revised annexes, 2017). Ucenje za in skozi vse življenje Znanje in spretnosti za kakovostno življenje in delo 2.1 Delež prebivalstva s terciarno izobrazbo 2.2 Vpis v srednješolsko in terciarno izobraževanje 2.3 Diplomanti terciarnega izobraževanja 2.4 Rezultati pri branju, matematiki in naravoslovju (PISA) 2.5 Izdatki za izobraževanje 2.6 Vkljucenost v vseživljenjsko ucenje Kultura in jezik kot temeljna dejavnika nacionalne identitete 2.7 Obisk kulturnih prireditev 2.8 Delež kulturnih prireditev, izvedenih na gostovanjih v tujini Delež prebivalstva s terciarno izobrazbo 2.1 Delež odraslih (25–64 let) s terciarno izobrazbo se je v dolgoletnem obdobju povecal in je približno enak kot v povprecju EU. Leta 2018 je znašal 32,5 % (EU: 32,3 %) in je bil nižji od cilja SRS do leta 2030 (35 %). Dolgoletna rast deleža, ki je povezana z visoko vkljucenostjo mladih v terciarno izobraževanje, se je leta 2018 ustavila. Slednje je po naši oceni povezano z demografskim ucinkom (zmanjšanje generacije mladih, pri katerih je delež terciarno izobraženih višji kot v višjih starostnih skupinah). Delež odraslih s terciarno izobrazbo se je v obdobju 2008–2018 najbolj povecal v starostnih skupinah 35–44 let in 25–34 let, znotraj katere je v starostni skupini 30–34 let že vec let višji od povprecja EU in cilja Strategije EU 2020.1 Ceprav so bila takšna gibanja ugodna z vidika povecevanja cloveškega kapitala in konkurencnosti slovenskega gospodarstva, pa je ob staranju prebivalstva, rastocem povpraševanju delodajalcev po kadrih in neskladjih na trgu dela ponudba ustrezno izobraženih s terciarno izobrazbo zaostajala za potrebami družbe in gospodarstva. Glede na spol izstopa veliko vecji delež terciarno izobraženih žensk kot moških. Vec terciarno izobraženih je v zahodni (37,7 %) kot v vzhodni Sloveniji (27,9 %). Regije z boljšo dostopnostjo do visokošolskih ustanov in vec delovnimi mesti za terciarno izobražene hitreje povecujejo delež terciarno izobraženih. Tabela: Delež prebivalcev, starih 25–64 let, s terciarno izobrazbo, v % Slovenija Skupaj 20,2 22,6 23,3 23,7 25,1 26,4 27,9 28,6 30,2 30,7 32,5 32,5 Moški 17,6 19,0 19,0 19,5 20,3 21,1 22,7 23,4 24,0 24,3 26,0 26,4 Ženske 22,8 26,4 27,9 28,1 30,1 32,0 33,3 34,1 36,7 37,6 39,4 38,9 20-24 let 3,2 3,8 3,5 5,5 6,4 7,9 9,7 9,5 11,3 11,9 10,7 12,3 25-34 let 24,7 30,0 30,4 31,3 33,8 35,3 37,4 38,0 40,8 43,0 44,5 40,7 30-34 let 24,6 30,9 31,6 34,8 37,9 39,2 40,1 41,0 43,4 44,2 46,4 42,7 55-64 let 16,3 16,1 16,7 16,3 16,4 17,2 18,3 17,9 18,9 19,1 19,7 21,2 EU Skupaj 22,5 24,2 25,1 25,9 26,8 27,7 28,6 29,3 30,1 30,7 31,4 32,3 Moški 22,7 23,8 24,4 25,1 25,8 26,5 27,1 27,9 28,4 28,9 29,5 30,1 Ženske 22,3 24,7 25,8 26,7 27,7 28,9 30,0 30,7 31,8 32,5 33,4 34,5 20-24 let 12,6 13,4 13,6 14,3 14,8 15,6 16,3 17,0 17,2 17,6 18,0 18,3 25-34 let 28,3 31,0 32,3 33,3 34,4 35,5 36,4 37,2 37,9 38,2 39,0 40,0 30-34 let 28,1 31,2 32,3 33,8 34,8 36,0 37,1 37,9 38,7 39,1 39,9 40,7 55-64 let 16,8 18,1 18,7 19,1 19,7 20,3 20,9 21,3 21,8 22,3 22,9 23,4 Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Education and training, 2020. Slika: Delež prebivalcev, starih 25–64 let, s terciarno izobrazbo, 2018 V % 50 45 40 35 30 25 20 15 10 5 0 32,5 32,3 IrskaFi nskaCiperLuksemburgŠvedskaZdr. kraljestvoLitvaEsto nijaBelgijaDanskaNizozemskaŠpanijaFrancijaLatvijaAvstrijaSlovenijaEUGrcijaPoljskaNem cijaBolgarijaMaltaHrvaškaMadžarsk aPortugal skaSlovaškaCeš kaItalijaRom unija Vir: Eurostat Portal Page - Population and Social conditions, 2020. 1 Delež prebivalcev, starih 30–34 let, s terciarno izobrazbo se je v obdobju 2008–2018 povecal za 11,8 o. t. (EU: za 9,6 o. t.) in je leta 2018 znašal 42,7 % (EU: 40,7 %). Vpis v srednješolsko in terciarno izobraževanje 2.2 Število mladih, vpisanih v srednješolsko izobraževanje, se zaradi demografskih razlogov zmanjšuje. V obdobju 2008/2009–2018/2019 se je zmanjšalo za 16,4 %, veliko bolj v gimnazijah kot v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Takšna gibanja, ki naj bi se po demografskih projekcijah nadaljevala še nekaj let, zmanjšujejo potencialno število mladih za neposreden vpis v terciarno izobraževanje in ponudbo mladih na trgu dela. Zmanjšanje števila mladih, vpisanih v poklicno izobraževanje, je bilo neugodno z vidika potreb delodajalcev, ki so zaradi demografskih razlogov težko dobili ustrezne kadre za zaposlitev (kljub v mednarodni primerjavi visokemu deležu vpisanih na poklicne programe).1 Dodatno ponudbo kadrov s poklicno izobrazbo zmanjšuje velika prehodnost iz srednješolskega v terciarno izobraževanje.2 Tudi število odraslih, vpisanih v srednješolsko izobraževanje, ki bi lahko povecali ponudbo kadrov na trgu dela, se zmanjšuje. Že vec let se zaradi demografskih razlogov zmanjšuje tudi število vpisanih v terciarno izobraževanje. V obdobju 2012/2013–2018/2019 se je zmanjšalo za približno cetrtino, na vseh podrocjih izobraževanja, najbolj na družboslovnih.3 Zato ocenjujemo, da se bo v prihodnjih letih zmanjšalo tudi število diplomantov. Od vseh podrocij se je najbolj povecal delež vpisanih na zdravstvo in socialno varnost, ki pa je nižji kot v povprecju EU in zaostaja za narašcajocimi potrebami dolgožive družbe. Povecal se je tudi delež vpisanih na naravoslovje in tehniko, vendar ob zmanjšanju števila vpisanih zaostaja za potrebami inovacijske dejavnosti. Premajhen vpis je povezan s premajhnim številom vpisnih mest na nekaterih študijskih programih,4 deloma pa tudi z majhnim zanimanjem za nekatere druge programe. Za zadovoljevanje potreb bi bila potrebna krepitev povezovanja visokošolskih zavodov z gospodarstvom.5V prihodnjih letih bi lahko odzivnost visokega šolstva povecala vzpostavitev sistema za spremljanje zaposljivosti diplomantov. Tabela: Struktura mladih,* vpisanih v srednješolsko izobraževanje, po vrstah izobraževalnih programov, v % 2005 2008 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Slovenija Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Splošno izobraževalni programi 39,1 41,1 41,2 40,7 40,1 39,7 38,4 37,5 36,4 35,6 Poklicni programi 60,9 58,9 58,8 59,3 59,9 60,3 61,6 62,5 63,6 64,4 EU Skupaj 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 100,0 Splošno izobraževalni programi 46,7 50,5 50,8 49,5 50,4 54,7 55,6 55,3 54,5 61,5 Poklicni programi 53,3 49,5 49,2 50,5 49,6 45,3 44,4 44,7 45,5 38,5 Vir: Eurostat, SURS, preracuni UMAR. Opomba: * Prikazani so redno vpisani. Slika: Vpisani v terciarno izobraževanje, struktura po podrocjih izobraževanja, 2017 Naravoslovje in tehnika Družb. vede, novin. in inf. zn. in posl. in upr. vede, pravo Zdravstvo in socialna varnost Izobraževalne znanosti in izobraževanje uciteljev Umetnost in humanistika Transport, varnost, gostinstvo in turizem, osebne storitve 100 80 60 V % 40 20 0 Nem cijaFi nskaRom unijaEstonijaPortugalskaAvstrija SlovenijaZdr. kraljestvoEUCeškaLitvaŠvedsk aHrvaškaPoljskaMadžarsk aFrancijaLatvijaBolgarijaŠpanijaSlovaškaLuksemburgMaltaDanskaNizozemskaBelgijaCiper Vir: Eurostat, SURS, 2019, preracuni UMAR. 1 Po podatkih Zavoda za zaposlovanje (Napovednik zaposlovanja 2019/I, 2019). 2 V šolskem letu 2018/2019 je bilo v izobraževalne programe, ki omogocajo neposreden vpis v terciarno izobraževanje, vpisanih 81,9% mladih. Neposreden vpis omogocajo vse vrste srednješolskih izobraževalnih programov, razen nižjih in srednjih poklicnih programov. 3 Podrocje družbene vede, novinarstvo in informacijska znanost in podrocje poslovne in upravne vede, pravo. 4 Na nekaterih podrocjih, na primer medicini, je število prijav veliko vecje kot število vpisnih mest. 5 V Sloveniji visokošolski zavodi izvajajo manj ukrepov za povezovanje z gospodarstvom kot v vecini drugih držav EU, tako ne uporabljajo sistematicno napovedi potreb trga dela, ne zahtevajo ali spodbujajo študijske prakse za vse študente in ne uporabljajo sistematicno izsledkov študij o diplomantih (Education and Training Monitor 2019, 2019). Diplomanti terciarnega izobraževanja 2.3 Število diplomantov terciarnega izobraževanja se je v desetletnem obdobju zmanjšalo. Potem ko se je njihovo število vec let zmanjševalo,1 se je leta 2018 povecalo, a je bilo med najnižjimi v zadnjih desetih letih. Ocenjujemo, da se bo število diplomantov ob zmanjševanju števila vpisanih tudi v prihodnje zmanjšalo, s tem pa tudi njihova ponudba na trgu dela. V obdobju 2012–2018 se je najbolj zmanjšalo število diplomantov na družboslovnih podrocjih, s tem pa tudi njihov delež v strukturi diplomantov. Povecala pa sta se delež in število diplomantov zdravstva in socialne varnosti, vendar zaostajata za narašcajocimi potrebami dolgožive družbe. Povecal se je tudi delež diplomantov naravoslovja in tehnike in je bil leta 2017 približno enak kot v povprecju EU, vendar pa ob zmanjšanju števila diplomantov zaostaja za povpraševanjem na trgu dela. Poleg tega ponudbo kadrov zmanjšujejo tudi odselitve v tujino, kjer je veliko povpraševanje po kadrih s podrocja zdravstva ter naravoslovja in tehnike.2 Možnost za povecanje števila diplomantov naravoslovja in tehnike predstavljajo ženske, ki na tem podrocju zavzemajo približno tretjino diplomantov, kar je manj kot v povprecju EU (v skupnem terciarnem izobraževanju je približno 60 % diplomantov žensk). V zadnjih letih se je zmanjšalo tudi število novih doktorjev znanosti in med njimi tudi število novih doktorjev znanosti naravoslovja in tehnike, kar je neugodno za razvoj inovacijske dejavnosti. V strukturi diplomantov terciarnega izobraževanja višji delež kot v povprecju EU odpade na kratke programe v terciarnem izobraževanju, ki pri nas vkljucujejo višje strokovno izobraževanje in omogocajo tesno povezanost med izobraževanjem in gospodarstvom. Ponudbo ustrezno izobraženih diplomantov zmanjšujejo nizka prehodnost študentov iz prvega v drugi letnik študija in v mednarodni primerjavi nizka stopnja dokoncanja terciarnega izobraževanja.3 Ponudbo diplomantov terciarnega izobraževanja lahko obogati tudi študij v tujini, vendar pa je bil leta 2017 delež diplomantov terciarnega izobraževanja, ki so del študija ali usposabljanja opravili v tujini, nižji od povprecja EU in tudi nižji od cilja Strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020), ki je najmanj 20 %.4 Možnost za vecjo ponudbo diplomantov v primeru vrnitve v Slovenijo predstavljajo tudi terciarno izobraženi posamezniki, ki so se odselili v tujino (leta 2018 se jih je prvic po vec letih vec priselilo kot odselilo).5 Tabela: Število diplomantov terciarnega izobraževanja, na mio. prebivalcev 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Slovenija 8.567 8.907 9.621 9.980 10.237 9.314 9.133 9.032 15.002 7.967 8.070 EU 8.785 8.638 9.019 9.668 9.604 9.414 9.369 9.065 8.769 9.337 n. p. Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Education and training, 2020. Opomba: n. p. – ni podatka. Slika: Struktura diplomantov terciarnega izobraževanja, po podrocjih izobraževanja, 2017 Naravoslovje in tehnika Družb. vede, novin. in inf. zn. in posl. in upr. vede, pravo Zdravstvo in socialna varnost Izobraževalne znanosti in izobraževanje uciteljev Umetnost in humanistika Transport, varnost, gostinstvo in turizem, o sebne storitve 100 80 60 V % 40 20 0 Nem cijaAvstrijaRom unijaPortugalskaEstonijaŠvedskaFi nskaHrvaška SlovenijaZdr. kraljestvoCeškaEUFrancijaLitvaItalijaIrskaŠpanijaMadžarskaPoljskaSlovaškaDanskaLatvijaBolgarijaMaltaBelgijaLuksemburgCiper Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Education and training, 2020, SURS, 2020; preracuni UMAR. 1 Izjema je bilo leto 2016, ko se je zaradi zakljucevanja predbolonjskih programov število diplomantov mocno povecalo. 2 Po izsledkih raziskave ManpowerGroup (2018) je na svetovni ravni veliko povpraševanje po inženirjih, kadrih za IT ter zdravstvenem osebju in drugih strokovnjakih, na primer raziskovalcih ter projektnih menedžerjih. 3 Stopnja dokoncanja terciarnega izobraževanja je leta 2017 znašala 53 % in v mednarodnem povprecju 67 % (OECD, Education at a Glance 2019, 2019). 4 Leta 2017 je v Sloveniji znašal 6,5 % (EU: 11,6 %). 5 Leta 2018 se je iz Slovenije v tujino odselilo 2.528 prebivalcev, priselilo pa 3.290 prebivalcev. Rezultati pri branju, matematiki in naravoslovju (PISA) 2.4 Slovenski 15-letniki dosegajo pri matematicni, naravoslovni in bralni pismenosti dobre rezultate. Po raziskavi PISA 20181 so pri vseh treh vrstah pismenosti dosegli vec tock od povprecja EU, cilj SRS pa je uvrstitev v zgornjo cetrtino držav EU. Ta cilj je dosežen pri matematicni in naravoslovni pismenosti, ne pa tudi pri bralni pismenosti. Strateški okvir za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020) kot eno od referencnih ravni povprecne evropske uspešnosti do leta 2020 doloca delež petnajstletnikov s slabimi rezultati (manj kot druga raven pismenosti) pri branju, matematiki in naravoslovju, ki je manj kot 15 %. Slovenija dosega ta cilj samo pri naravoslovni pismenosti, pri bralni in matematicni pa je od njega še oddaljena.2 Dekleta dosegajo boljše rezultate od fantov pri bralni in naravoslovni pismenosti in enake kot fantje pri matematicni pismenosti. Med letoma 2015 in 2018 so se dosežki (v tockah) pri naravoslovni in zlasti pri bralni pismenosti poslabšali, pri matematicni pa so ostali približno enaki. Na dobre rezultate vplivajo dobri materialni in kadrovski viri, namenjeni izobraževanju. Materialni viri za pouk vkljucujejo ucbenike, knjižnicno gradivo, laboratorijsko opremo ipd. Po raziskavi PISA 2018 Slovenija na podrocju kadrovskih virov nima pomanjkanja ucnega osebja, na ugoden položaj pa vplivata tudi število uciteljev z licenco (ali certifikatom ali strokovnim izpitom) in razmerje med številom ucencev in številom ucnega osebja, manj neopravicenega izostajanja od pouka. Dosežke 15-letnikov bi lahko še izboljšali z izboljšanjem nekaterih dejavnikov, kot so velikost oddelka, disciplina v razredu, vkljucenost uciteljev v strokovno-razvojne dejavnosti, navdušenje uciteljev za poucevanje, uciteljeva podpora ucencem pri pouku.3 Pri bralni pismenosti dosegajo najboljše rezultate 15-letniki z najvišjim socialno-ekonomskim položajem. Najslabše rezultate pa imajo tisti z najnižjim socialno-ekonomskim položajem. Ceprav se je razlika med obema skupinama med letoma 20154 in 2018 povecala, je manjša kot v povprecju EU. Priseljenci iz tujine dosegajo v povprecju pri bralni pismenosti slabše rezultate kot domaci prebivalci, razlika med njimi je vecja kot v povprecju EU.5 Tabela: Uvrstitve Slovenije pri naravoslovni, matematicni in bralni pismenosti v primerjavi z državami EU 2006 2009 2012 2015 2018 Matematika 4 7 9 5 5 Branje 11 16 21 6 10 Naravoslovje 8 6 7 3 4 Vir: OECD, PISA (2006, 2009, 2012 in 2015, 2018). Opomba. Raziskava PISA se pri nas izvaja od leta 2006. Slika: Povprecni matematicni, naravoslovni in bralni dosežki 15-letnikov pri PISA SlovenijaEUEstonija Finska560540520500480460440420400 BranjeMatematikaNaravoslovje BranjeMatematikaNaravoslovje2015 2018 Vir: OECD, PISA 2015 in PISA 2018. Opombi: 1 Za EU je prikazano netehtano povprecje. 2 Od držav EU je pri vsaki vrsti pismenosti prikazan podatek za državo, ki je v EU dosegla najboljšo vrednost. Tocke 1 PISA (Programme for International Student Assessment) je mednarodna raziskava o bralni, matematicni in naravoslovni pismenosti, ki se izvaja pod okriljem OECD. V raziskavo so zajeti 15-letni ucenci in dijaki ne glede na vrsto šole, ki jo obiskujejo. Raziskava poteka v triletnih ciklih. Njen namen je zajeti podatke o kompetencah ucencev, ki jih potrebujejo za svoje življenje, poklicno in zasebno, in ki so pomembne za posameznika in družbo. 2 Leta 2018 je pri bralni pismenosti znašal 17,9 %, pri matematicni pismenosti 16,4 % in pri naravoslovni pismenosti 14,6 %. 3 Uciteljeva podpora ucencem pri ucenju se nanaša na pouk slovenšcine. 4 Za leto 2018 so na voljo le podatki za bralno pismenost. 5 Za matematicno in naravoslovno pismenost podatki niso na voljo. Izdatki za izobraževanje Javni izdatki za izobraževanje1 (v % BDP) so se v dolgoletnem obdobju znižali in so nižji kot v mednarodnem povprecju, zasebni pa so primerljivi.2 Javni izdatki so se od leta 2012 znižali, upadanje pa je bilo zlasti posledica varcevalnih ukrepov in sprememb na podrocju socialne zakonodaje (gl. Porocilo o razvoju 2019). Leta 2018 so se realno povecali za 8,5 % zaradi višjih transferjev gospodinjstvom oziroma šolajocim, ki so povezani zlasti z metodološkimi razlogi,3 in zaradi višjih izdatkov za izobraževalne ustanove,4 ki so povezani s povecanjem investicij in mase plac za zaposlene. Ker so se javni izdatki povecali bolj kot BDP, se je njihov delež v BDP povecal (najbolj na osnovnošolski ravni) na 4,66 %5 BDP v letu 2018. Kljub povecanju je bil to eden najnižjih deležev v dolgoletnem obdobju. V primerjavi z drugimi državami so bili javni izdatki za izobraževanje leta 2016 (zadnji mednarodni podatki) nižji kot v povprecju držav EU, ki so clanice OECD (EU-23), najbolj pa so zaostajali 2.5 na terciarni ravni. Zasebni izdatki za izobraževanje se znižujejo in so leta 2018 znašali 0,57 % BDP, po podatkih za leto 2016 pa so bili primerljivi s povprecjem EU-23. Ceprav so se izdatki (javni6 in zasebni) na udeleženca izobraževanja v dolgoletnem obdobju povecali, so v mednarodni primerjavi nizki. Leta 2016 (zadnji mednarodni podatek) so se razen v drugem starostnem obdobju predšolske ravni izobraževanja povecali na vseh ravneh izobraževanja, najbolj na terciarni. Kljub povecanju so bili na vseh ravneh izobraževanja, razen na osnovnošolski, nižji od povprecja EU-23. Najbolj so zaostajali na terciarni in srednješolski ravni, kjer je vkljucenost mladih v izobraževanje visoka, javni in zasebni izdatki pa nizki, kar zmanjšuje možnosti za dvig kakovosti izobraževanja. Tabela: Celotni javni izdatki za izobraževanje v primerjavi z BDP, v % 2005 2008 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Slovenija 5,63 5,11 5,56 5,57 5,33 5,08 4,95 4,61 4,51 4,49 4,66 EU-23 5,37 5,35 5,59 5,62 5,20 5,31 5,22 4,88 4,78 n. p. n. p. Vir: Eurostat; SURS, 2019; preracuni UMAR. Opomba: n. p. – ni podatka. Slika: Izdatki (javni in zasebni) za izobraževalne ustanove na udeleženca,* 2016 25.000 20.000 V USD PPS 15.000 10.000 5.000 0 10.688 10.502 9.080 LuksemburgAvstrijaŠvedsk aBelgijaZdr.kraljestvoNizozemskaNem cijaFi nskaFrancija EU-23OECDIrskaŠpanijaPortugalskaItalijaSlovenijaEstonijaMadžarsk aCeškaSlovaškaPoljskaLatvija Litva Vir: Education at a Glance 2019, 2019. Opomba: * Vkljucene so osnovnošolska, srednješolska in terciarna raven izobraževanja. 1 Celotni javni izdatki za izobraževanje zajemajo vse proracunske izdatke za formalno stopenjsko izobraževanje mladine in odraslih na ravni države in obcin. Zajeti so javni izdatki neposredno za izobraževalne ustanove in transferji gospodinjstvom (štipendije, subvencije za prehrano, vozovnice, bivanje, ucbeniki ipd.). 2 Podatek za javne izdatke za izobraževanje je dostopen za povprecje EU, za zasebne pa samo za države EU, ki so tudi clanice OECD. 3 Javni izdatki za transferje gospodinjstvom oziroma šolajocim se so se leta 2018 realno povecali za 102,9 %, njihov delež v javnih izdatkih za izobraževanje pa je znašal 8,6 %. Razlog za tolikšno povecanje je v tem, da so bili v podatkih o javnih izdatkih za izobraževanje za leto 2018 upoštevani kot del teh izdatkov tudi nekateri transferji gospodinjstvom, ki v preteklih letih niso bili upoštevani (gre za subvencije za prevoze ucencem, dijakom in študentom, subvencije za prehrano študentom). Obseg teh transferjev je bil v letu 2018 približno 91 milijonov EUR (SURS, Izdatki za formalno izobraževanje, Slovenija, 2018, 2019). 4 Izdatki za izobraževalne ustanove so se leta 2018 realno povecali za 3,9 %. 5 Prvo starostno obdobje predšolske ravni izobraževanja ni zajeto. Po mednarodni klasifikaciji ravni izobraževanja ISCED 2011, ki zajema tudi to obdobje, so javni izdatki za izobraževanje leta 2018 znašali 4,95 % BDP. 6 Med javnimi izdatki niso vkljuceni transferji, namenjeni šolajocim se oziroma gospodinjstvom. Vkljucenost v vseživljenjsko ucenje 2.6 Vkljucenost prebivalcev v starostni skupini 25–64 let v vseživljenjsko ucenje1 se je v dolgoletnem obdobju znižala in je malo nad povprecjem EU. Od leta 2010, ko je bila najvišja, se je precej znižala in je leta 2018 znašala 11,4 % (EU: 11,1 %). S tem je bila nižja od cilja Strateškega okvira za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (»ET 20202«) do leta 2020 (15 %) in cilja SRS 2030 (19 %). Poleg tega izstopa nizka vkljucenost nizko izobraženih, starejših, moških in tujcev v vseživljenjsko ucenje, ki zmanjšuje njihove možnosti za vkljucenost v družbo in participacijo na trgu dela. Z razvojnega vidika regij je neugodna nizka vkljucenost v nekaterih gospodarsko slabše razvitih regijah. V dolgoletnem obdobju se je vkljucenost v vseživljenjsko ucenje znižala v vseh regijah, tako da v nobeni, niti osrednjeslovenski, ki po tem kazalniku najbolj izstopa, ne dosega vec strateškega cilja »ET 2020«. Glede na status aktivnosti je vkljucenost v vseživljenjsko ucenje najvišja med delovno aktivnimi prebivalci, pri katerih pa se je v dolgoletnem obdobju mocno zmanjšala. Vkljucenost brezposelnih ne zaostaja veliko za vkljucenostjo delovno aktivnih, veliko nižja pa je vkljucenost neaktivnih prebivalcev, ki je pod povprecjem EU.3 Razlike v vkljucenosti v vseživljenjsko ucenje so tudi znotraj skupine delovno aktivnih prebivalcev, v majhnih podjetjih (deset zaposlenih ali manj) manjša kot v podjetjih z vec kot desetimi zaposlenimi, v javnem sektorju je v povprecju višja kot v zasebnem. Izstopa nizka vkljucenost v tistih poklicnih skupinah in dejavnostih, v katerih je zaposlen višji delež nizko izobraženih. V obdobju 2008–2018 se je od vseh statusov aktivnosti najbolj zmanjšala vkljucenost delovno aktivnih prebivalcev v vseživljenjsko ucenje, presežek nad povprecjem EU pa se je mocno zmanjšal. Takšna gibanja ovirajo prilagajanje zaposlenih spremembam na delovnih mestih in industriji 4.0 in s tem zmanjšujejo možnosti za povecanje konkurencnosti podjetniškega sektorja. Tabela: Vkljucenost odraslih prebivalcev, starih 25–64 let, v vseživljenjsko ucenje, v % 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Slovenija 15,3 14,3 14,8 16,4 16,0 13,8 12,5 12,1 11,9 11,6 12,0 11,4 EU 9,6 9,5 9,5 9,3 9,1 9,2 10,7 10,8 10,7 10,8 10,9 11,1 Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Education and training, 2020. Slika: Vkljucenost delovno aktivnih prebivalcev (25–64 let) v vseživljenjsko ucenje, 2018 V % 35 30 25 20 15 10 5 0 12,4 11,8 Fi nsk aŠvedsk aDanskaEstonijaNizozemskaFrancijaLuksemburgZdr. kraljestvoAvstrijaIrskaMaltaSlovenijaEUPortugalskaŠpanijaCeškaItalijaBelgijaNem cijaLitvaLatvijaPoljskaMadžarskaCiperGrcija SlovaškaHrvaškaBolgarijaRom unija Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Education and training, 2020. 1 Vseživljenjsko ucenje vkljucuje formalno in neformalno izobraževanje. 2 Education and training, slovensko: Izobraževanje in usposabljanje. 3 Leta 2018 je vkljucenost delovno aktivnih prebivalcev v vseživljenjsko ucenje znašala 12,4 % (EU: 11,8 %), vkljucenost brezposelnih 12,0 % (EU: 10,7 %) in vkljucenost neaktivnih prebivalcev 7,3 % (EU: 8,7 %). Obisk kulturnih prireditev Povprecno število obiskov kulturnih prireditev na prebivalca1 je v zadnjih štirih letih približno enako. Zaradi izvedbe prireditev v okviru projekta Maribor – evropska prestolnica kulture je bilo najvecje leta 2012, v preostalih letih je znašalo okoli 5 do 6 obiskov na prebivalca in je bilo še precej oddaljeno od cilja SRS do 2030. Ob precejšnjem povecanju števila kulturnih prireditev se je v obdobju 2008–2018 najbolj povecalo število obiskov v kulturnih domovih in centrih, ki so leta 2018 zabeležili najvecji obisk med vsemi vrstami kulturnih ustanov. Povecal se je tudi obisk prireditev, ki 2.7 so jih izvedla kulturna društva, katerih število in s tem tudi njihova ponudba sta se v tem obdobju povecala.2 Širjenje dejavnosti kulturnih društev spodbuja povezovanje ljudi na lokalni ravni in ima ugodne socialne ter ekonomske ucinke. Ugodna so bila tudi gibanja obiska kinematografov, kjer so se precej povecali ogledi slovenskih filmov. Ob vecjem število predstav se je povecal obisk gledališc in oper. Od vseh vrst ustanov se je zmanjšal le obisk glasbenih ustanov. Tabela: Povprecno število obiskov kulturnih prireditev na prebivalca Vir: SURS, Javni sklad za kulturne dejavnosti, Slovenski filmski center, 2020; preracuni UMAR. Slika: Število obiskov kulturnih prireditev, Slovenija, 2018 Kulturni dom, center Ljubiteljska kultura Muzeji in galerije Kinematografi Gledališce, opera Glasbene ustanove za kulturo Vir: SURS, Javni sklad za kulturne dejavnosti, Slovenski filmski center, 2020. 1 Leta 2016 je prišlo zaradi obsežne spremembe metodologije do preloma v casovni vrsti podatkov za naslednje skupine: (i) muzeji, galerije oziroma likovna razstavišca, (ii) gledališca, (iii) orkestri oziroma zbori, (iv) kulturni domovi. Pri kulturnih prireditvah so od leta 2016 vkljuceni: (i) muzeji in galerije (ii) gledališca in operi, (iii) glasbene ustanove, (iv) kinematografi, (v) kulturni domovi, centri za kulturo, (vi) ljubiteljska kultura. 2 Število prireditev, ki so jih izvedla kulturna društva, se je v obdobju 2008–2018 povecalo za 24,2 % in je leta 2018 znašalo 24.298. Delež kulturnih prireditev, izvedenih na gostovanjih 2.8 v tujini Delež kulturnih prireditev, izvedenih na gostovanjih v tujini,1 se povecuje. Gostovanja so posredni kazalnik kakovosti kulturne produkcije, saj praviloma gostovanje za kulturno ustanovo pomeni priznanje za kakovostno delo. Oceno gibanja na tem podrocju otežuje kratka casovna serija, saj so podatki na voljo le za obdobje 2015–2018, podatek za leto 2015 pa je ocena SURS (gl. opombo pod tabelo). Delež kulturnih prireditev, izvedenih na gostovanjih v tujini, je leta 2018 znašal 5,1 %. V primerjavi s predhodnim letom se je povecal in bil drugo leto zapored višji od cilja SRS za leto 2030. Rast deleža je po naši oceni povezana z nacrtnim spodbujanjem mednarodnega sodelovanja na podrocju odrske dejavnosti, ki povecujejo delež gostovanj v tujini, pri muzejih pa se ta delež zmanjšuje. V strukturi gostovanj kulturnih prireditev v tujini dobre tri cetrtine gostovanj odpade na države EU, kar kaže na geografsko navezanost slovenske kulture na ta prostor. Tabela: Delež kulturnih prireditev, izvedenih na gostovanjih v tujini, od skupnega števila kulturnih prireditev, v % 2015 2016 2017 2018 Slovenija 2,8 (ocena)* 3,1 3,91 5,1 Vir: SURS, 2020. Opomba: *Zaradi revizije statistike kulture je prišlo z letom 2016 do preloma casovne vrste, zato so podatki za leto 2015 ocenjeni oziroma prilagojeni metodologiji, veljavni za raziskovanji Dejavnost kulturnih domov, gledališc, oper in poklicnih orkestrov ter zborov (KU-ODER) in Muzejska in galerijska dejavnost (KU-MZ) za leto 2016. Oceno je napravil SURS. Do leta 2015 ni bilo podatka za kulturne domove. Viri podatkov so bila statisticna raziskovanja: Dejavnost muzejev, muzejskih zbirk, posebnih muzejev za likovno dedišcino in likovnih razstavišc (KU-MZ), Dejavnost gledališc, opere in baleta (KU-GL) in Dejavnost poklicnih orkestrov in zborov (KU-FO). Slika: Delež kulturnih prireditev, izvedenih na gostovanjih v tujini, Slovenija Muzeji Odrska dejavnost 2016 2017 2018 Vir: SURS, 2020. Opomba: Odrska dejavnost vkljucuje: (i) gledališca, (ii) poklicni orkestri oziroma zbori ter opera, (iii) kulturni domovi in zavodi za kulturo ter drugi organizatorji kulture. 1 Kazalnik delež prireditev, izvedenih na gostovanjih v tujini, od skupnega števila prireditev je razmerje med številom prireditev, izvedenih na gostovanjih v državah zunaj Slovenije, in številom vseh prireditev v navedenih kulturnih ustanovah. Pri kulturnih prireditvah so vkljuceni: (i) muzeji, galerije oziroma likovna razstavišca, (ii) gledališca, (iii) poklicni orkestri oziroma zbori ter opera, (iii) kulturni domovi in zavodi za kulturo ter drugi organizatorji kulture. Leta 2016 je prišlo zaradi obsežne spremembe metodologije do preloma v casovni vrsti podatkov. Vira podatkov sta raziskovanji Dejavnost kulturnih domov, gledališc, oper in poklicnih orkestrov ter zborov (KU-ODER) in Muzejska in galerijska dejavnost (KU-MZ). Vkljucujoca, zdrava, varna in odgovorna družba Zdravo in aktivno življenje 3.1 Zdrava leta življenja 3.2 Indeks enakosti spolov 3.3 Pricakovano trajanje življenja 3.4 Preprecljiva umrljivost 3.5 Izdatki za zdravstvo 3.6 Izdatki za dolgotrajno oskrbo 3.7 Cezmerna hranjenost in debelost 3.8 Neplacano prostovoljsko delo Dostojno življenje za vse 3.9 Stopnja tveganja socialne izkljucenosti 3.10 Neenakost porazdelitve dohodka 3.11 Izkušnje z diskriminacijo 3.12 Mediana ekvivalentnega razpoložljivega dohodka 3.13 Zadovoljstvo z življenjem 3.14 Izdatki za socialno zašcito 3.15 Stopnja stanovanjske prikrajšanosti 3.16 Materialna in dohodkovna prikrajšanost Vkljucujoc trg dela in kakovostna delovna mesta 3.17 Stopnja delovne aktivnosti 3.18 Stopnja tveganja revšcine delovno aktivnih oseb 3.19 Stopnja brezposelnosti in dolgotrajne brezposelnosti 3.20 Prekarne in zacasne zaposlitve 3.21 Bolniška odsotnost Zdrava leta življenja 3.1 Zaostanek za EU v pricakovanih zdravih letih življenja ob rojstvu1 in v starosti 65 let se je po letu 2015 povecal. Kazalnik za leto 2017 kaže, da lahko v Sloveniji v povprecju ob rojstvu pricakujemo le 55 let zdravega življenja, v povprecju EU pa nekaj manj kot 64 let. Pri starosti 65 let lahko v povprecju Slovenec pricakuje le še 7,2 leta zdravega življenja, v EU pa 10 let. Zaostanek se je v zadnjih treh letih povecal zlasti pri ženskah. Od leta 2015 je v Sloveniji število let zdravega življenja za moške vecje kot za ženske.2 Podaljševanje števila zdravih let življenja, ki zahteva vec vlaganj v preventivo, naj bi v prihodnosti pomembno prispevalo k podaljševanju aktivnosti in pocasnejši rasti izdatkov za zdravstvo in dolgotrajno oskrbo. Analiza SURS in NIJZ je pokazala, da je zelo nizka vrednost kazalnika v Sloveniji povezana z njegovim prevodom in nacinom anketiranja, zato se v naslednjih letih pricakuje popravek na enak nacin, kot sta ga pred leti že izvedli Švedska in Nemcija. V zadnjih letih se je po razpoložljivih podatkih ponovno povecal tudi zaostanek za EU v razmerju med zdravimi leti življenja in pricakovanim trajanjem življenja (PTŽ).3Slabše razmerje (manjši delež let, ki jih v povprecju preživimo zdravi) pomeni vecjo obremenitev sistemov socialne zašcite zaradi predcasnega upokojevanja in vecjih potreb po storitvah zdravstva in dolgotrajne oskrbe. Po nekaj letih izboljševanja se je v obdobju med 2014 in 2017 razmerje v Sloveniji ponovno poslabšalo, v povprecju EU pa precej izboljšalo. Zaostanek za EU je predvsem posledica zelo nizkega števila let zdravega življenja. V vseh državah EU je razmerje vecje za moške, kar pa je predvsem posledica nizkega pricakovanega trajanja življenja moških. Tabela: Leta pricakovanega zdravega življenja ob rojstvu in delež zdravih let življenja v PTŽ Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Health – Public Health, 2020. Slika: Delež življenja, ki ga preživimo zdravi, 2017 Delež zdravih let v PTŽ, v % 90 85 80 75 70 65 60 Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Health – Public Health, 2019. Opomba: Države so razvršcene po povprecju deleža življenja, ki ga moški in ženske preživijo zdravi. 1 Kazalnik meri število let, za katera lahko oseba dolocene starosti pricakuje, da jih bo preživela brez oviranosti pri opravljanju vsakodnevnih aktivnosti. Kazalnik združuje podatke o umrljivosti in oviranosti. Ocena oviranost temelji na vprašanju GALI (Global Activity Limitation Indicator), ki v okviru ankete EU-SILC meri samooceno oviranosti zaradi zdravstvenih težav, ki trajajo vsaj šest mesecev in vplivajo na vsakodnevne aktivnosti. Za Slovenijo je bil leta 2010 popravljen prevod vprašanja o oviranosti v anketi EU-SILC, zato je dejansko casovno primerljiva le serija od leta 2010. 2 Podobno je v letu 2017 veljalo še za devet držav EU. 3 Zmanjšanje vrednosti izracunanega razmerja med številom pricakovanih zdravih let življenja in pricakovanim trajanjem življenja predstavlja poslabšanje, povecanje vrednosti pa izboljšanje razmerja. Indeks enakosti spolov 3.2 Po zadnjem1 izracunu se je indeks enakosti spolov za Slovenijo nekoliko zmanjšal, a je še vedno nad povprecjem EU. Indeks enakosti spolov je sintezni indeks izracunan na podlagi 31 kazalnikov v okviru šestih dimenzij. Z vrednostjo 68,3 tocke je Slovenija na 11. mestu med državami EU. Indeks z vrednostjo 1 pomeni popolno neenakost in 100 popolno enakost. Slovenija vsa leta zaostaja za istimi državami s severa Evrope (skandinavske, države Beneluksa, Združeno kraljestvo, Irska) in Francijo, zdaj pa je Slovenijo prehitela tudi Španija. Za povprecje EU so vrednosti vseh šestih dimenzij indeksa enakosti spolov najvišje doslej. Slovenija je od prvega izracuna indeksa leta 2005 napredovala za 7,5 tocke. Za izpolnitev cilja SRS 2030 pa bi morala v obdobju 2019–2030 vrednost indeksa izboljšati za vec kot 10 tock. Po indeksu enakosti spolov je Slovenija mocnejša v dimenzijah zdravja, denarja in dela, šibkejša pa v dimenzijah casa,2 moci in znanja. Poslabšanje v sicer najboljši dimenziji zdravja je povezano s slabšimi ocenami anketirancev o dostopu do dentalnih in medicinskih storitev. Drugace pa v dimenziji zdravja ni bistvenih sprememb: ženske ocenjujejo svoje zdravje kot nekoliko slabše v primerjavi z moškimi. Ženske v povprecju doživijo manj zdravih let življenja kot moški (gl. kazalnik 3.1). a živijo v povprecju za skoraj 6 let vec kot moški (gl. kazalnik 3.3). V že tako mocnejših dimenzijah dela in denarja je Slovenija z vidika enakosti spolov še dodatno napredovala, kar je predvsem posledica zmanjševanja razlike med spoloma pri stopnji delovne aktivnosti. Najbolj je od leta 2005 napredovala v dimenziji moci zaradi uvedbe spolnih kvot, tj. obveznega minimalnega deleža obeh spolov na kandidatnih listah. Razlog za poslabšanje v dimenziji moci v izracunu za leto 2019 je v nižjem delež poslank (25,8 %) v primerjavi s prejšnjim sklicem parlamenta3. Rahel napredek je tudi v dimenziji znanja, ki je sicer edina, kjer je Slovenija pod povprecjem EU. Na to vpliva predvsem velika razlika v deležu vpisanih v terciarne programe izobraževanja4, kar je povezano z vztrajnimi stereotipi o manjvrednosti žensk in ženskega dela. Tabela: Indeks enakosti spolov Slovenija Cilj SRS za 2030 EU 2005 2010 2012 2015 2019 2005 2010 2012 2015 2019 GEI 60,8 62,7 66,1 68,4 68,3 >78 62,0 63,8 65,0 66,2 67,4 Zdravje 86,3 86,8 87,3 87,7 87,1 85,9 87,2 87,2 87,4 88,1 Denar 77,7 80,3 81,3 81,6 82,4 73,9 78,4 78,4 79,6 80,4 Delo 71,2 71,9 71,3 71,8 73,3 70,0 70,5 71,0 71,5 72,0 Cas 73,4 68,3 72,4 72,9 72,9 66,7 66,3 68,9 65,7 65,7 Moc 36,5 41,1 51,5 60,6 57,6 38,9 41,9 43,5 48,5 51,9 Znanje 52,1 55,0 54,9 55,0 56,0 60,8 61,8 62,8 63,4 63,5 Vir: Eige Report, 2017. Slika: Indeks enakosti spolov (GEI) 2019 2015 2005 ŠvedskaDanskaFrancijaFinskaZdr. kraljestvoNizozemskaIrskaBelgijaŠpanijaLuksemburgSlovenijaEUNem cijaAvstrijaItalijaMaltaPortugal skaEstonijaLatvijaBolgarijaCiperCeškaHrvaškaLitvaPoljskaRom unijaSlovaškaMadžarsk aGrcija Vir: EIGE Report, 2017. 1 Kot osnova za izracun so navedeni podatki iz leta 2017 z izjemami, ki pa niso natancno oznacene: npr. razlika v zastopanosti spolov v parlamentu. Izjema je tudi dimenzija casa, gl. opombo spodaj. Indeks so doslej racunali obcasno, od leta 2019 pa letno. 2 Za dimenzijo casa so podatki iz leta 2015, novejši podatki bodo na razpolago leta 2021. 3 Številka se po volitvah spremeni glede na izvoljene poslanke, pozneje pa glede na imenovanje na funkcije. Leta 2006 je bil delež žensk v slovenskem parlamentu 13,5 %, leta 2016 je znašal s 35,6 % najvec doslej, novembra 2018 pa 26 % (Porocilo o razvoju 2019, 2019). 4 V okviru dimenzije znanja so vkljuceni naslednji kazalniki: delež prebivalstva s terciarno izobrazbo, vkljucenost v vseživljenjsko izobraževanje, vpisani v terciarno izobraževanje na podrocju zdravstva, socialnega varstva, izobraževanja, umetnosti in humanistike. Pricakovano trajanje življenja 3.3 V zadnjih letih se je podaljševanje pricakovanega trajanja življenja (PTŽ)1 ob rojstvu v Sloveniji in v EU ustavilo. Od leta 2002 (odkar so na voljo podatki za EU) se je PTŽ v Sloveniji vsako leto v povprecju podaljšalo za tri mesece, v povprecju EU pa za dva meseca. To lahko pripišemo dejavnikom, kot so izboljšani socialno­ekonomski pogoji, boljša izobrazba, življenjski slog in zdravstvena oskrba.2 PTŽ v Sloveniji že od leta 2014 presega povprecje EU. Po letu 2011 se je njegovo podaljševanje upocasnilo, leta 2014 pa ustavilo. Razlogi so upocasnitev zmanjševanja števila smrtnih primerov zaradi bolezni obtocil, ki je bil glavni dejavnik hitrega podaljševanja v predhodnih letih, povecanje cezmerne teže in vec diabetesa. Pricakovano trajanje življenja je daljše pri ženskah in pri terciarno izobraženih. Razlika med ženskami in moškimi se je v obdobju 2002–2017 v Sloveniji zmanjšala za 2,1 leta na 5,8 leta, v EU pa za 1,2 leta na 5,2 leta. Glede na izobrazbo je razlika med spoloma najvišja pri nizko izobraženih, kjer lahko ženske v Sloveniji pricakujejo 7 let življenja vec kot moški (75 let). Leta 2018 je bilo pricakovano trajanje življenja v vseh regijah višje kot leta 2011.3Najdaljše življenje ob rojstvu lahko pricakujejo ženske v osrednjeslovenski regiji – 84,6 leta, kar je 2,2 leta vec kot ženske v koroški regiji z najnižjim življenjskim pricakovanjem. Moški imajo na Koroškem za 3,6 leta krajše PTŽ od žensk, kar je najdaljše pricakovano trajanje življenja moških med regijami.4 Razlike med regijami so odraz številnih socialno-ekonomskih dejavnikov (življenjski slog, prehrana, izobrazbena struktura prebivalstva in drugo), ki se razlicno odražajo na posameznih skupinah prebivalstva in geografskih obmocjih. Tabela: Pricakovano trajanje življenja ob rojstvu 2000 2005 2008 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Slovenija PTŽ 76,2 77,5 79,1 79,8 80,1 80,3 80,5 81,2 80,9 81,2 81,2 Moški 72,2 73,9 75,5 76,4 76,8 77,1 77,2 78,2 77,8 78,2 78,2 Ženske 79,9 80,9 82,6 83,1 83,3 83,3 83,6 84,1 83,9 84,3 84,0 EU PTŽ n. p. 78,5 79,4 79,9 80,2 80,3 80,5 80,9 80,6 81,0 80,9 Moški n. p. 75,4 76,3 76,9 77,3 77,4 77,7 78,1 77,9 78,2 78,3 Ženske n. p. 81,5 82,3 82,8 83,1 83,0 83,3 83,6 83,3 83,6 83,5 Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Population – Demography – Mortality, 2019. Opomba: n. p. – ni podatka. Slika: Pricakovano trajanje življenja ob rojstvu, 2017 Nizka izobrazba M Nizka izobrazba Ž Terciarna izobrazba M Terciarna izobrazba Ž Pricakovano trajanje življenja ob rojstvu 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 Rom unija Bolgarija Madžarska Ceška Hrvaška Slovaška Poljska Grcija Švedska Slovenija Italija Fi nsk a Portugalska Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Population – Demography – Mortality, 2019. Opomba: Države so razvršcene glede na vrednost za ženske pri terciarni izobrazbi. Navedene so države EU, za katere so na voljo podatki. M – moški, Ž – ženske. 1 Pricakovano trajanje življenja je povprecno število let življenja, ki jih lahko pricakuje oseba, stara x let, ce bo umrljivost po starosti v casu njenega življenja enaka vrednostim umrljivosti v tablicah umrljivosti za opazovano leto. SURS skupnega trajanja življenja ne objavlja, po spolu pa se zaradi razlicne metodologije podatka Eurostat in SURS nekoliko razlikujeta. Podatki SURS za leto 2018 kažejo ponovno povecanje za oba spola. 2 Health at a Glance 2017 (OECD), 2017. 3 Regionalni podatki o PTŽ so razpoložljivi od leta 2011. 4 Najkrajše PTŽ lahko moški pricakujejo v pomurski regiji (76,3 leta). Preprecljiva umrljivost 3.4 Preprecljiva umrljivost1 se je v obdobju od 2011 do 2016 mocno znižala, še vedno pa je nad povprecjem EU. Stopnja preprecljive umrljivosti zaradi vzrokov, ki bi jih lahko preprecili, se je v obdobju od 2011 do 2016 v Sloveniji znižala za 17 % oziroma za 46 oseb na 100.000 prebivalcev, v povprecju EU pa le za 9 %. Preprecljivo umrljivost delimo na (1) preprecljivo s preventivo in na (2) preprecljivo z zdravstvenim varstvom. Zelo uspešno je bilo v Sloveniji zlasti znižanje stopnje umrljivosti, preprecljive z zdravstvenim varstvom, ki se je znižala za 26 %. Stopnja umrljivosti, preprecljiva s preventivo, je bila leta 2016 nekoliko nad povprecjem EU; zelo visok pa je bil glede na EU delež smrti v populaciji do 75 let, ki bi jih lahko preprecili. V Sloveniji je bilo v letu 2016 na 100.000 prebivalcev 184 smrti, ki bi jih lahko preprecili z zmanjševanjem dejavnikov tveganja ali primarno preventivo, v EU pa 161. V obdobju 2011– 2016 je bilo preprecenih 13 % vec smrti kot leta 2011, v povprecju EU pa 9 %. Vendar pa je bil v populaciji do 75 let v Sloveniji delež smrti, ki bi jih lahko preprecili s preventivo, še vedno kar 53,5 %, kar je najvišji delež med vsemi državami EU. Zelo visoka je v Sloveniji razlika med moškimi in ženskami, pri moških so namrec bistveno bolj pogoste ishemicne bolezni srca, pljucni rak, nezgode ter motnje, povezane z alkoholom in samomori.2 Stopnja umrljivosti, preprecljiva z zdravstvenim varstvom, je bila leta 2016 že precej pod povprecjem EU, kar kaže na razmeroma ucinkovito zdravstveno varstvo z vidika zdravljenja in zgodnjega odkrivanja bolezni. Zaradi vzrokov, ki bi jih lahko preprecili s pravocasno in ucinkovito zdravstveno oskrbo, je v letu 2016 v Sloveniji umrlo 80 oseb na 100.000 prebivalcev (EU: 93 na 100.000). Kazalnik kaže na razmeroma ucinkovito zdravstveno varstvo, še zlasti glede na relativno nižja vlaganja v zdravstvo kot v državah, ki dosegajo primerljive rezultate. Stopnjo umrljivosti pod 70 oseb dosegajo Švica, Francija, Norveška, Italija, Španija, Švedska in Nizozemska, predvsem zaradi zelo nizke umrljivosti zaradi bolezni srca in ožilja, njihovi vložki v zdravstvo na prebivalca pa so v povprecju skoraj 20 % višji od povprecja EU in 45 % višji kot v Sloveniji. Kazalnik je za vse države bistveno slabši za moške kot za ženske. K ugodnemu kazalniku v Sloveniji prispeva relativno dobra oskrba prebivalstva na primarni ravni, ceprav ostajajo cakalne dobe na sekundarni ravni velik problem. Tabela: Preprecljiva umrljivost, starostno standardizirane stopnje na 100.000 prebivalcev, 2011 do 2016 Skupaj Ženske Moški 2011 2015 2016 2011 2015 2016 2011 2015 2016 Slovenija 309 285 264 209 193 184 101 92 80 EU 278 260 254 175 165 161 103 95 93 Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Health – Public Health, 2018. Slika: Stopnja preprecljive umrljivosti v državah EU, 2016 Umrljivost, preprecljiva s preventivo Umrljivost, preprecljiva z zdravstvenim varstvom CiperItalijaŠpanijaŠvedskaFrancijaMaltaNizozemskaLuksemburgIrskaBelgijaPortugalskaGrcijaDanskaAvstrijaFi nsk aZdr. kraljestvoNem cijaEUSlovenijaCeškaPoljskaHrvaškaEstonijaSlovaškaBulgarijaMadžarskaRom unijaLatvijaLitva Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Health – Public Health, 2019. 1 V letu 2019 je bila spremenjena metodologija za izracun kazalnika preprecljive umrljivosti (ang. avoidable mortality), ki se uporablja za oceno uspešnosti zdravstvenega sistema in je sestavljen iz dveh kazalnikov: 1. Stopnja umrljivosti, preprecljiva s preventivo (ang. preventable mortality; preprecili bi jo lahko z zmanjševanjem dejavnikov tveganja ali primarno preventivo – zmanjšanje incidence bolezni) in 2. Stopnja umrljivosti, preprecljiva z zdravstvenim varstvom (ang. treatable (prej amenable) mortality); preprecili bi jo lahko z ucinkovitejšim zdravstvenim varstvom, vkljucno z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem bolezni. Pri obeh kazalnikih je prišlo do sprememb v seznamu vzrokov smrti. Ti se uvršcajo k 1. ali 2. glede na to, ali bi lahko zmanjšali umrljivost pretežno z boljšo preventivo ali pretežno z ucinkovitejšim zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem. Poleg tega se po novem upoštevajo kot preprecljive vse smrti do 75. leta starosti, prej je bila meja pri 65. letih. Za oba kazalnika je v skladu z novo metodologijo razpoložljiva serija od leta 2011 do leta 2016. 2 Slovenija: Zdravstveni profil leta 2019. Izdatki za zdravstvo 3.5 Po obsegu celotnih izdatkov za zdravstvo na prebivalca se je zaostanek za povprecjem EU v zadnjem obdobju povecal. V letu 2013 je bila Slovenija po obsegu teh izdatkov na prebivalca na ravni 85 % povprecja EU, v letu 2018 pa smo dosegali 83 % povprecja. Nasprotno smo v tem obdobju po gospodarski razvitosti, merjeni z BDP na prebivalca, zmanjšali zaostanek za EU z 82 % na 87 %. Javni izdatki za zdravstvo so v Sloveniji tesno povezani s prihodki ZZZS oziroma s prispevki zavarovancev. Leta 2018 je bilo 92 % vseh javnih izdatkov za zdravstvo pokritih iz sistema OZZ oziroma blagajne ZZZS. V strukturi OZZ pa so predstavljali 78 % prispevki zavarovancev, 13,5 % prispevki ZPIZ za upokojence in le 3,2 % proracunski viri.1 Zaradi visokega deleža prihodkov, povezanih z dohodki od dela, so izdatki ZZZS mocno izpostavljeni ciklicnim nihanjem.2 V obdobju krize 2009–2013 so bili zato sprejeti številni ukrepi za zadrževanje izdatkov. Po letu 2013 so se s hitrejšo rastjo zaposlenosti in plac povecali tudi prihodki ZZZS, kar je omogocilo višjo rast izdatkov. Delež neposrednih proracunskih virov za zdravstvo in proracunskih transferjev za financiranje obveznega zdravstvenega zavarovanja je bil v zadnjih letih v Sloveniji v mednarodni primerjavi zelo nizek. Delež neposrednih izdatkov iz državnega proracuna in obcinskih proracunov (brez transferjev) je bil leta 2017 drugi najmanjši med državami EU.3 Poleg teh pa ima vecina držav z Bismarckovim modelom socialnega zdravstvenega zavarovanja (Avstrija, Belgija, Ceška, Francija, Luksemburg, Nizozemska, Nemcija) vecje tudi posredno financiranje iz proracuna prek transferjev v obvezno socialno in zdravstveno zavarovanje. Transfer je v Sloveniji nižji kot v vecini držav, cetudi k proracunskim virom prištejemo še prispevke ZPIZ za upokojence (skupno 16,7 % celotnih virov za OZZ). Tabela: Izdatki za zdravstvo4 Izdatki za zdravstvo, v % BDP Javni izdatki za zdravstvo, v % BDP** Zasebni izdatki, delež v tekocih izdatkih, v % Izdatki iz žepa, delež v tekocih izdatkih, v % 2005 2017 2018 2019 2005 2017 2018 2019 2005 2018 2019 2005 2017 2018 Slovenija * 8,0 8,2 8,3 8,3 5,9 5,9 5,9 5,9 26,5 29,1 28,2 13,0 12,3 14,0 EU ** (navadno) 7,7 8,3 8,3 n. p. 6,0 6,0 6,0 n. p. 25,0 27,2 n. p. 21,5 22,4 22,0 Vir: OECD Statistics, Eurostat, SI-STAT podatkovni portal – Izdatki in viri financiranja za zdravstvo, 2018. Za leto 2018: ZZZS, 2019. Opombe: *Za Slovenijo je pri izracunu deleža v BDP upoštevana revizija BDP septembra 2019 (SURS, Nacionalni racuni), za leto 2019 pa prva ocena SURS, februar 2020; **EU je navadno povprecje držav EU brez Malte, izracun UMAR. Za leti 2018 in 2019 je za Slovenijo podatek o izdatkih za zdravstvo prva ocena (Vir: SURS, objava v Poslovnem porocilu ZZZS za leto 2019); n. p.– ni podatka. Slika: Celotni izdatki za zdravstvo na prebivalca, v EUR PKM, 2013 in 2018 2013 2018 5.000 4.500 4.000 3.500 v EUR v SKM 3.000 2.500 2.000 1.500 1.000 500 0 Nem cijaAvstrijaŠvedsk a NizozemskaDanskaLuksemburgFrancijaBelgijaIrskaFi nsk aZdr. kraljestvoMaltaItalijaEUŠpanijaCeškaSlovenijaPortugalskaCiperGrcijaSlovaškaLitvaEstonijaMadžarskaPoljskaBolgarijaHrvaškaLatvijaRom unija Vir: Eurostat, 2019. Opomba: Podatek za EU je navadno (netehtano) povprecje. V publikaciji OECD Health at a glance: Europe, 2018, je za EU za leto 2017 prikazano tehtano povprecje, ki je višje (2.773 EUR PPP), ker v vecji meri odraža podatke velikih držav EU (Nemcija, Francija, Velika Britanija), ki imajo relativno visoke izdatke na prebivalca. 1 Gl. Ekonomski izzivi 2019, slika 13. 2 ZZZS mora na letni ravni poslovati uravnoteženo in se ne more zadolževati in prilagajati svojih prihodkov. 3 Gl. Ekonomski izzivi 2019, slika12. 4 Leta 2011 je bila sprejeta revizija Sistema zdravstvenih racunov (OECD, Eurostat in SZO: SHA 2011). Pomembna je sprememba v osnovnem kazalniku izdatkov za zdravstvo, ki predstavlja le tekoce izdatke za zdravstvo brez investicij. Izdatki za dolgotrajno oskrbo 3.6 Izdatki za dolgotrajno oskrbo (DO) v Sloveniji vse bolj zaostajajo za povprecjem EU. Leta 2017 so v primerjavi z BDP celotni izdatki pri nas znašali 1,21 % BDP, v povprecju 24 držav EU, za katere so razpoložljivi podatki, pa 1,5 % BDP. Javni izdatki so se leta 2017 v Sloveniji nekoliko znižali – na le 0,89 % BDP v letu 2017, v EU pa se povprecje že nekaj let ohranja na okoli 1,3 % BDP. V strukturi po virih financiranja se je v desetletnem obdobju 2007–2017 delež javnih izdatkov mocno znižal, v strukturi po namenu pa je upadal delež izdatkov za zdravstveni del DO, ki je pretežno financiran iz javnih virov.1 V letu 2016 so se bistveno bolj kot v preteklih letih povecali javni izdatki za socialni del DO. Potrebe po dolgotrajni oskrbi narašcajo hitreje kot v zdravstvu, vendar pretežno že zdaj ostajajo nezadovoljene. Javni izdatki za DO so v Sloveniji hitro narašcali le v obdobju pred krizo, ko so se odpirale nove kapacitete v domovih za starejše. V obdobju krize je bila rast skromna, vendar še vedno višja kot v zdravstvu. V obdobju 2012–2017 pa je rast mocno zaostala, tako za povprecno rastjo v državah EU kot tudi za rastjo zdravstvenih izdatkov. Zelo nizka je bila predvsem rast izdatkov iz ZZZS, ki financira zdravstvene storitve v domovih za starejše in drugih socialnih zavodih ter patronažno varstvo. Razmere za oskrbovance se tudi zato v zadnjih letih poslabšujejo, zelo hitro pa se povecujejo zasebni, neposredni izdatki iz žepa za storitve DO. Ti izdatki, ki so z vidika dostopnosti za vse najbolj problematicni, narašcajo bistveno hitreje kot narašcajo zasebni izdatki v zdravstvu (gl. Ekonomski izzivi 2019, slika 29). Potreba po dolgotrajni oskrbi lahko danes v Sloveniji mocno zmanjša razpoložljivi dohodek posameznika in njegove družine ter v daljšem obdobju postane tudi veliko breme za neformalne izvajalce znotraj družinskega kroga, zmanjšuje njihovo produktivnost, razpoložljivost na trgu dela, vodi v predcasno upokojevanje, povecuje revšcino in vodi v cezmerno uporabo dostopnejših zdravstvenih storitev.2 Tabela: Izdatki za dolgotrajno oskrbo po virih financiranja in po namenu V mio. EUR V % BDP Struktura, v % Realna rast, v % Povp. letna realna rast, v % 2006 2016 2017 2006 2016 2017 2006 2016 2017 2017/2016 2007–2017 Dolgotrajna oskrba 349 499 521 0,99 1,24 1,21 100,0 100,0 100,0 1,0 2,5 Po virih financiranja Javni izdatki 269 368 382 0,77 0,91 0,89 77,2 73,7 73,4 2,3 2,1 Zasebni izdatki 80 131 138 0,23 0,33 0,32 22,8 26,3 26,6 -2,3 4,9 Po namenu Zdravstvena oskrba 239 328 329 0,79 0,84 0,82 73,3 66,9 66,0 -0,3 1,5 Socialna oskrba 87 162 170 0,29 0,42 0,42 26,7 33,1 34,0 3,8 5,1 Vir: SI-STAT podatkovni portal – Dolgotrajna oskrba (objava: december 2017). Opomba: Za preracun v stalne cene je uporabljen implicitni deflator BDP. Slika: Javni izdatki za dolgotrajno oskrbo v deležu BDP in v USD SKM, 2017 Delež v BDP, v % (leva os) V USD PPP na prebivalca (desna os) Vir: OECD Statistics, 2018. Opomba: V povprecje EU-24 in OECD-31 so zajete le države, ki porocajo tako zdravstveni kot tudi socialni del dolgotrajne oskrbe. 1 Vecina javnih izdatkov za DO (86 %) spada statisticno gledano hkrati tudi k izdatkom za zdravstvo. 2 Normand, C. (2015), EK (2016), Dominkus et al. (2014). Cezmerna hranjenost in debelost 3.7 Delež odraslih s cezmerno težo se je v Sloveniji v obdobju 2007 do 2014 nekoliko znižal, še vedno pa precej presega povprecje EU, še posebej pri moških. Cezmerna hranjenost1 in debelost, ki sta obicajno posledica neuravnoteženega prehranjevanja in premajhne telesne aktivnosti, sta pomembna dejavnika tveganja za razvoj kronicnih bolezni2 in prezgodnjo umrljivost. Bolezni srca in ožilja so v Sloveniji in v vecini razvitih držav glavni vzrok umrljivosti, posledice debelosti pa so tudi socialne in ekonomske (socialna izkljucenost, nižji dohodki, višja brezposelnost, vec bolniških odsotnosti, prezgodnje upokojevanje). Ob zmanjšanju deleža odraslih s cezmerno težo (cezmerno hranjenih in debelih) so bile relativno visoke tudi neenakosti glede na dohodek. Visok delež oseb s cezmerno težo v Sloveniji lahko povežemo s slabimi prehranskimi navadami, še zlasti mladostnikov.3 Slovenija od povprecja EU odstopa zlasti po veliki razširjenosti debelosti pri moških vseh ravni izobrazbe in pri ženskah z nizko izobrazbo. Za razliko od moških pa so visoko izobražene ženske v Sloveniji glede zdrave prehrane zelo ozavešcene, med njimi je delež debelih celo bistveno nižji kot v povprecju EU. Anketa SHARE za obdobje 2011 do 2017 kaže rahlo povecanje deleža starejših (50+) s cezmerno težo (z 69 na 70 %); najbolj v petem dohodkovnem kvintilnem razredu, v prvem pa se je delež znižal. Ekonomske posledice cezmerne hranjenosti in debelosti so v Sloveniji malenkost nižje od povprecja EU.4 Izracuni OECD upoštevajo posledice cezmerne hranjenosti na stopnjo delovne aktivnosti, prezentizem, absentizem in prezgodnje upokojevanje. V povprecju EU so osebe z vsaj eno kronicno boleznijo, ki je posledica cezmerne hranjenosti, 8 % pogosteje brez zaposlitve kot osebe iste izobrazbe in starosti z normalno telesno težo; ce so ti posamezniki zaposleni, so za 1,5 % vec dni odsotni z dela; verjetnost, da se bodo predcasno upokojili, pa je vecja za 20 %. Glede na to, da je v povprecju EU cezmerno hranjene ali debele skoraj 50 % odrasle populacije (vec kot 15 % je debelih), imajo te številke zelo resne ekonomske posledice. Modelski izracuni OECD kažejo, da bo cezmerna teža v obdobju od 2020 do 2050 v povprecju letno vplivala na znižanje BDP v EU za 3,3 % in v Sloveniji za 3,1 %. Za zmanjšanje bodo potrebni bolj ciljano usmerjeni in restriktivni ukrepi kot v preteklosti. Tabela: Cezmerna hranjenost in debelost glede na spol in izobrazbo, Slovenija in povprecje EU, 2007 in 2014 Cezmerna hranjenost, v % Debelost, v % Skupaj Ženske Moški Skupaj Ženske Moški 2007 2014 2007 2014 2007 2014 2007 2014 2007 2014 2007 2014 Slovenija Odrasli 39,8 36,5 30,7 30,3 49,0 42,7 16,8 18,6 16,3 17,0 17,3 20,3 EU Odrasli n. p. 34,8 n. p. 28,4 n. p. 41,7 n. p. 15,4 n. p. 15,3 n. p. 15,6 Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Health – Public Health, 2018. Opomba: Podatki po anketi EHIS; n. p. – ni podatka. Za leto 2007 so primerljivi podatki po anketi EHIS razpoložljivi samo za 18 držav EU, zato povprecja niso izracunana.. Slika: Delež odraslih s cezmerno težo (cezmerno hranjenih in debelih) glede na dohodek, 2014 ItalijaFrancijaDanskaLuksemburgCiperAvstrijaNizozemskaŠvedsk aBelgijaEUNem cijaŠpanijaPortugal skaEstonijaBolgarijaSlovaškaLitvaPoljskaFinskaMadžarskaRom unijaIrskaSlovenijaZdr. KraljestvoLatvijaCeškaGrcijaHrvaškaMalta Vir: Eurostat Database – Health, 2020. Opomba: Po Anketi EHIS – European Health Inteview Survey. Leto 2014 je zadnji razpoložljivi podatek. 1 Cezmerno prehranjene so osebe, katerih indeks telesne mase (ITM) je med 25,0 in 29,9 kg/m2, o debelosti pa govorimo, kadar ima oseba ITM višji od 30 kg/m2. ITM je razmerje med telesno težo in kvadratom telesne višine. Gre za merila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO, 2003). ITM je dober kazalnik kolicine mašcobnega tkiva v telesu, ima pa omejitev, da ne pove nicesar o razporeditvi mašcobe v telesu in funkcionalni (mišicni) telesni teži. 2 Breme kronicnih nenalezljivih bolezni, kot so zvišan krvni tlak, sladkorna bolezen, bolezni srca in ožilja, hitro narašca. 3 Po anketi EHIS je v letu 2014 med 15-letniki manj kot eden od treh redno užival sadje ali zelenjavo, vec kot eden od treh je redno posegal po sladkih pijacah, le 14 % je vsak dan telesno aktivnih, vsak drugi ne zajtrkuje redno, poleg tega Slovenci uživajo bistveno vec soli kot v povprecju prebivalci v EU; po vseh navedenih kazalnikih Slovenija zaostaja za povprecjem EU. 4 Podatki so za 23 držav EU, ki so tudi clanice OECD. Neplacano prostovoljsko delo Delež prebivalcev, ki je redno opravljal neplacano prostovoljsko delo, je bil v Sloveniji nekoliko višji od povprecja EU.1 Leta 2016 (zadnji razpoložljivi podatki) se je v primerjavi z letom 2012 povecal tako delež prostovoljcev, ki so neplacano prostovoljsko delo opravljali obcasno, kot tistih, ki so ga opravljali redno ali vsaj enkrat na mesec. V Sloveniji je doloceno vrsto neplacanega prostovoljskega dela opravljalo 34 % anketiranih, od tega jih je 12 % prostovoljsko delo opravljalo redno. Najvec ljudi je opravljalo redno neplacano prostovoljsko delo v izobraževalnih, kulturnih, športnih ali strokovnih društvih/združenjih (11,3 %) in v drugih prostovoljskih organizacijah (5,6 %), kar je vec 3.8 kot leta 2012 in vec od povprecja EU. Delež je bil najvišji med mladimi (18–24 let), vec prostovoljskega dela pa so opravili moški. Manjši delež anketirancev in tudi manj od povprecja EU je vsaj enkrat mesecno opravljal prostovoljsko delo v skupnostnih in socialnih službah2(3,9 %), družbenih gibanjih3 (2,4 %) in politicnih strankah ter sindikatih (1,1 %). Delež vkljucenih v prostovoljsko delo v skupnostnih in socialnih službah ter politicnih strankah in sindikatih je bil najvišji v starostni skupini 25–34 let, nekoliko je bil višji pri moških. Ženske so opravile vec prostovoljskega dela v družbenih gibanjih, kjer je bil delež vkljucenih v redno prostovoljsko aktivnost najvišji v starostni skupini 65+ let. Tabela: Delež prebivalcev, ki opravlja neplacano prostovoljsko delo, v % 2012 2016 Redno opravljanje prostovoljskega dela Slovenija 9 12 EU 11 10 Obcasno opravljanje prostovoljskega dela Slovenija 18 22 EU 21 22 Vir: Eurofound, Evropska raziskava o kakovosti življenja 2011/2012 in 2016. Slika: Delež prebivalcev, ki opravlja neplacano prostovoljsko delo v izobraževalnih, kulturnih, športnih ali strokovnih društvih/združenjih, 2016 V % 25 20 15 10 5 0 11 9 Švedsk aAvstrijaDanskaIrskaNizozemskaLuksemburgFrancijaBelgijaFi nskaNem cijaSlovenijaCiperItalijaZdr. kraljestvoEUMaltaŠpanijaHrvaškaCeškaLatvijaEstonijaMadžarsk aLitvaPoljskaPortugalskaSlovaškaBulgarijaGrcijaRom unija Vir: Eurofound, Evropska raziskava o kakovosti življenja 2011/2012 in 2016. 1 Evropska raziskava o kakovosti življenja 2011/2012 in 2016. Podatki temeljijo na anketnih odgovorih prebivalcev na vprašanje: Kako pogosto ste v zadnjih dvanajstih mesecih opravljali neplacano prostovoljno delo pri naslednjih organizacijah? Odgovor redno/vsaj enkrat na mesec združuje odgovora vsak teden in vsak mesec. 2 To so organizacije, ki pomagajo starejšim, mladim, invalidom ali drugim ljudem, ki potrebujejo pomoc. 3 Družbena gibanja (npr. okoljevarstvena gibanja, gibanja za clovekove pravice) ali dobrodelne ustanove (npr. zbiranje sredstev, kampanje). Stopnja tveganja socialne izkljucenosti 3.9 Stopnja tveganja socialne izkljucenosti1 je bila leta 2018 najnižja doslej in je med najnižjimi v EU. Stopnja tveganja socialne izkljucnosti se je v obdobju 2014–2018 zniževala in je leta 2018 znašala 16,2 %, kar je manj kot pred gospodarsko in financno krizo. Tveganju socialne izkljucenosti je bilo leta 2018 še vedno izpostavljenih 326.000 ljudi, kar je 19 tisoc manj kot leto pred tem in 34 tisoc manj kot leta 2008. Slovenija se je mocno približala cilju, ki si ga je zastavila v okviru strategije EU 2020, po katerem naj bi se število ljudi, izpostavljenih tveganju socialne izkljucenosti, znižalo na 320.000.2 Od treh komponent kazalnika stopnje tveganja socialne izkljucenosti je bila leta 2018 višja kot pred financno in gospodarsko krizo samo še stopnja tveganja revšcine.3 Druga komponenta, delež oseb v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo, se je v primerjavi z letom 2008 znižal za 1,8 o. t. na 5,4 %, tretja komponenta, stopnja težke materialne prikrajšanosti pa za 3,1 o. t. na 3,7 %, pri cemer sta obe najnižji doslej. Stopnja tveganja revšcine je bila leta 2018 na enaki ravni 13,3 % kot leto prej in še vedno za 1.o.t. višja kot leta 2008. Prag tveganja revšcine je v letu 2018 znašal 662 EUR4 na mesec za enoclansko gospodinjstvo in se je glede na leto prej zvišal za 26 evov. Pod pragom tveganja revšcine je v letu 2018 živelo 268 tisoc oseb, kar je za 27.000 vec kot leta 2008. Stopnja tveganja socialne izkljucenosti se v obdobju 2008–2018 ni zniževala v vseh regijah. V letu 2018 je glede na leto 2008 višja v primorsko-notranjski, goriški in zasavski regiji. K temu je najbolj pripomoglo narašcanje stopnje tveganja revšcine v teh regijah. Omenjene regije imajo namrec relativno nizek razpoložljivi dohodek na prebivalca, posebno zasavska, ki se jim je po letu 2008 tudi najmanj povišal. Tabela: Stopnja tveganja socialne izkljucenosti v % 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Slovenija 18,5 17,1 17,1 18,5 17,1 18,3 19,3 19,6 20,4 20,4 19,2 18,4 17,1 16,2 EU 25,7 25,3 24,4 23,8 23,3 23,7 24,3 24,7 24,5 24,4 23,8 23,5 22,5 21,9 Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Living Conditions and Welfare – Income and Living Conditions, 2019. Slika: Stopnja tveganja socialne izkljucenosti države EU, 2018 35 30 21,9 16,2 V % 25 20 15 10 5 0 CeškaSlovenijaSlovaškaFi nsk aNizozemskaDanskaFrancijaAvstrijaŠvedskaNem cijaPoljskaMaltaMadžarskaBelgijaIrskaPortugalskaEULuksemburgZdr. KraljestvoCiperEstonijaHrvaškaŠpanijaItalijaLitvaLatvijaGrcijaRom unijaBolgarija Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Living Conditions and Welfare – Income and Living Conditions, 2019. 1 Stopnja tveganja socialne izkljucenosti je eden od šestih kljucnih kazalnikov uspešnosti SRS 2030. To je sintezni kazalnik, ki je sestavljen iz treh komponent: stopnje tveganja revšcine, stopnje težke materialne prikrajšanosti in deleža oseb, ki živijo v gospodinjstvih z zelo nizko delovno intenzivnostjo. Zelo nizka delovna intenzivnost pomeni manj kot 20 % celotnega delovnega potenciala gospodinjstva. Osebe, ki spadajo v vec komponent, se v skupnem številu štejejo le enkrat. 2 Ta cilj je bil v Sloveniji sprejet z Nacionalnim reformnim programom, november 2010. Za Slovenijo to pomeni zmanjšanje števila ogroženih z revšcino in socialno izkljucenih s 361.000 v letu 2008 na 320.000 v letu 2020. 3 Stopnja tveganja revšcine je izracunana kot 60 % mediane razpoložljivega (ekvivalentnega) dohodka. Izracun za leto 2017 temelji na dohodkih iz leta 2016, ki so preracunani po prilagojeni ekvivalencni lestvici OECD, ki daje prvemu odraslemu vrednost 1, drugemu, staremu 14 let in vec, vrednost 0,5, mlajšim od 14 let pa vrednost 0,3. Torej meri tveganje dohodkovne revšcine. 4 Prag tveganja revšcine se racuna na podlagi dohodkov iz predhondega leta: leta 2018 na podlagi dohodkov iz leta 2017. Neenakosti porazdelitve dohodka 3.10 Slovenija že vrsto let sodi med države z nizko dohodkovno neenakostjo. Na to bistveno vpliva sistem progresivne obdavcitve dohodnine, deloma pa tudi socialni transferji.1 Delež dohodkov 20 % dohodkovno najbogatejših gospodinjstev je bil v Sloveniji 3,4-krat višji od deleža dohodkov 20 % dohodkovno najrevnejših gospodinjstev, kar je v okviru cilja SRS. V evropskem povprecju je bila ta vrzel 5,2-kratna in se je po krizi nekoliko povišala, v Sloveniji pa znižala. Nadaljnja razdelitev dohodkovne distribucije2 v Sloveniji kaže, da znaša vrzel med petim in tretjim kvintilom, ki vkljucuje mediano, 1,79 (leto 2018) in je nekoliko nižja od vrzeli med tretjim in prvim kvintilom (1,89 v 20183). Pri tem petina dohodkovno najrevnejših gospodinjstev razpolaga s približno desetino celotnega razpoložljivega dohodka, petina dohodkovno najbogatejših gospodinjstev pa razpolaga s tretjino celotnega razpoložljivega dohodka. V obdobju 2008–2018 so bile spremembe v porazdelitvi dohodka majhne. Razmerje kvintilnih razredov 80/20 v Sloveniji je bilo po zadnjem razpoložljivem podatku enako kot leta 2008 – najvecje povecanje je bilo zabeleženo v Luksemburgu, najvecje znižanje pa na Poljskem in Portugalskem. Pri dohodkovni porazdelitvi v Sloveniji je v obdobju 2009–2014 opazna malenkostna porast, na kar je bistveno vplival zacetek gospodarske krize in sprejetje varcevalnih ukrepov. Z letom 2014 pa je neenakost ob hitri rasti gospodarske aktivnosti in postopnim ukinjanjem varcevalnih ukrepov ponovno zacela upadati. Podobno gibanje za Slovenijo kaže tudi standardna ekonomska mera dohodkovne neenakosti – Ginijev koeficient. Ta je leta 2018 znašal 0,234 in je bil enak kot leta 2008, po letu 2014, ko je bil najvišji, pa se zmanjšuje. Tabela: Neenakosti porazdelitve ekvivalentnega razpoložljivega dohodka, razmerje kvintilnih razredov 80/20 2000 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Slovenija 3,2 3,4 3,4 3,2 3,4 3,5 3,4 3,6 3,7 3,6 3,6 3,4 3,4 EU n. p. n. p. n. p. n. p. 4,9 5,0 5,0 5,0 5,2 5,2 5,2 5,1 5,2 Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Living conditions and welfare – Income and living conditions, 2018. Opomba: n. p. – ni podatka. Slika: Neenakosti porazdelitve ekvivalentnega razpoložljivega dohodka, razmerje kvintilnih razredov 80/20 8 Razmerje kvintilnih razredov 80/20 7 6 5 4 3 2 1 0 2018 2008 5,2 3,4 BolgarijaRom unijaLitvaLatvijaItalijaŠpanijaZdr. kraljestvoLuksemburgGrcijaPortugalskaEUNem cijaEstonijaHrvaškaMadžarsk aCiperMaltaPoljskaIrskaFrancijaŠvedsk aDanskaNizozemskaAvstrijaBelgijaFi nsk aSlovenijaCeškaSlovaška Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Living conditions and welfare – Income and living conditions, 2019. Opomba: V letu 2008 so za EU in Hrvaško upoštevani podatki leta 2010. 1 Executive summary: Income redistribution through taxes and transfers across OECD countries (OECD), 2017. 2 SURS – Demografsko in socialno podrocje – Življenjska raven – Kazalniki revšcine in socialne izkljucenosti (SILC), 2019; izracun UMAR. 3 V evropskem povprecju znaša razmerje med petim in tretjim kvintilom 2,21, med tretjim in prvim kvitilom pa 2,27. Izkušnje z diskriminacijo 3.11 Delež ljudi, ki so doživeli diskriminacijo ali nadlegovanje v Sloveniji,1 se je v zadnjih desetih letih zmanjšal in je v okviru cilja SRS. Leta 2019 je znašal 9 % vprašanih, kar je precej pod povprecjem EU (17 %) in med najnižjimi v EU. Nižjega od Slovenije so imele le Malta (8 %), Grcija (7 %) in Portugalska (6 %). Najpogosteje so se ljudje pocutili diskriminirane zaradi spola, starosti, vere ali prepricanj ali splošnega fizicnega videza (2 %).2 Diskriminacijo zaradi invalidnosti, etnicnega porekla, spolne usmerjenosti, družbenega razreda, politicnega prepricanja, barve kože ali romskega porekla je doživel 1 % vprašanih. Poleg diskriminacije na podlagi spolne usmerjenosti, vere ali prepricanj in romskega porekla, ki je bila enako pogosta kot v povprecju EU, je bila diskriminacija zaradi drugih osebnih okolišcin manj pogosta kot v povprecju EU. V primerjavi z letom 2015 se je v Sloveniji in povprecju EU delež najbolj zmanjšal pri diskriminaciji na podlagi starosti. Izkušnje z diskriminacijo so pogosteje navajali posamezniki, ki so menili, da so del manjšinske skupine.3 V Sloveniji je bila najpogostejša diskriminacija na delovnem mestu.4 Leta 2019 je delež ljudi, ki so obcutili diskriminacijo na delovnem mestu, znašal 33 %, kar je najvec med vsemi državami EU in precej vec od evropskega povprecja (21 %). Sledijo diskriminacija na javnem prostoru (17 %), v kavarni, restavraciji ali nocnem klubu (13 %) in pri iskanju zaposlitve (12 %). Diskriminacijo s strani zdravstvenega osebja pa je obcutil le 1 % anketirancev, kar je najmanj med državami EU. Za odpravljanje vseh oblik diskriminacije so pomembna nadaljnja prizadevanja države na tem podrocju in dobra ozavešcenost ljudi o pravicah v primeru diskriminacije. V Sloveniji se je povecal delež tistih, ki menijo, da so aktivnosti države v bitki z diskriminacijo ucinkovite, ostaja pa nizek delež posameznikov, ki so sami ukrepali v boju proti diskriminaciji.5 Tabela: Skupni delež tistih, ki so doživeli neko obliko diskriminacije ali nadlegovanja, v % 2008 2009 2012 2015 2017 2019 Slovenija 15 16 12 13 10 9 EU 15 16 16 21 16 17 Vir: Special Eurobarometer (2008, 2009, 2012, 2015, 2017 in 2019). Opomba: Podatki za EU so za leta 2008, 2009 in 2012 za EU-27, za leta 2015, 2017 in 2019 pa za EU-28. Slika: Izkušnje z diskriminacijo, 2019 V % 30 25 20 15 10 5 0 17 9 PortugalskaGrcijaMaltaSlovenijaBolgarijaLitvaŠpanijaCiperPoljskaDanskaItalijaLatvijaSlovaškaNem cijaIrskaHrvaškaRom unijaFi nsk aEUEstonijaMadžarskaCeškaNizozemskaFrancijaZdr. kraljestvoLuksemburgBelgijaŠvedsk aAvstrija Vir: Special Eurobarometer 493, 2019. 1 Vir podatkov je Special Eurobarometer (2008, 2009, 2012, 2015, 2017 in 2019), ki temelji na anketnih odgovorih prebivalcev na vprašanje: Ali ste se v zadnjih 12 mesecih pocutili diskriminirane ali nadlegovane na podlagi enega ali vecih razlogov: etnicno poreklo, biti moški ali ženska, spolna usmerjenost, starost (biti starejši ali mlajši), vera ali prepricanje, invalidnost, spolna identiteta in drugi razlogi (v letu 2017 pa še na podlagi družbenega razreda, politicnih prepricanj, kraja bivanja in letu 2019 na podlagi barve kože, romskega porekla in splošnega fizicnega izgleda)? 2 V povprecju EU sta bili najpogostejši obliki nadlegovanja ali diskriminacije zaradi spola in starosti (obe 4 %). 3 V Sloveniji se je med pripadnike manjšinske skupine uvrstilo 11 % anketirancev (EU 12 %). Da so v zadnjih 12 mesecih doživeli diskriminacijo ali nadlegovanje, je reklo 50 % anketirancev, ki so se uvrstili med pripradnike spolne manjšine (spolna usmerjenost), 40 % tistih, ki so se uvrstili v versko manjšino, 32 % tistih, ki so se uvrstili v narodno manjšino, 28 % invalidov in 16 % tistih, ki so se uvrstili v romsko manjšino, v primerjavi s 6 % tistih, ki se niso uvrstili v nobeno manjšino. 4 Leta 2019 je bilo anketirancem, ki so obcutili diskriminacijo, zastavljeno tudi vprašanje, pod kakšnimi pogoji (kje in kdaj) so se pocutili diskriminirane. 5 Leta 2019 je v Sloveniji 28 % vprašanih menilo, da so prizadevanja države v bitki z vsemi oblikami diskriminacije ucinkovita in 38 % da so zmerno ucinkovita, kar je vec kot leta 2015 in nekoliko vec od povprecja EU. Javno zagovarjanje nekoga, ki je bil žrtev diskriminacije (10 %), je bilo najpogostejše dejanje posameznikov v boju proti diskriminaciji. Sledijo deljenje vsebine o incidentih diskriminatornega ravnanja na družbenih omrežjih (6 %), javno sproženje vprašanja diskriminacije na delovnem mestu (5 %) in pridružitev združenju ali kampanji, ki ljudi brani pred diskriminacijo (3 %). Vse te vrednosti so bile nižje od povprecja EU. Mediana ekvivalentnega razpoložljivega dohodka 3.12 Rast mediane ekvivalentnega razpoložljivega dohodka (ERD), ki jo je prekinila gospodarska in financna kriza, se je z oživitvijo gospodarske aktivnosti v obdobju 2014–2018 nadaljevala. Visokim rastem v obdobju 2006–2009 je sledilo obdobje negativnih in nizkih rasti (2010–2013) kot posledica krize in varcevalnih ukrepov. Od leta 2014 pa se mediana ERD, izražena v EUR, ponovno krepi, kar nakazuje na izboljševanje življenjskega standarda prebivalcev. Leta 2018 se je približala realnim vrednostim iz leta 2009, ko je bila v celotnem obdobju najvišja. Gibanje mediane ERD v povprecju EU je bilo podobno slovenskemu, vendar obdobja rasti in zmanjševanja niso bila tako poglobljena, tako da je raven iz leta 2009 realno presegla že leta 2016. V Sloveniji izstopajo v primerjavi z EU relativno nizke mediane ERD pri prebivalcih, starejših od 65 let, in pri visoko izobraženih, zaostanki do EU so se od krize še povecali. Zaostanek mediane ERD v EUR v Sloveniji do povprecja EU se je po povecanju med krizo v zadnjih letih zmanjšal in leta 2018 dosegel 23,8 %.1 Podobna sta tudi gibanje in zaostanek mediane ERD pri delovno aktivnem prebivalstvu v starosti 18–64 let, ki tako v Sloveniji kot EU pricakovano dosega najvišje vrednosti. Podobno vrednost kot skupaj v Sloveniji dosega mediana ERD starostne skupine do 18 let, kar je predvsem odraz politik zagotavljanja materialnih pogojev otrok in mladine pri nas. Na drugi strani se je do leta 2018 podvojil zaostanek mediane ERD starejših od 65 let do skupne mediane v Sloveniji glede na povprecje EU, kar je predvsem posledica skromne rasti povprecne pokojnine v Sloveniji zaradi omejevalne politike usklajevanja med krizo. Precejšnje razlike so tudi pri mediani ERD prebivalcev s terciarno izobrazbo, ki se je v Sloveniji tudi zaradi progresivnega znižanja plac javnih uslužbencev v obdobju 2013–2014 še oddaljilo od povprecja EU, ceprav se je zaostanek Slovenije v zadnjih dveh letih nekoliko zmanjšal.2 Tabela: Mediana ekvivalentnega razpoložljivega dohodka, Slovenija in povprecje EU 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Vrednost v EUR – Slovenija 8.797 10.893 11.864 11.736 11.999 12.122 11.852 11.909 12.332 12.327 12.713 13.244 Realna rast (v %) – Slovenija 4,2 8,0 -3,1 0,1 -1,7 -4,1 0,1 4,4 0,2 1,5 2,2 Vrednost v EUR – EU n. p. 14.623 14.775 14.841 14.960 15.456 15.433 15.790 16.138 16.529 16.909 17.383 Realna rast (v %) – EU 0,0 –1,6 –2,2 0,7 –1,6 1,7 2,1 2,2 0,6 1,0 Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Living conditions and welfare – Income and living conditions, 2018; Eurostat – HICP; izracun UMAR. Opomba: n. p. – ni podatka. Slika: Mediana ekvivalentnega razpoložljivega dohodka 2018 2008 LuksemburgAvstrijaNem cijaDanskaBelgijaNizozemskaŠvedsk aFrancija FinskaIrskaMalta Zdr. kraljestvoCiperItalijaŠpanijaSlovenijaEsto nijaCeškaPoljskaPortugal skaSlovaškaLitvaLatvijaHrvaškaGrcijaMadžarskaBolgarijaRom unija Vir: Eurostat Portal Page - Population and social condition - Living conditions and welfare - Income and living conditions, 2018. Opomba: V letu 2008 so za Hrvaško upoštevani podatki leta 2010. 1 Leta 2009 pa je bil 19,7 %. 2 V obdobju 2005–2018 so mediane neto ekvivalentnega dohodka v EUR pri nižji izobrazbi nominalno porasle za 44,3 %, pri srednji za 39,1 %, pri terciarni izobrazbi pa le za 19,4 %. Leta 2018 so znašali zaostanki Slovenije za povprecjem EU pri nižji izobrazbi 20,5 %; pri srednji 23,2 % in pri terciarni 29,1 %. Zadovoljstvo z življenjem 3.13 Zadovoljstvo z življenjem1 v Sloveniji in EU je v letu 2019 doseglo najvišje ravni doslej in je bilo pri nas nad povprecjem EU. Po podatkih Eurobarometra je bila Slovenija z 92 % zadovoljnih v letu 2019 skupaj z Nemcijo na 7. mestu v EU, kar je za štiri mesta bolje kot leto prej. Najbolj zadovoljni so v državah na severu EU (Danska, Švedska, Nizozemska, Finska, Luksemburg, Irska, Nemcija). Ocene zadovoljstva anketiranih v Sloveniji z ekonomskimi in zaposlitvenimi razmerami v državi2 so se leta 2019 znižale, medtem ko so ocene financnega stanja lastnega gospodinjstva in osebnega zaposlitvenega stanja ostale visoke. Podobno se gibljejo tudi pricakovanja vprašanih za naslednjih dvanajst mesecev. Delež vprašanih, ki so pricakovali izboljšanje na zaposlitvenem ali ekonomskem podrocju na ravni države, se je znižal, na osebni ravni pa je bil skoraj nespremenjen. V jeseni 2019 so anketiranci v Sloveniji prvic med kljucnimi problemi na ravni EU kot pomembne poudarili podnebne spremembe, ne pa še tako mocno tudi na državni ali osebni ravni. Pri izpostavljanju dveh kljucnih problemov3 so vprašani na ravni EU ponovno kot dalec najpomembnejši problem izpostavili imigracijo (53 %), prvic pa je na drugem mestu omenjen problem podnebnih sprememb (18 %), medtem ko je bila v preteklih letih izpostavljena problematika terorizma. Ponovno pa je na tretjem mestu omenjen ekonomski položaj (17 %), glede katerega se je zaznava problematicnosti v zadnji meritvi jeseni 2019, po treh letih upadanja, ponovno povecala. Na državni ravni so vprašani v Sloveniji sicer najpogosteje poudarili problematiko zdravstvenega in socialnega sistema (38 %), a za kar 9 o.t manj pogosto kot pomladi. V primerjavi s pomladjo so na ravni države jeseni manjkrat omenili tudi problematiko imigracij, brezposelnosti, inflacije in življenjskih stroškov, pogosteje pa ponovno ekonomski položaj in stanovanjsko problematiko. Na osebni ravni so v Sloveniji leta 2019 najpogosteje omenjeni: zdravje in socialna varnost (21 %), pokojnine (18 %), delovni (17 %) in življenjski pogoji (16 %), pri katerih se je delež prebivalstva, ki to zaznava kot problem na osebni ravni, v primerjavi s pomladjo povecal – razen pri pokojninah, kjer se je znižal. Tabela: Zadovoljstvo z življenjem v % 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Slovenija 90 89 88 89 87 86 85 83 85 82 83 84 89 92 91 92 EU 81 81 82 80 77 78 78 77 77 75 80 76 81 82 83 84 Vir: Eurobarometer, vec izdaj. Slika: Ocena stanja in optimizem* v naslednjem letu, na štirih podrocjih življenja, Slovenija Ocena : Optimizem v naslednjem letu: zaposlitvene situacije v državi zaposlitvena situacija v državi ekonomske situacije v državi ekonomska situacija v državiosebne zaposlitvene situacije osebne zaposlitvena situacija financna situacija lastnega gospodinjstva financna situacija lastnega gospodinjstva 80 35 30 60 25 V% 5 V% 40 20 15 10 200820092010201120122013201420152016201720182019 Vir: Eurobarometer, SB90, 2018. Opomba: Letno povprecje je izracun UMAR na podlagi polletnih meritev. Opomba: * delež vprašanih, ki pricakuje izboljšanje. 0 200820092010201120122013201420152016201720182019 1 Eurobarometer meri zadovoljstvo z življenjem z vprašanjem: Kako ste na splošno zadovoljni z življenjem, ki ga živite?. Tu združujemo zelo zadovoljne in kar zadovoljne v kategorijo zadovoljnih. 2 Pricakovanja za naslednjih 12 mesecev, kot tudi ocene stanja na državni ravni, so bolj obcutljive na družbeno (medijsko) predstavljanje realnosti kot podatki, povezani z osebnim stanjem, kjer ljudje izhajajo iz poznavanja lastnega stanja. 3 Respondente vprašajo, kateri dve podrocji (med navedenimi) se zdita vprašanemu v tem trenutki najbolj pereci: na ravni EU, na ravni države in na osebni ravni. Izdatki za socialno zašcito 3.14 V obdobju 2008–2017 so izdatki za socialno zašcito v Sloveniji narašcali nekoliko pocasneje kot v povprecju EU. V Sloveniji so se povprecju na leto povecali nominalno za 2,3 %, v povprecju EU pa za 2,7 %. Najbolj so se v obdobju krize povecali izdatki za brezposelnost, vendar v Sloveniji bistveno bolj kot v povprecju EU. Poleg povecanja izdatkov za brezposelnost, ki sicer sestavljajo manjši delež vseh izdatkov, je gibanje izdatkov v obdobju krize v Sloveniji zaznamovalo še znižanje izdatkov zaradi varcevalnih ukrepov1 in uveljavitve nove socialne zakonodaje.2 Najvecji kategoriji izdatkov sta bolezen in zdravstveno varstvo ter starost (75 % vseh izdatkov), kjer izdatki za bolezen narašcajo predvsem v zadnjih treh letih zaradi povecanja bolniških odsotnosti, za starost pa zaradi ponovnih uskladitev pokojnin v letih 2016 in 2017,3 uveljavitve zagotovljene pokojnine v letu 2017 in višjih pokojnin novih upokojencev, pa tudi rasti števila upravicencev, ki je sicer zmerna. V Sloveniji smo leta 2017 za socialno zašcito namenjali realno za 12,6 % vec kot leta 2008. V primerjavi z BDP je Slovenija vsa leta namenjala manj sredstev za socialno zašcito kot v povprecju EU, v strukturi namenja manj predvsem na podrocjih invalidnost, brezposelnost in nastanitev, vec pa na podrocju zdravstvenega varstva. Najbolj za povprecjem EU zaostajamo pri podrocju brezposelnost, kar je predvsem posledica nizkega deleža prejemnikov nadomestila za brezposelnost med brezposelnimi v primerjavi z drugimi državami EU. Delež izdatkov za invalidnost se zmanjšuje že dlje casa predvsem zaradi manj upravicencev do invalidske pokojnine. Relativno nizki izdatki za nastanitve (0,1 %, EU: 1,9 %) pa so vecinoma povezani z zelo visokim deležem lastniških stanovanj in skromno razvitostjo najemniškega stanovanjskega trga. Tabela: Izdatki za socialno zašcito, v % BDP 2000 2005 2008 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Slovenija 23,8 22,7 21,0 24,4 24,4 24,7 24,6 23,9 23,8 23,3 22,6 EU n. p. n. p. 26,0 28,6 28,3 28,7 28,9 28,6 28,3 28,0 27,9 Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Social protection, 2019. Opomba: n. p. – ni podatka. Slika: Izdatki za socialno zašcito v % BDP, 2017 V % BDP 35 30 25 20 15 10 5 0 EU: 26,8 % 22,3 % FrancijaDanskaFi nsk a AvstrijaNem cijaŠvedskaItalijaNizozemskaBelgijaEUZdr. kraljestvoGrcijaPortugalskaŠpanijaSlovenijaLuksemburgHrvaškaPoljskaCiperMadžarskaCeškaSlovaškaBolgarijaMaltaEstonijaLatvijaLitvaIrskaRom unija Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Social protection, 2019. 1 Sprejetje Zakona o uravnoteženju javnih financ, ki je omejil oziroma zamrznil izplacevanje nekaterih družinskih prejemkov in starševskih nadomestil. 2 Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, ki je na novo opredelil merila za pridobivanje socialnih in družinskih prejemkov z namenom povecanja njihove ciljanosti. 3 Od leta 2011 se razen 0,1-odstotne uskladitve v 2013 niso usklajevale. Stopnja stanovanjske prikrajšanosti 3.15 Slovenija je med državami EU z najvišjo stopnjo stanovanjske prikrajšanosti.1 Leta 2018 je vec kot petina oseb živela v stanovanju v slabem stanju. Po letu 2011 se je ta delež v Sloveniji znižal bolj kot v povprecju EU. Razlike med slovenskim regijami so se v tem obdobju povecale. Leta 2017 je v goriški regiji 37 % gospodinjstev živelo v slabih razmerah, le 14 % pa v koroški regiji. Velike medregionalne razlike v stanovanjski prikrajšanosti, so predvsem posledica vecje gradnje stanovanj v nekaterih obcinah v osrednjeslovenski (Ljubljana) in podravski regiji (Maribor).2 Na visoko stanovanjsko prikrajšanost vpliva star, slabše vzdrževan stanovanjski sklad. Vec kot 80 % stanovanj je bilo zgrajenih pred letom 1990, najvec, skoraj 15.000 letno, med letoma 1971 in 1980.3 V njihovi prenovi je velik potencial za izboljšanje kakovosti stanovanjske oskrbe, zmanjšanje vplivov na okolje in znižanje stroškov za energijo v gospodinjstvih. Prenovo otežuje relativno visok delež gospodinjstev z nizkimi dohodki v prenove potrebnih stanovanjih (Kazalci okolja, 2019). Vec kot 30 % gospodinjstev pod pragom tveganja revšcine je namrec v letu 2018 živelo v stanovanju z vsaj enim elementom prikrajšanosti. Tudi obremenjenost gospodinjstev s stanovanjskimi stroški je najvišja med osebami z najnižjimi dohodki. Skoraj cetrtina oseb, ki so preobremenjene s stanovanjskimi stroški, živi v gospodinjstvih z dohodki pod pragom revšcine, kar pa je vendarle precej manj kot v povprecju držav EU (38,5 %). Z novogradnjami se kakovost stanovanjskega sklada le pocasi izboljšuje.4 V letu 2018 je bilo v Sloveniji 4,8 % oseb hudo stanovanjsko prikrajšanih. Pri hudi stanovanjski prikrajšanosti poleg vsaj enega od elementov prikrajšanosti upoštevamo tudi prenaseljenost stanovanj. Prenaseljenost stanovanj je pod evropskim povprecjem, ker je bila stanovanjska politika v preteklosti usmerjena v gradnjo vec manjših stanovanj z vecjim številom sob (Sendi, 2013). Tudi huda stanovanjska prikrajšanost se znižuje že od leta 2011, v zadnjem letu pa je spet nekoliko porasla nad povprecje EU. Tabela: Stopnja stanovanjske prikrajšanosti (SP) in hude stanovanjske prikrajšanosti (HSP) v % 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 SP HSP SP HSP SP HSP SP HSP SP HSP SP HSP SP HSP Slovenija 31,5 8,1 27,0 6,5 29,9 6,5 26,9 5,6 23,8 4,5 22,0 4,4 22,7 4,8 EU 15,1 5,0 15,6 5,1 15,7 5,0 15,2 4,9 15,4 4,8 13,3 4,0 13,9 4,0 Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Living conditions and welfare – Income and living conditions, 2019. Opomba: ocena za EU za leto 2018. Slika: Stanovanjska in huda stanovanjska prikrajšanost, 2018 Stanovanjska prikrajšanost Huda stanovanjska prikrajšanost 35 30 25 V % 20 15 10 5 0 1 Stanovanjsko prikrajšanost lahko merimo glede na štiri elemente prikrajšanosti. Tukaj upoštevamo odstotek oseb, ki so prikrajšane, ker imajo v stanovanjih težave s streho, ki pušca, z vlažnimi stenami/temelji/tlemi ali s trhlimi okenskimi okvirji/tlemi (SI-STAT podatkovni portal, 2019). 2 V osrednjeslovenski in podravski regiji je stopnja stanovanjske prikrajšanosti znašala okoli 20 %. 3 Zadnja leta se jih zgradi okoli 3.000 na leto (SI-STAT podatkovni portal, 2019). 4 Do »administrativnega« izboljšanja kakovosti stanovanjskega sklada je prišlo v letu 2015 zaradi izlocanja starih in neuporabnih stanovanj iz sklada. Po objavi informativnih izracunov davka na nepremicnine leta 2014 je namrec veliko lastnikov uredilo podatke o svojih nepremicninah. Iz stanovanjskega sklada je bilo izlocenih okoli 5.000 stanovanj, okoli 10.000 pa jih je bilo opredeljenih kot »neprimerna za bivanje« (Miklic, 2016). Materialna in dohodkovna prikrajšanost 3.16 V Sloveniji in v povprecju EU se je stopnja materialne prikrajšanosti1 v obdobju 2014–2018 hitro nižala in je bila v letu 2018 najnižja doslej. V štirih letih se je stopnja materialne prikrajšanosti zmanjšala kar za 6,8 o. t., na 10,4 % v letu 2018. Slovenija je bila leta 2018 na 11. mestu v EU, boljša od povprecja EU, tako kot vsa leta doslej, njena uvrstitev pa se je pomembno izboljšala v primerjavi z uvrstitvijo pred krizo, ko je bila leta 2008 na 17. mestu. Na ravni EU lahko govorimo o konvergenci trendov v stopnjah materialne prikrajšanosti, saj so razlike med državami veliko manjše kot so bile leta 2008. Do konvergence je prišlo z nižanjem stopnje materialne prikrajšanosti držav z najvišjimi stopnjami in tudi s povecanjem teh stopenj v državah, kot so Luksemburg, Nizozemska in Danska, ki so imele npr. leta 2008 stopnje materialne prikrajšanosti med najnižjimi. Stopnja materialne prikrajšanosti je bila leta 2018 najvišja med moškimi v starosti 18-64 let pod pragom tveganja revšcine in najnižja med otroci. Stopnja materialne prikrajšanosti se je v letu 2018 glede na leto prej zmanjšala vsem socialno-demografskim skupinam, tudi skupinam pod pragom tveganja revšcine, razen moškim pod pragom tveganja revšcine, v starosti 18 do 64 let. Stopnja materialne prikrajšanosti je bila leta 2018 za ženske v Sloveniji 10,7 %, za moške pa 10,1 %, razlika med spoloma pa je bila med najnižjimi v zadnjih štirinajstih letih. Po starosti so v Sloveniji vsa leta najmanj materialno prikrajšani otroci. Najbolj pa so vsa leta prikrajšani starejši od 65 let. Med vsemi socialno-demografskimi skupinami so vsa leta najbolj materialno prikrajšane ženske, starejše od 65 let (14,4 % leta 2018). Nekoliko drugacni pa so trendi stopenj materialne prikrajšanosti za ljudi pod pragom revšcine, in to po spolu in po starosti. Za ženske, starejše od 65 let, pod pragom tveganja revšcine je stopnja materialna prikrajšanost enaka kot za vrstnike (34 %). Najvišja med vsemi socialno-demografskimi skupinami pod pragom tveganja revšcine pa je stopnja materialne prikrajšanosti (34,6 %) za moške stare od 18-64 let; med tem ko je bila za ženske v tej starostni skupini nekoliko nižja (32,2 %). Kljub temu pa je bil delež materialne prikrajšanosti v povprecju, tudi za ljudi pod pragom tveganja revšcine leta 2018 najnižji doslej (31,6 %, leto prej 34,7 %). Tudi delež gospodinjstev, ki lahko pokrijejo nepricakovane izdatke v višini 600 EUR2 je bil leta 2018 najvišji doslej.3 Po drugi strani pa je delež gospodinjstev, ki so v letu 2018 zelo težko preživeli z dohodki skozi mesec s 7 % še vedno višji kot pred krizo leta 2007 s 6 %. Tabela: Stopnja materialne prikrajšanosti v % 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Slovenija 14,7 14,4 14,3 16,9 16,2 15,8 17,2 16,9 17,0 17,2 14,7 13,5 12,1 10,4 EU 20,0 19,2 18,1 17,5 17,3 17,8 18,5 19,8 19,5 18,5 17,0 15,7 14,7 13,2 Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Living condition and welfare – Income and living conditions, 2019. Slika: Stopnja materialne prikrajšanosti v EU 2008 2018 V % 60 50 40 30 20 10 0 10,4 13,2 Švedsk aLuksemburgAvstrijaNizozemskaDanskaNem cijaCeškaFi nskaMaltaEstonijaSlovenijaBelgijaPoljskaFrancijaZdr. KraljestvoIrskaEUŠpanijaPortugal skaItalijaSlovaškaMadžarsk aLatvijaLitvaHrvaškaCiperRom unijaBolgarijaGrcija Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Living condition and welfare – Income and living conditions, 2019. 1 Prikrajšanost pri najmanj treh od skupno devetih elementov prikrajšanosti, ki so naslednji: 1. zmožnost pokritja nepricakovanih stroškov, 2. zmožnost placati enotedenske pocitnice zunaj domacega kraja, 3. zmožnost privošciti si ustrezno prehrano, 4. zmožnost rednega odplacevanja posojil, hipotek oziroma zamude pri tem, 5. zmožnost zagotoviti si primerno ogrevano stanovanje, 6. imeti pralni stroj, 7. imeti barvno TV, 8. imeti telefon (mobitel), 9. imeti osebni avto. Težka materialna prikrajšanost pri najmanj štirih od skupno devetih elementov. 2 Od leta 2011 naprej je to 600 evrov. 3 Leta 2018 je znašal 63 %, leto prej 59%. Stopnja delovne aktivnosti Stopnja delovne aktivnosti (20–64 let) je po nekajletnem narašcanju leta 2019 opazno presegla predkrizno raven in je bila v okviru cilja SRS. V drugem cetrtletju 2019 je znašala 77,1 % (povprecje EU: 73,9 %). Na njeno povišanje so v zadnjih letih ob gospodarski rasti in povecanem povpraševanju po delovni sili vplivala tudi demografska gibanja. Stopnja delovne aktivnosti se posebej hitro povišuje med mladimi (20–29 let) in starejšimi (55–64 let), ki spadajo med ranljivejše skupine na trgu dela. Na izboljšanje položaja mladih, ki so bili v krizi zaradi velike izpostavljenosti zacasnim zaposlitvam in zmanjšanja obsega študentskega dela mocno prizadeti, v zadnjih letih ob visokem povpraševanju po delovni sili in pomanjkanju delovne sile vplivajo tudi demografska gibanja (zmanjševanje generacij) in ukrepi aktivne politike zaposlovanja. Med starejšimi, kjer je stopnja delovne aktivnosti sicer narašcala tudi v krizi, ostajata še vedno med najnižjimi v EU in od njenega povprecja zaostaja za približno 10 o. t. V obdobju gospodarske rasti (2014–2019) se je stopnja delovne aktivnosti povecala v vseh izobrazbenih skupinah, najbolj med srednje izobraženimi. Potem ko so bili v gospodarski in financni krizi (2008) nizko izobraženi najbolj prizadeti (opazno vecje znižanje tudi v primerjavi s povprecjem 3.17 EU), se je v letih 2014 in 2015 njihova delovna aktivnost najbolj povišala, kar je povezano s strukturo okrevanja gospodarske aktivnosti in zaposlovanjem v dejavnostih, ki zaposlujejo takšno delovno silo (gradbeništvo in predelovalne dejavnosti). V zadnjih letih pa se stopnja delovne aktivnosti opazno povecuje tudi pri srednje in visoko izobraženih. Pri slednjih je stopnja ostala nad povprecjem EU tudi med krizo in je bila v drugem cetrtletju 2019 med najvišjimi med državami EU. Upadanje delovne aktivnosti je bila v obdobju 2008–2011 v obeh kohezijskih regijah primerljiva, v obdobju 2014–2018 pa je rast hitrejša v vzhodni Sloveniji. V letu 20181 presega predkrizno raven v vecini regij, razen pomurske, kjer je skoraj na isti ravni (stecaji velikih podjetij) in primorsko-notranjske, kjer je bila predkrizna raven visoko nadpovprecna. Najvišja je bila v gorenjski regiji (78,7 %), kjer je tudi gospodarska rast presegala slovensko povprecje. Po letu 2014 se je bolj okrepila v vzhodni kohezijski regiji, kjer izstopata zasavska in posavska regija z visokim deležem predelovalnih dejavnosti in gradbeništva v strukturi gospodarstva. Najskromnejšo rast delovne aktivnosti po letu 2014 ima primorsko-notranjska regija, kjer se krepijo delovne migracije v sosednje regije. Tabela: Stopnja delovne aktivnosti (prebivalstva v starosti 20–64 let) v % 2000 2005 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Slovenija 68,5 71,4 73,1 72,9 72,1 70,7 68,6 68,1 67,1 68,4 69,4 70,6 73,4 75,5 77,1 EU n. p. 67,9 69,8 70,4 69,1 68,7 68,8 68,6 68,4 69,2 69,9 71,1 72,3 73,2 73,9 Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Labour market, 2019 Opomba: n. p. – ni podatka; podatek za posamezno leto se nanaša na drugo cetrtletje. Slika: Stopnja delovne aktivnosti, starostna skupina 20–64 let 85 2018 2008 80 75,4 73,1 75 70 V % 65 60 55 50 ŠvedskaCeš kaNem cijaEsto nijaNizozemskaZdr. kraljestvoLitvaDanskaLatvijaFinskaAvstrijaMaltaSlovenijaPortugal skaMadžarskaIrskaCiperEUBolgarijaSlovaškaPoljskaLuksemburgFrancijaRom unijaBelgijaŠpanijaHrvaškaItalijaGrcija Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Labour market, 2019. 1 Zadnji podatki na regionalni ravni.. Stopnja tveganja revšcine delovno aktivnih oseb 3.18 Stopnja tveganja revšcine delovno aktivnih oseb je bila v Sloveniji kljub precejšnjemu nihanju vsa leta pod povprecjem EU. Slovenija je po tem kazalniku vsa leta v prvi tretjini držav, v primerjavi z letom 2008 pa sta jo dve državi prehiteli. Stopnja tveganja revšcine delovno aktivnih oseb, starejših od 18 let, je bila leta 2018 višja kot pred krizo, a vendarle nižja kot leta 2013, ko je bila najvišja. Stopnja tveganja revšcine delovno aktivnih se po spolu mocno razlikuje: za ženske je bila že tako nižja in se je hitreje zniževala (4,2 % in za 1 o. t. manj kot leto prej). Slovenija tako sodi med države z najnižjo stopnjo tveganje revšcine za delovno aktivne ženske. Za delovno aktivne moške pa je bila stopnja tveganja revšcine veliko višja (7,6 %) in se je v primerjavi z letom prej zmanjšala le za 0,1 o. t., s tem se je po stopnji tveganja revšcine med moškimi Slovenija uvršcala v drugo tretjino držav EU. Kljub temu pa je ta stopnja za moške leta 2018 nižja kot leta 2013, ko je bila najvišja (8,4 %).1 Stopnja tveganja revšcine za zaposlene in samozaposlene je bila v letu 2018 še vedno višja kot pred krizo leta 2008. Za zaposlene je bila stopnja tveganja revšcine leta 2018 s 4 % za 0,6 o. t. nižja kot leta 2013, ko je bila najvišja. Stopnja tveganja revšcine zaposlenih za nedolocen cas je bila v letu 2018 (s 3,4 %) še vedno višja2 kot pred krizo. Podobno je bilo med zaposlenimi za dolocen delovni cas3 in zaposlenimi za krajši delovni cas.4 V vseh teh kategorija in po obeh spolih pa smo v letu 2018 boljši od povprecja EU, razen v primeru samozaposlenih. Za samozaposlene je bila leta 2018 stopnja tveganja revšcine s 23,9 za % za 2,7 o. t. nižja kot leto prej, a še vedno višja kot pred krizo.5 Med samozaposlenimi je stanje obratno po spolu in po uvrstitvi v EU: leta 2018 so bile samozaposlene ženske med štirimi najslabšimi državami EU; slabše je bilo le še v Romuniji, Latviji in na Poljskem, v primeru samozaposlenih moških pa je bila Slovenija v najslabši tretjini. Tabela: Stopnja tveganja revšcine delovno aktivnih oseb, starih 18 let in vec, v % 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Slovenija 4,6 4,8 4,7 5,1 4,8 5,3 6,0 6,5 7,1 6,4 6,7 6,1 6,6 6,0 EU 8,2 8,1 8,3 8,6 8,4 8,3 8,8 8,9 9,0 9,5 9,5 9,6 9,6 9,5 Vir: Eurostat Portal Page - Population and social condition - Living conditions and welfare, 2019. Slika: Stopnja tveganja revšcine delovno aktivnih oseb, starih 18 let in vec 2018 2008 % 16 14 12 10 8 6 4 2 0 9,5 6,0 Fi nsk aCeškaIrskaBelgijaHrvaškaDanskaSlovaškaSlovenijaNizozemskaMaltaŠvedsk aFrancijaCiperAvstrijaLatvijaLitvaMadžarskaNem cijaEstonijaEUPoljskaPortugalskaBolgarijaGrcijaZdr. KraljestvoItalijaŠpanijaLuksemburg Vir: Eurostat Portal Page - Population and social condition - Living conditions and welfare, 2019. 1 Slovenija pa je bila s 16. mestom v slabši polovici držav EU. 2 3,3 % leta 2008. Za ženske je stopnja tveganja revšcine zaposlenih za nedolocen cas z 2,2 % nižja kot za sovrstnike s 4,5 %. Pri tem se je za ženske glede na leto prej znižala za 0,7 o. t., za moške pa zvišala za 0,3 o. t. 3 V letu 2018 s 8,2 %, kar je nekoliko manj kot pred krizo. 4 Leta 2018 je znašala 10,9 %, kar je vec kot leta 2008 (8,1 %). 5 Leta 2018 je bila stopnja tveganja revšcine s 27,4 % višja za samozaposlene ženske kot za moške z 22,3 %. Stopnja brezposelnosti in dolgotrajne brezposelnosti 3.19 Stopnja brezposelnosti se je po vecletnem zniževanju v drugem cetrtletju 2019 mocno približala ravni pred krizo. Do drugega cetrtletja 2019 je upadla na 4,2 %, kar je povezano z nekajletno visoko rastjo gospodarske aktivnosti in posledicno z okrepljenim zaposlovanjem. Po letu 2013 se stopnji brezposelnosti moških in žensk znižujeta s podobno dinamiko. Kljub temu da je stopnja brezposelnosti moških za slabo odstotno tocko nižja kot pri ženskah, je bila pri slednjih brezposelnost najnižja doslej (4,7 % v 2019). Brezposelnost se je po krizi najbolj znižala med srednje in nizko izobraženimi, kar je v skladu s strukturo okrevanja gospodarske aktivnosti. Gospodarska in financna kriza je še posebej prizadela mlade1 (15–24 let) – do leta 2013 se je brezposelnost povišala na 24,1 % in presegla povprecje EU, od takrat pa se hitro znižuje. V drugem cetrtletju 2019 je znašala 6,5 % (EU: 14,2 %). Znižanje povezujemo s povecanim obsegom študentskega dela in veliko usmerjenostjo aktivne politike zaposlovanja k mladim (na primer shema jamstva za mlade). Deloma pa na znižanje vplivajo tudi demografski dejavniki, saj se število mladih že dlje casa zmanjšuje. Stopnja dolgotrajne brezposelnosti se je zniževala po letu 2014 in je od leta 2017 ponovno pod povprecjem EU. V obdobju 2009–2014 se je dolgotrajna brezposelnost ob skromnem povpraševanju po delu mocno povišala. V obdobju gospodarske rasti so se razmere izboljšale sprva samo za brezposelne s krajšim trajanjem brezposelnosti, od leta 2015 pa se zaradi aktivne politike zaposlovanja in visokega povpraševanja po delovni sili v razmerah njenega pomanjkanja zmanjšuje tudi število dolgotrajno brezposelnih. V zadnjih treh letih se je opazno zmanjšal tudi delež dolgotrajno brezposelnih med vsemi brezposelnimi, ki je bil v drugem cetrtletju 2019 podoben kot v povprecju EU. Tabela: Stopnji brezposelnosti in dolgotrajne brezposelnosti (15–74 let) v %* Stopnja brezposelnosti Stopnja dolgotrajne brezposelnosti Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Labour market, 2019. Opomba: * podatek za posamezno leto se nanaša na drugo cetrtletje; n. p. – ni podatka. Slika: Stopnja brezposelnosti, povprecje leta V % 20 15 10 5 0 2018 2008 5,1 6,9 CeškaNem cijaMadžarsk aMaltaNizozemskaPoljskaZdr. kraljestvoRom unijaAvstrijaDanska SlovenijaBolgarijaEstonija LuksemburgIrskaBelgijaLitvaŠvedsk aSlovaškaEUPortugalskaFi nskaLatvijaCiperHrvaškaFrancijaItalijaŠpanijaGrcija Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Labour market, 2019. 1 To je posledica velike razširjenosti zacasnih oblik zaposlitve, ki jih podjetja med krizo niso podaljševala, ob tem pa se je zmanjšal tudi obseg študentskega dela. Prekarne in zacasne zaposlitve 3.20 Delež prekarnih zaposlitev,1 ki je eden izmed kazalnikov kakovosti zaposlitve, je bil po precejšnjem znižanju v letu 2018 (zadnji podatek) na podobni ravni kot pred desetimi leti. Delež žensk v prekarnih zaposlitvah je leta 2018 v Sloveniji znašal 4,2 % (EU 2,1 %), delež moških pa 3,3 % (EU 2,1 %). Višji delež kot v povprecju EU lahko pripišemo obstoju študentskega dela in vecjemu pomenu kmetijstva,2 kjer so zaradi sezonskega znacaja dela tovrstne zaposlitve najpogostejše. Analiza Evropske komisije3 kaže, da so pogostejše med ženskami, mladimi in nizko izobraženimi. Zaradi visokega deleža zacasnih zaposlitev med mladimi v Sloveniji lahko sklepamo, da je visok tudi delež prekarnih zaposlitev med mladimi. Na zmanjšanje deleža prekarnih zaposlitev v letu 2018 je vplivalo zmanjšanje obsega študentskega dela in pomanjkanje delovne sile, ki je delodajalce vodilo v pogostejše zaposlovanje za nedolocen cas. Delež zacasnih zaposlitev se je v zadnjih treh letih zmanjševal in je bil leta 2018 nižji kot na zacetku krize. V starostni skupini 20–64 let je leta 2018 pri ženskah znašal 16,2 % (EU: 13,8 %), pri moških pa 15,3 % (EU: 12,8 %). V Sloveniji so zacasne zaposlitve najpogostejše med mladimi, na kar zelo vpliva razširjenost študentskega dela, ki pomeni za delodajalce najfleksibilnejšo obliko dela in je v drugih državah ne poznajo v takšni obliki. V zadnjih treh letih, zlasti pa v zadnjem letu, se je mocno znižal predvsem delež zacasnih zaposlitev med mladimi.4 Ob nekajletni stabilni gospodarski rasti in pomanjkanju delovne sile se je povecal delež novih zaposlitev za nedolocen cas, vendar delež zacasnih še vedno ostaja visok. Delež prekarnih zaposlitev Delež zacasnih zaposlitev Vir: Eurostat Portal Page – Population and social conditions – Labour market, 2019. Slika: Delež prekarnih zaposlitev v starostni skupini 20–64 let, 2018 V % 8 7 6 5 4 3 2 1 0 4,3 2,2 Rom unijaCeškaZdr.kraljestvoNem cijaCiperBolgarijaMaltaLitvaNizozemskaAvstrijaDanskaLatvijaGrcijaSlovaškaEsto nijaIrskaLuxemburgMadžarskaEUPortugalskaŠvedskaItalijaPoljskaBelgijaSlovenijaFi nsk aŠpanijaFrancijaHrvaška Vir: Eurostat portal Page - Population and social conditions - labour market, 2019. 1 Ceprav pojem prekarna zaposlitev, za katero je znacilna nizka varnost zaposlitve in majhna dohodkovna varnost, nima splošno uveljavljene definicije, je Eurostat kot prekarne zaposlitve opredelil vse oblike dela, ki imajo pogodbo, ki traja manj kot 3 mesece. 2 Delež zaposlenih v kmetijstvu je v Sloveniji vecji kot v povprecju EU. 3 Employment and social developments in Europe, 2017. 4 Delež zacasnih zaposlitev v starostni skupini 15–24 let je leta 2018 znašal 67 %, kar je za 8,5 o. t. manj kot leta 2015. Bolniška odsotnost 3.21 Po letu 2014 se v Sloveniji absentizem1 iz leta v leto hitro poveceval. Po znižanju v obdobju gospodarske in financne krize se absentizem v Sloveniji od leta 2014 hitro povecuje, med glavnimi razlogi lahko navedemo rast zaposlenosti v zadnjih letih, poznejše upokojevanje, podaljševanje cakalnih dob, cedalje vecja vkljucenost v vrtce, staranje delovno aktivne populacije. Odsotnost je bistveno višja pri ženskah kot pri moških, razlika pa se iz leta v leto povecuje, kar lahko povezujemo tudi s cedalje vecjo vkljucenostjo otrok v vrtce, polno zaposlenostjo žensk in slabo urejeno dolgotrajno oskrbo njihovih staršev (neformalni oskrbovalci so vecinoma ženske). Po podatkih NIJZ so bili v letu 2018 zaposleni v povprecju odsotni že 16,5 koledarskega dneva, delež bolniškega staleža2 je znašal v povprecju 4,5 %, kar je že vec kot pred krizo leta 2008 (NIJZ, 2020). ZZZS ugotavlja, da se je v zadnjih letih precej povecalo zlasti število dolgotrajnih bolniških odsotnosti, kar je povezano s staranjem aktivne populacije, spremembami pokojninske zakonodaje in zakonsko neomejenim obdobjem prejemanja bolniškega nadomestila.3 Po številu izgubljenih delovnih dni cedalje bolj presegamo povprecje EU. V zadnjih letih se je povecevalo tudi število izgubljenih delovnih dni zaradi bolezenske odsotnosti na zaposlenega, ki se poroca v mednarodne zbirke podatkov (izvzet je prvi dan bolniške odsotnosti in izlocena je odsotnost za nego družinskega clana). V letu 2018 je povprecno število izgubljenih dni s placano bolniško odsotnostjo v Sloveniji znašalo že 13,5 dneva in v 23 državah EU, za katere razpolagamo s primerljivimi podatki, 11,0 delovnega dneva. Vendar je treba opozoriti, da je mednarodna primerljivost omenjenega kazalnika je omejena zaradi metodoloških razlik v nacinu zajema podatkov, razlik v sistemih zdravstvenega in socialnega varstva ter v pravicah do bolniškega nadomestila. Tabela: Bolniška odsotnost 2008 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Delež bolniškega staleža (delež izgubljenih koledarskih dni na zaposlenega za polni delovni cas), v % Skupaj 4,25 4,23 4,08 3,75 3,97 3,96 4,20 4,51 Moški 3,60 3,63 3,46 3,12 3,29 3,24 3,41 3,62 Ženske 5,10 4,97 4,84 4,52 4,80 4,83 5,16 5,60 Število izgubljenih koledarskih dni na zaposlenega Skupaj 15,52 15,44 14,90 13,67 14,48 14,45 15,33 16,45 Moški 13,15 13,25 12,63 11,39 11,99 11,84 12,43 13,21 Ženske 18,60 18,12 17,68 16,48 17,51 17,63 18,83 20,42 Število izgubljenih delovnih dni na zaposlenega Slovenija 11,5 12,2 11,6 11,3 12,0 12,2 EU 11,42 11,74 11,85 11,8 11,7 11,9 n. p. n. p. Vir: NIJZ – http://www.nijz.si/sl/podatki/bolniski-stalez; WHO HFADB, 2017. Opomba: *podatek za EU je ocena WHO za EU-28; n. p. – ni podatka. Slika: Število izgubljenih delovnih dni na zaposlenega, 2018 Zdr. kraljestvoMaltaPotruglaskaFrancijaDanskaMadžarskaEstonijaLitvaAvstrijaIrskaNizozemskaHrvaškaŠvedskaLuksemburgŠpanijaEU 23SlovenijaBelgijaSlovaškaPoljskaNorveškaCeškaBelgijaNem cija Vir: OECD Statistics database – Health - Health Status; WHO HFADB. Opombe: Kazalnik objavijo OECD, WHO in Eurostat. EU-28 povprecje je ocena WHO. 1 Zacasna odsotnost z dela iz zdravstveno upravicenih razlogov, ki jo poimenujemo tudi bolniška odsotnost, stalež oziroma absentizem, je eden od kazalnikov zdravstvenega stanja delovno aktivnih prebivalcev (NIJZ, 2016). 2 Odstotek koledarskih dni nezmožnosti za delo na zaposlenega za polni delovni cas. 3 Poslovno porocilo ZZZS za leto 2018. Ohranjeno zdravo naravno okolje Nizkoogljicno krožno gospodarstvo 4.1 Emisijska produktivnost 4.2 Energetska ucinkovitost 4.3 Delež obnovljivih virov energije 4.4 Promet po nacinu prevoza 4.5 Snovna produktivnost 4.6 Odpadki 4.7 Okoljski davki Trajnostno in ucinkovito upravljanje naravnih virov 4.8 Ekološki odtis 4.9 Kmetijska zemljišca v uporabi 4.10 Intenzivnost kmetovanja 4.11 Intenzivnost poseka lesa 4.12 Kakovost vodotokov 4.13 Kakovost zunanjega zraka 4.14 Funkcionalno degradirana obmocja Emisijska produktivnost 4.1 Emisijska produktivnost gospodarstva se povecuje, a je nižja kot v povprecju EU, ki je zastavljeni cilj SRS. Produktivnost, merjena z razmerjem med BDP in izpusti toplogrednih plinov (TGP), 1 se je v casu gospodarske rasti ob hitrejšem povecevanju BDP kot izpustov zviševala, nato pa v prvih letih krize ostala na približno isti ravni. Ker se je v povprecju EU zviševanje tudi v krizi nadaljevalo, se je zaostanek Slovenije v tej primerjavi povecal. Razmeroma velik je ostal tudi po krizi, ko se je rast produktivnosti ponovno pospešila. Na enoto izpušcenih TGP je bilo v letu 2017 v Sloveniji ustvarjenega za 12,5 % manj BDP kot v povprecju EU. Izpusti toplogrednih plinov so v obdobju gospodarske rasti ponovno nekoliko višji. Potem ko so se v obdobju nižje aktivnosti in socasnem zaprtju ene izmed termoelektrarn zmanjševali in bili leta 2014 za cetrtino manjši od svoje najvišje ravni v letu 2008, se je krivulja njihovega gibanja v zadnjih letih ponovno obrnila navzgor. V letu 2018 so bili po prvih ocenah za 6 % vecji kot v letu 2014, k cemur sta najvec prispevala sektorja promet in energetika. Pri tem je okoli dve tretjini izpustov nastalo v sektorjih, ki niso zajeti v sistem trgovanja (EU neETS oziroma EDS), tretjina pa v sektorjih, ki so v sistem vkljuceni (EU ETS) in kjer je od obsega obveznega nakupa kuponov posledicno odvisna tudi njihova stroškovna ucinkovitost. V obdobju po letu 2014 so se izpusti v obeh povecali približno enako. V daljšem obdobju so se zmanjševali izpusti v vseh sektorjih, razen v prometu. Od leta 1990 so se izpusti v tej dejavnosti vec kot podvojili, k cemur so precej prispevali obsežnejši zunanjetrgovinski blagovni tokovi skozi Slovenijo in z davcno politiko zagotovljene ugodnosti, kot so vracila trošarin. Izpusti iz vseh ostalih sektorjev so se znižali, najbolj iz rabe goriv v industriji in iz odpadkov. Najvec izpustov nastane v prometu in energetiki, ki skupni kolicini izpustov prispevata okoli šest desetin, po desetino pa kmetijstvo ter rabi goriv v industriji in gospodinjstvih. Nekoliko manj jih nastane v industrijskih procesih, delež preostalih dejavnosti pa je razmeroma skromen. Tabela: Izpusti TGP in emisijska produktivnost 2000 2005 2008 2010 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Emisijska produktivnost, v SKM / mio. kg CO 2 ek vivalent Slovenija 1,6 2,0 2,2 2,2 2,4 2,5 2,8 2,9 2,8 3,0 3,2 EU 1,8 2,2 2,5 2,6 2,9 3,0 3,2 3,3 3,4 3,4 n. p. Slovenija/EU, indeks 89,7 91,1 86,6 84,8 82,2 83,3 88,5 87,4 83,7 87,5 . Izpusti TGP, indeks, 1990 = 100 Slovenija 102,4 110,1 116,0 105,4 102,4 98,6 89,4 90,4 94,7 93,8 94,4 EU 92,4 93,7 90,7 85,9 82,1 80,5 77,5 78,1 77,8 78,3 n. p. Vir: Eurostat Portal Page – Environment and Energy, 2020; Eurostat Portal Page – Economy and Finance, 2020; za leto 2018 predhodni podatki ARSO; preracuni UMAR. Opombi: primerjava v SKM s povprecjem EU je smiselna v posameznem letu, ne pa tudi v casovnem obdobju. n. p. – ni podatka.. Slika: Emisijska produktivnost, 2017 BDP / TGP (v SKM / mio kg CO2 ekv.) 7 6 5 4 3 2 1 0 3,4 3,0 Švedsk aMaltaDanskaFrancijaZdr.kraljestvoIrskaItalijaAvstijaLuksemburgŠpanijaEUBelgijaLatvijaNem cijaRom unijaLitvaNizozemskaPortugalskaFi nsk aMadžarsk aHrvaškaSlovenijaSlovaškaCiperGrcijaCeška PoljskaBolgarijaEstonija Vir: Eurostat Portal Page – Environment and Energy, 2020; Eurostat Portal Page – Economy and Finance, 2020; preracuni UMAR. 1 V evidence TGP so poleg ogljikovega dioksida (CO2) zajeti še metan (CH4), didušikov oksid (N2O) in F-plini. Energetska ucinkovitost 4.2 Primarna raba energije se je v pokriznih letih zlasti zaradi manjše rabe premoga znižala, ponovno rast v zadnjih nekaj letih pa povzroca predvsem nadaljnja vecja raba energije v prometu. Po obdobju umirjene gospodarske aktivnosti, sprememb v termoenergetiki1 in v nekaterih letih nižje potrebe po ogrevanju, so h gibanjem v naslednjih letih poleg narašcajoce porabe v prometu prispevali tudi nekateri drugi dejavniki. Med pomembnejšimi so letna nihanja vodostajev rek in redni letni remonti jedrske elektrarne2. V letu 2017, ki je bilo leto brez remonta, se je raba jedrske energije povecala, v letu 2018 pa se je zaradi obratnega ucinka rahlo znižala. Za leto 2019 predvidevamo, da se je skupna raba primarne energije ob manjši rabi trdnih goriv in naftnih proizvodov znižala bolj. Gibanja glede energetske ucinkovitosti, ki pomeni zmanjšano rabo energije v primerjavi s predvideno brez ukrepov, ostajajo v zacrtanem okviru doseganja cilja Strategije Evropa 2020.3 Energetska produktivnost se je v daljšem obdobju povecevala podobno kot v EU. Rast energetske produktivnosti, ki je razmerje med ustvarjenim BDP4 in celotno rabo energije, je zastala le v prvih letih krize, tako da je bila leta 2011 za skoraj petino nižja kot v povprecju EU. V letu 2018 se je v Sloveniji ob višji rasti BDP povecala precej bolj kot v EU in zaostanek se je v tej primerjavi znižal na manj kot 15 %, kar je bilo najmanj po letu 2007. Na rast koncne rabe energije je v zadnjih letih poleg prometa vplivala tudi industrija. Potem ko se je koncna raba5 po letu 2008 zniževala, se je v zadnjih letih spet zvišala približno na raven pred krizo. V strukturi se je v tem casu precej znižala raba v industriji, predvsem zaradi posodobitve proizvodnje aluminija, a se v zadnjih letih ob vecji domaci konjunkturi ponovno krepi. Rast je visoka tudi v prometu, kjer je pred tem porasla zaradi povecanega tranzita po širitvah EU6 in nato nekaj let nihala. Raba energije v gospodinjstvih pa se je znižala zaradi obcasno višjih temperatur v kurilnih sezonah (tudi v letu 2018), delilnikov toplote, sodobnejših ogrevalnih naprav in energetske sanacije stavb. Skupna raba energije se je v zadnjih letih zvišala tudi v EU, a je ostala nižja kot pred krizo. Tabela: Primarna raba energije, indeks, 2005 = 100 2000 2005 2008 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Cilj EU 2020 Slovenija 88,5 100,0 106,8 99,9 100,9 97,0 94,6 90,8 90,1 93,3 95,9 95,2 104,3 EU 94,2 100,0 98,8 96,7 93,2 92,6 91,6 87,9 89,3 89,7 90,8 90,2 86,6 Vir: Eurostat Portal Page – Europe 2020 indicators, 2019; EC Energy Efficiency, Reporting targets; preracuni UMAR. Slika: Koncna raba energije v Sloveniji in EU po sektorjih porabe Slovenija Industrija EU Industrija Promet Gospodinjstva, ost. Promet Gospodinjstva, ost. 150 150 140 140 130 130 20052006200720082009201020112012201320142015201620172018 Indeksi, 2005=100 80 Indeksi, 2005=100 120 120 110 110 100 100 90 70 20052006200720082009201020112012201320142015201620172018 Vir: Eurostat Portal Page – Environment and Energy, 2019; preracuni UMAR. 1 Termoelektrarna Šoštanj je bila tehnološko posodobljena (s TEŠ 6), tako da za enako proizvodnjo elektricne energije porabi precej manj lignita, Termoelektrarna Trbovlje pa je prenehala delovati. 2 Vsako tretje leto je brez rednega (mesecnega) remonta, zato za desetino vecja raba jedrske energije (za 2 o. t. vec primarne rabe). 3 Energetska ucinkovitost je eden od treh okoljskih ciljev držav EU do leta 2020. Cilj je 20-odstotno znižanje rabe energije glede na predvideno po scenariju brez dodatnih ukrepov. Vecina držav mora zato rabo energije do leta 2020 znižati ali rast omejiti (tudi Slovenija). 4 Za primerjavo v casu upoštevamo BDP v stalnih cenah, za primerjavo med državami v posameznem letu pa BDP v SKM. 5 Koncna raba energije je primarna raba energije, zmanjšana za rabo energije v pretvorbah, lastno rabo energije in izgube. 6 Gl. tudi kazalnik 4.5. Raba v cestnem prometu v Sloveniji pomeni 39 % koncne rabe energije, v EU pa 29 %. Delež obnovljivih virov energije Delež obnovljivih virov energije (OVE) v koncni rabi energije se v zadnjem desetletju skoraj ni povecal. V zadnjem obdobju se je delež OVE mocno povecal le leta 2009, ko je v krizi upadla koncna raba energije za 8 %, raba OVE pa se je povecala za skoraj cetrtino.1 Do leta 2018 se je delež le malo povecal, med leti pa nihal glede na rabo OVE za ogrevanje (vpliv milejših zim) in rabo hidroenergije (vpliv letnih pretokov rek). Skupna raba OVE se je v Sloveniji od leta 20042 do 2018 povecala za 36 %, v povprecju EU pa se je vec kot podvojila. Slovenija je ena od petih držav EU, v katerih je bil leta 2018 ta delež pod zastavljenim nacrtom za dosego cilja v letu 2020 (25 %) in tudi oddaljen od cilja SRS v 2030 (27 %).3 V strukturi skupnih OVE je v Sloveniji velik delež klasicnih in manjši delež drugih. Delež klasicnih OVE, med katere prištevamo trdno biomaso in hidroenergijo, v Sloveniji še vedno znaša 84 %, v povprecju EU pa 59 % Tabela: Delež rabe OVE v bruto koncni rabi energije v % 4.3 skupne rabe OVE. Ohranjanje obsežne rabe biomase za ogrevanje je zaželeno, a hkrati ob nepravilni uporabi z vidika onesnaževanja zraka s prašnimi delci ni ugodno. Delež drugih OVE, to je vetrne, soncne in geotermalne energije, biogoriv, toplotnih crpalk in bioplina, pa je med najnižjimi v EU. Zaostanek je najvecji pri uporabi vetrnic in toplotnih crpalk. V podporni shemi4 za elektricno energijo iz OVE v zadnjem petletnem obdobju prevladujejo podpore soncnim elektrarnam. Delež teh podpor je v letu 2018 znašal 59 %, kar je precej vec, kot so te elektrarne prispevale k proizvodnji elektrike. Skupni znesek podpor se je v letih 2018 in 2019 zmanjšal (v letu 2019, glede na podatke za tri cetrtletja, na okoli 96 mio. EUR). Z vkljucevanjem soncnih elektrarn v shemo se je podpora na enoto proizvedene elektrike obcutno povecala. 2005 2008 2010 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 OVE Skupaj Slovenija 16,0 15,0 20,4 20,8 22,4 21,5 21,9 21,3 21,0 21,1 25,0 EU 9,1 11,4 13,2 14,7 15,4 16,2 16,7 17,0 17,5 18,0 20,0 Pri elektriki Slovenija 28,7 30,0 32,2 31,6 33,1 33,9 32,7 32,1 32,4 32,3 EU 14,8 16,9 19,7 23,5 25,3 27,4 28,8 29,5 30,7 32,0 V prometu Slovenija 0,8 1,8 3,1 3,3 3,8 2,9 2,2 1,6 2,6 5,5 10,0 EU 1,8 3,9 5,2 5,2 5,5 5,9 6,5 6,9 7,1 8,0 10,0 Pri ogrevanju Slovenija 18,9 19,2 28,1 31,5 33,4 32,4 33,9 34,0 33,2 31,6 EU 11,1 13,9 15,5 17,1 17,5 18,5 18,9 19,1 19,5 19,7 Vir: Eurostat Portal Page – SHARES (Renewables), 2018. Slika: Delež OVE v koncni rabi energije, 2018 Delež OVE v letu 2018 Razlika med deležem OVE v letu 2018 in ciljnim v letu 2020 (desna os) HrvaškaDanskaŠvedsk aEstonija BolgarijaFi nsk aCeškaLitvaCiperItalijaLatvijaGrcijaRom unijaMadžarskaAvstrijaPortugalskaNem cijaLuksemburgMaltaEUSlovaškaŠpanijaBelgijaPoljskaSlovenijaZdr. kraljestvoIrskaFrancijaNizozemska Vir: Eurostat Portal Page – SHARES (Renewables), 2020; preracun UMAR. 1 V tem letu se je precej povecal tudi statisticni zajem podatkov. 2 Od leta 2004 so na Eurostatu razpoložljivi podatki za vse države EU po enotni metodologiji SHARES (Renewables). 3 Cilji za leto 2030 po državah EU pa še niso doloceni. Za Slovenijo je bil v SRS upoštevan cilj, ki je ob sprejemu SRS veljal za celotno EU. Ta se je od takrat povišal na 32 %. 4 Podporna shema obsega nekaj tisoc proizvodnih enot, ki jim center za podpore v okviru Borzena izplacuje podporo. Sistem podpor je instrument državne pomoci, ki z višjimi odkupnimi cenami omogoca realizacijo investicij v okolju prijazne nacine proizvodnje elektrike. Podpore so namenjene soncnim in veternim elektrarnam, proizvodnji elektrike iz bioplina in biomase ter hidroelektrarnam. Promet po nacinu prevoza 4.4 V Sloveniji je cestni blagovni promet zaradi tranzitne lege države razmeroma gost, ker pa je hkrati veliko blaga prepeljanega tudi po železnici, je delež cestnega v skupnem nižji kot v EU. V daljšem obdobju se je delež cestnega nekoliko znižal, na okoli dve tretjini, to pa je manj kot v povprecju EU,1 kjer je okoli tri cetrtine. V letu 2017, ki je zadnje leto s podatki, je bila rast cestnih prevozov za okoli 11 o. t. nižja kot rast železniških, kar je bilo z okoljskega vidika zaželeno. Obseg skupnega blagovnega prometa na prebivalca je v Sloveniji zaradi tranzitne lege zelo velik; višji je le v petih državah EU. V tem je cestni promet višji za cetrtino, železniški pa je trikrat tolikšen kot v povprecju EU. Velik del železniškega prometa je vezan na pretovor v koprskem pristanišcu, zato bo nacrtovana posodobitev železniške povezave med Divaco in Koprom ta promet še okrepila in s tem okoljske težave prometa ublažila. Slovenski cestni prevozniki že skoraj devet desetin svojih prevozov opravijo po drugih državah, njihov delež med prevozi vseh prevoznikov po Sloveniji pa znaša cetrtino. To je povezano z majhnostjo in tranzitno lego Slovenije ter enotnim trgom prevozov v EU, ki omogoca konkurenco prevoznikov iz razlicnih držav. Slovenski prevozniki so med pomembnejšimi tujimi prevozniki v Avstriji in Italiji (v vsaki opravijo za skoraj polovico vec prevozov kot doma), pa tudi na Hrvaškem in v Grciji. V Sloveniji domaci prevozniki opravijo manjši delež prevozov, kot je povprecje EU (Slovenija 25 %, povprecje EU 68 %), sledijo pa prevozniki iz Madžarske, Hrvaške in Romunije (z deleži 20 %, 14 % oziroma 12 %). Vožnja z osebnimi vozili je prevladujoc nacin potniškega prometa v vseh clanicah EU, v Sloveniji pa je ta delež med najvišjimi. To lahko delno pripišemo razgibanosti reliefa in razpršeni poselitvi,2 ki kljub subvencijam omejujeta vecjo razvejanost in rentabilnost javnega potniškega prometa. Težave pri dostopu do tega prometa ima v Sloveniji vecji delež prebivalcev kot v povprecju EU (v letu 2012 v Sloveniji cetrtina, v povprecju EU petina).3 Ob takšni strukturi potniškega prevoza, kjer je javni prevoz v primerjavi s prevozom z avtomobilom relativno manj uporabljan, je prevoz praviloma tudi dražji. Delež stroškov za prevoze v skupnih izdatkih gospodinjstev je v Sloveniji med vsemi državami EU najvecji, okoli 17-odstoten (v povprecju EU 13-odstoten). Znotraj tega je zelo visok predvsem delež izdatkov za vzdrževanje in delovanje osebnega vozila (11 % v Sloveniji, 7 % v EU), delež za transportne storitve pa je razmeroma nizek. Tabela: Deleža cestnega v blagovnem in avtomobilskega v potniškem prometu* v % 2005 2008 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Blagovni Slovenija 68,9 70,3 68,2 66,0 67,2 65,2 64,0 65,0 66,7 64,5 EU 75,6 75,4 75,7 75,0 74,6 74,8 74,8 75,3 76,2 76,7 Potniški Slovenija 85,6 86,4 86,8 86,6 86,7 86,3 86,3 86,1 86,3 86,5 EU 83,4 82,9 83,5 83,2 82,8 82,4 82,6 82,9 83,2 83,3 Vir: Eurostat Portal Page – Transport, 2020. Opomba: * Blagovni promet je cestni (s tovornjaki), železniški in notranjevodni (vse merjeno v tonskih km), potniški pa z avtomobili, avtobusi in vlaki (merjeno v potniških km). Slika: Cestni blagovni promet, 2017 Deležcestnega v blagovnem prometu (leva os) Cestniblagovni prometna prebivalca (desna os) LatvijaLitvaRom unijaNizozemskaEstonijaBolgarijaMadžarsk aSlovaškaSlovenijaAvstrijaŠvedsk aFi nskaCeškaNem cijaHrvaškaBelgijaPoljskaEUPortugalskaItalijaFrancijaLuksemburgDanskaZdr. kraljestvoŠpanijaGrcijaIrskaCiperMalta Vir: Eurostat Portal Page – Population and Social Conditions, Transport, 2020. 1 Eurostat je z novo metodologijo podatke za cestni blagovni promet po prevoznikih posameznih držav preracunal na prevoze po ozemljih posameznih držav. Ti podatki so povsem primerljivi s podatki za železniški in notranjevodni promet. 2 V Sloveniji relativno malo prebivalcev živi v mestih in veliko na podeželju (19 % in 46 %; v EU 42 % in 27 %; vir Eurostat, za leto 2018). 3 Sustainable Development in the European Union – Monitoring Report (Eurostat), 2018. Snovna produktivnost Rast snovne produktivnosti, ki je v Sloveniji mocno odvisna od aktivnosti v gradbeništvu, se ob oživljanju te dejavnosti in s tem vecji porabi snovi v zadnjih letih upocasnjuje. Snovna produktivnost, izražena z razmerjem med BDP ter porabljenimi surovinami in materiali, je v obdobju 2007–2012 ob zmanjšani gradbeni aktivnosti v Sloveniji narašcala, nato pa sledila nihanjem aktivnosti v tej dejavnosti. Obseg porabe nekovinskih materialov,1 ki najbolj dolocajo celotno porabo snovi, je v casu intenzivne gradnje avtocest pomenil vec kot dve tretjini celotne porabe, se nato v nekaj letih znižal na polovico, potem pa do leta 2018 ponovno porasel na okoli 60 % celotne porabe snovi. V letu 2018 se je ob visoki rasti BDP aktivnost v gradbeništvu povecala še dosti bolj, to pa je precej vplivalo na za vec kot desetino višjo porabo snovi in k znižanju snovne produktivnosti. Zaostanek za povprecno produktivnostjo v EU se je povecal na 17 %. V letu 2019 je bila rast v gradbeništvu nižja, zato ne pricakujemo vecjega negativnega vpliva te dejavnosti na snovno produktivnost. Poraba snovi na prebivalca pa je v Sloveniji primerljiva s povprecjem EU (leta 2018 v Sloveniji 14,4 t v EU 13,8 t). V strukturi domace izkorišcane snovi je okoli 60 % peska, gramoza, Tabela: Snovna produktivnost, v SKM na kilogram 4.5 apnenca in sadre, 16 % ostankov pridelkov in pridelkov, po okoli desetino pa lignita in lesa. To v primerjavi s povprecjem EU pomeni nekoliko nižji delež biomase in višji delež nekovinskih mineralov. Skupni obseg porabe snovi brez nekovinskih materialov se v daljšem obdobju ni zelo spremenil, opaznejše je le znižanje porabe premoga zaradi sprememb v termoenergetiki. Stopnja samooskrbe s snovjo je v Sloveniji nekoliko višja kot v povprecju EU. V Slovenijo je neto uvožene okoli 13 % porabe snovi skupaj, kar je za 3 o. t. manj kot v povprecju EU. V obdobju do leta 2014 se je neto uvoz zniževal, na manj kot desetino porabe, z gospodarsko rastjo pa se je nekoliko povecal. V strukturi neto uvoza je bilo leta 2018 najvec naftnih proizvodov, peska in gramoza, železa ter plina. Ob tem je po žledolomu v letu 2014 razmeroma velik le neto izvoz lesa, zlasti hlodovine. To je glede vpliva na snovno porabo ugodno, glede ucinkovitejše rabe domacih virov pa manj zaželeno, saj pomeni neizkorišceno možnost za ustvarjanje višje dodane vrednosti v domaci predelovalni industriji. 2000 2005 2008 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Slovenija 0,92 1,10 1,13 1,33 1,52 1,76 1,80 1,73 1,79 1,88 1,95 1,86 EU 1,28 1,47 1,60 1,85 1,82 2,00 2,06 2,10 2,21 2,24 2,25 2,24 Slovenija / EU, indeks 71,9 74,9 70,2 72,0 83,5 87,8 87,4 82,4 80,7 84,0 86,7 83,1 Vir: SI-STAT podatkovni portal – Okolje, 2020; Eurostat Portal Page – Environment and Energy, 2020; Eurostat Portal Page – Economy and Finance, 2020; preracuni UMAR. Opomba: primerjava v SKM med državami oziroma s povprecjem EU je smiselna v posameznem letu, ne pa tudi v casovnem obdobju. Slika: Snovna produktivnost in poraba snovi na prebivalca, 2018 Snovna produktivnost (leva os) Poraba snovi na prebivalca (desna os) 4,5 45 4,0 40 2,2 1,9 V tonah na prebivalca V SKM na kilogram 3,5 35 3,0 30 2,5 2,0 25 20 1,5 15 1,0 10 0,5 5 0,0 NizozemskaZdr. kraljestvoItalijaLuksemburgŠpanijaMaltaFrancijaBelgijaNem cijaIrskaEUAvstrijaSlovenijaGrcijaHrvaškaCeškaSlovaškaDanskaCiperŠvedsk aPortugalskaLatvijaMadžarsk aLitvaPoljskaFi nskaRom unijaBolgarijaEstonija Vir: Eurostat Portal Page – Population and Social Conditions, Environment and Energy, 2020 1 Med nekovinskimi materiali sta pesek in gramoz imela 46-odstotni delež, kar je bil eden najvišjih deležev v EU. Mocno povezanost med porabo nekovinskih mineralov in gradbeno aktivnostjo kaže analiza Geološkega zavoda Slovenije, opravljena na podlagi podatkov za leto 2014, ko je bilo tri cetrtine nekovinskih mineralov porabljenih kot surovina v gradbeništvu in še nadaljnjih 17 % kot surovina za industrijo gradbenega materiala, le 7 % pa v predelovalnih dejavnostih. Odpadki 4.6 Zabeležena skupna kolicina nastalih odpadkov, ki se je v krizi zmanjšala, se po njej ponovno povecuje. V letu 2018 se je povecala šesto leto zapored: samo v tem letu za 36 %, v obdobju 2012–2018 pa za 88 %.1Glavni razlog je veliko povecanje mineralnih oziroma gradbenih odpadkov; kolicina odpadkov brez mineralnih se je v tem obdobju znižala za okoli 8 %. Pri tem so se skupni odpadki iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti skoraj podvojili in v zadnjem letu pomenili okoli devet desetin skupne kolicine. Hkrati so se povecevali tudi komunalni odpadki,2ki sestavljajo preostalo desetino, a manj, v opazovanem obdobju za okoli tretjino. V strukturi odpadkov skupaj je velika vecina gradbenih zaradi njihove velike specificne teže, sledita pa skupina odpadkov iz termicnih procesov in komunalni odpadki. Nevarni odpadki3 imajo okoli 2-odstotni delež; njihova kolicina se je v daljšem obdobju povecala. Povecuje se delež predelanih odpadkov in znižuje delež odloženih, a težave s skladišcenjem narašcajocih kolicin na zbirališcih se kljub temu zaostrujejo. Skupna predelava se je v letu 2018 povecala za 42 %, v šestletnem obdobju pa za 81 %. Pri tem se je recikliranje, ki je z okoljskega stališca zelo zaželen postopek predelave, v letu 2018 povecalo za 12 %, vendar je bilo hkrati precej manjše kot v prvih letih gospodarske krize. Odlaganje odpadkov na odlagališca, ki je v hierarhiji želenega ravnanja na zadnjem mestu, se je ob tem uspešno zmanjševalo. Do krize je narašcalo, nato pa se strmo znižalo in v letu 2018 pomenilo le še okoli 2 % skupnega ravnanja. V tem se je znižal tudi delež odloženih komunalnih odpadkov, na okoli 6 % nastalih. Okoli 70 % nastalih komunalnih odpadkov je bilo zbranih loceno, a težave, povezane predvsem z narašcajoco kolicino odpadne embalaže, postajajo vse bolj perece. V primerjavi z EU pa je na podrocju komunalnih odpadkov, kljub razmeroma hitremu povecevanju kolicine nastalih, doseženih nekaj boljših rezultatov. V preracunu na prebivalca so bili v preteklem opazovanem obdobju ves cas nižji kot v povprecju EU, z razmeroma hitro rastjo v zadnjih nekaj letih pa so se temu povprecju že zelo približali (v letu 2018 v Sloveniji 486 kg, v povprecju EU 488 kg na prebivalca). Ob tem pa je struktura ravnanja z njimi v Sloveniji za okolje precej bolj sprejemljiva: po stopnji recikliranja komunalnih odpadkov je Slovenija med državami EU uvršcena na drugo mesto. Tabela: Nastali komunalni odpadki na prebivalca, 2005 = 100 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Slovenija 102 104 107 106 100 83 86 98 103 107 110 113 117 EU 101 102 101 99 98 97 94 93 93 93 94 95 n. p. Vir: Eurostat Portal Page – Environment and Energy, 2019; preracuni UMAR. Slika: Delež recikliranih komunalnih odpadkov, leto 2018 V % 60 50 40 30 20 10 0 59 47 Nem cijaSlovenijaAvstrijaNizozemskaBelgijaLitvaLuksemburgItalijaDanskaEUŠvedsk aZdr.kraljestvoFrancijaFi nskaIrskaMadžarsk aSlovaškaBolgarija ŠpanijaCeškaPoljska PortugalskaEstonijaHrvaškaLatvijaGrcijaCiperRom unijaMalta Vir: Eurostat Portal Page – Tables on EU policy, 2020. Opomba: Za Irsko, Grcijo in Ciper je podatek za leto 2017. 1 Leta 2012, ko je bila kolicina nastalih odpadkov v opazovanem obdobju najnižja, so se zmanjšali za okoli cetrtino. Na padec je poleg zmanjšanja gradbenih odpadkov vplivala tudi spremenjena metodologija: nekatere vrste odpadkov so bile prerazporejene med stranske proizvode. 2 Komunalni odpadki so odpadki iz gospodinjstev in njim podobni, za katere ravnanje zagotavljajo obvezne obcinske gospodarske javne službe varstva okolja. 3 Med nevarnmi odpadki je najvec kemijskih; mednje spadajo npr. odpadna olja, soli, kisline, topila, barve, laki in smole. Okoljski davki 4.7 Nominalna rast prihodkov od okoljskih davkov, ki je bila daljše obdobje razmeroma visoka, se je leta 2018 umirila. V Sloveniji so se ti prihodki od leta 2000 nominalno zviševali v povprecju letno za 5,3 %, samo leta 2018 pa za 0,5 %.1 Dolgorocna rast prihodkov je bila predvsem posledica gibanj rabe goriv v prometu in trošarin na pogonska goriva,2 ki so se med krizo znatno zvišale. Manjšo rast prihodkov od okoljskih davkov v letu 2018 povezujemo z znižanjem trošarin na neosvinceni motorni bencin in dizelsko gorivo, ki je bilo sprejeto z namenom nevtralizacije pritiska visokih cen surove nafte in povecanja vrednosti EUR glede na USD. Po predhodnih podatkih državnega proracuna se je zniževanje prihodkov od trošarin na energente in elektricno energijo nadaljevalo tudi v letu 2019, vendar z manjšo intenzivnostjo. Prihodki od davkov na promet, tj. davkov na lastništvo in uporabo prevoznih sredstev, so se od leta 2005 zvišali precej manj, že sicer skromen delež prihodkov davkov na onesnaževanje in rabo naravnih virov pa se je v tem obdobju zmanjšal. Takšna gibanja z vidika prizadevanj za ohranjanje okolja niso spodbudna, saj okoljski davki kot pomembni cenovni signali mocno vplivajo na doseganje okoljskih ciljev, povezanih z omejevanjem onesnaževanja, ravnanjem z odpadki in ucinkovito rabo virov. Ker se ob tem ohranjajo tudi nekatere davcne spodbude (olajšave in subvencije), ki k zmanjševanju obremenjevanja okolja ne prispevajo,3 bo ob koordinacijah s politikami sosednjih držav za doseganje okoljskih ciljev nujna vecja komplementarnost davcnih ukrepov z drugimi nacionalnimi ukrepi (npr. s hitrejšim razvojem javne prometne infrastrukture). Prihodki od okoljskih davkov glede na BDP so v Sloveniji nad povprecjem EU; leta 2018 so bili višji v treh clanicah. V obdobju 2005–2015 so ti davki glede na BDP zaradi dviga davkov na energijo porasli, v naslednjih treh letih pa se je delež zniževal, v letu 2018 na 3,52 %. V primerjavi s povprecjem EU je bila ta raven precej višja, v letu 2018 za 1,12 o. t. Razlika izhaja iz davkov na energijo, ki so leta 2018 v Sloveniji predstavljali 84 % vseh okoljskih davkov. Visoka vrednost je v Sloveniji posledica razmeroma velike nabave in porabe energije, kar je povezano z obsežnim tranzitnim prometom, mocnim transportnim sektorjem, pa tudi z razpršeno poseljenostjo in nezadostno razvito infrastrukturo javnega prometa. Tabela: Prihodki od okoljskih davkov kot % BDP 2000 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Slovenija 2,88 3,15 2,95 3,49 3,62 3,46 3,85 3,94 3,86 3,88 3,87 3,73 3,52 EU n. p. 2,49 2,28 2,36 2,38 2,41 2,44 2,46 2,46 2,44 2,45 2,41 2,40 Vir: Eurostat Portal Page – Environment and Energy, Environmental taxes, 2019. Opomba: n. p. – ni podatka. Slika: Prihodki od okoljskih davkov, 2018 davki na energijo davki na promet davki na onesnaževanje in rabo naravnih virov 4,0 3,5 3,0 V % BDP 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 1 Okoljski davki vkljucujejo davke na energijo, davke na promet ter davke na onesnaževanje in rabo naravnih virov. 2 Prispevek rabe goriv v cestnem prometu k energetski intenzivnosti je bil med državami EU višji le v Luksemburgu, na Malti in Cipru, davcna obremenitev pogonskih goriv pa je obicajno višja kot pri drugih energentih. Poleg velikosti davcne osnove na prihodke vpliva tudi njena struktura. 3 Zelena proracunska reforma; Okoljski in javnofinancni vidik spodbud v Sloveniji, 2018. Ekološki odtis Ekološki odtis, ki je sintezni kazalnik okoljskega razvoja in je v Sloveniji podobno kot v evropskem povprecju razmeroma visok, se v zadnjih letih izracuna povecuje.1 Izražen je v standardizirani enoti biološko produktivne površine, t. i. globalnih hektarjih (gha). To je rodovitna površina, potrebna za zadovoljitev clovekovih potreb po hrani in ohranjanje njegovega življenjskega sloga ter odlaganje pri tem nastajajocih odpadkov. V strukturi je najvec (i) ogljicnega odtisa zaradi velikih izpustov ogljikovega dioksida in drugih toplogrednih plinov, sledita mu (ii) biološki odtis, to je odtis obdelovalnih površin, gozdov, pašnikov in drugih rodovitnih površin, ter (iii) odtis infrastrukture, to je pozidanih površin. V Sloveniji se je ekološki odtis v recesiji znižal, potem pa, nasprotno kot v evropskem povprecju, dve leto zapored zviševal na 5,1 gha/osebo. Raven je bila enaka kot leta 2011, za 0,6 o. t. višja kot v povprecju Evrope in tudi višja kot v vecini sosednjih držav. To kaže na gospodarski razvoj ob razmeroma veliki porabi naravnih virov in onesnaževanju okolja. S povecevanjem ekološkega odtisa se ponovno povecuje negativna razlika med ekološkim odtisom in biološko zmogljivostjo narave, to je ekološki Tabela: Ekološki odtis v gha/osebo 4.8 primanjkljaj. Biološka zmogljivost oziroma biokapaciteta narave so tiste biološko produktne površine, ki so se sposobne regenerirati in so podobno kot ekološki odtis preracunane v globalne hektarje.2 Vsak globalni hektar proizvede enako kolicino biološke vrednosti, tako da je njegova produktivnost enaka povprecni produktivnosti vseh biološko produktivnih površin. Biokapaciteta narave je precej bolj stabilna in se med leti bistveno ne spreminja. Sloveniji najvecjo biokapaciteto prinašajo gozdovi, vendar pa kljub veliki površini ne zadostujejo za absorpcijo izpustov ogljikovega dioksida, ki k ekološkemu odtisu prispevajo najvec. Delež ostalih površin, predvsem obdelovalnih zemljišc in ribolovnih obmocij, je v primerjavi s povprecjem Evrope razmeroma skromen. Rezultati zadnjih izracunov s tem kažejo, da je ekološki odtis Slovenije vec kot dvakrat tolikšen kot je biološka zmogljivost obnavljanja njene narave. Ekološki primanjkljaj je v Sloveniji vecji kot v povprecju evropskih držav in tudi vecji kot v globalu. Ekološki presežek je v Evropi izkazan le za nekatere severne države s trajnostnim gospodarstvom in razmeroma obsežnimi ribolovnimi obmocji. 2000 2005 2008 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 Slovenija 4,8 5,4 5,8 5,1 5,1 4,7 4,6 4,7 4,9 5,1 Evropa 5,0 5,2 5,4 5,0 5,1 4,8 4,8 4,7 4,6 4,6 Svet 2,6 2,7 2,8 2,8 2,9 2,8 2,9 2,8 2,8 2,8 Slovenija / Evropa, indeks 97,0 103,6 106,7 102,0 101,4 99,2 96,7 99,1 107,9 112,5 Vir: National Footprint Accounts, (Global Footprint Network) 2018 Slika: Ekološki odtis in ekološki primanjkljaj oziroma presežek, 2016 ekološki odtis ekološki primanjkljaj oz. presežek Vir: National Footprint Accounts (Global Footprint Network), 2019. 1 Ekološki odtis (ecological footprint) meri Global Footprint Network. Rezultati njihovih izracunov so dostopni za okoli 150 držav za posamezna leta v obdobju 1961– 2016. 2 Biološko produktivna površina predstavlja skupaj približno cetrtino površine Zemlje. Izvzeti so ledeniki, pušcave in odprti oceani, kjer obnovljivi viri zaradi prenizke koncentracije nimajo znatnega prispevka. Kmetijska zemljišca v uporabi 4.9 Kmetijska zemljišca v uporabi v Sloveniji zavzemajo manj kot cetrtino skupne površine, kar je precej pod povprecjem EU. Njihova skupna površina,1 ki se je zaradi opušcanja kmetovanja in zarašcanja z gozdom v daljšem obdobju razmeroma hitro zniževala, je po letu 2012 razmeroma stabilna; znaša nekaj manj kot 24 % skupne površine, cilj SRS pa je postavljen nad tem deležem. Vecina površine, okoli dve tretjini, je pokrita z gozdom, kar Slovenijo uvršca med najbolj gozdnate države EU. Delež preostalih zemljišc, ki je znacilno velik predvsem za države z veliko nerodovitnimi površinami ali visoko gostoto poseljenosti, je v Sloveniji razmeroma majhen. V povprecju EU kmetijska zemljišca v uporabi pokrivajo okoli 41 % površine, v zadnjem desetletju so se zmanjšale za 2 % (v Sloveniji za 3 %). V strukturi zemljišc, ki se bistveno ne spreminja, je najvec travnikov in pašnikov, njiv pa razmeroma malo. Trajni travniki in pašniki zavzemajo okoli šest desetin kmetijskih zemljišc. To je odvisno od naravnih pogojev, zaradi obsežne pridelave krme pa je delež živinoreje v kmetovanju razmeroma velik. Po površini njiv na prebivalca, ki so s stališca zagotavljanja prehranske varnosti najpomembnejša kategorija, se Slovenija uvršca med zadnje štiri države EU. Znaša okoli 8 arov, v povprecju clanic pa je okoli dvainpolkrat tolikšna. Pri tem je delež površine z zelenjavo razmeroma majhen, saj je tudi velik delež njiv namenjen pridelavi krme za živali. Površina trajnih nasadov, med katerimi je najvec vinogradov, se je v zadnjem desetletju nekoliko povecala, na okoli 6 % kmetijskih zemljišc. Ekološka obdelava, ki je z vidika varovanja okolja najprimernejša, je razširjena bolj kot v povprecju EU in se povecuje. V letu 2018 je bila v sistem nadzora te pridelave vkljucena desetina kmetijskih zemljišc. Tudi v tej strukturi mocno prevladujejo trajni travniki in pašniki, namenjeni pridelavi krme, drugih kategorij pa je razmeroma malo. To ni usklajeno s povpraševanjem, ki je najvecje pri ekološko pridelani sveži zelenjavi in sadju ter nemesnih predelanih živilih. Za nadaljnji razvoj pa je še veliko možnosti. Velik delež kmetij je namrec na gorsko višinskih in drugih obmocjih z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost, kjer obsežna konvencionalna pridelava ni mogoca. Tabela: Kmetijska zemljišca v uporabi (KZU) in delež ekološke obdelave KZU, delež v skupni površini, v % Slovenija 25,1 24,3 23,8 22,6 23,7 23,6 23,8 23,5 23,6 23,7 23,6 EU n. p. 41,8 41,2 41,1 40,8 40,8 40,8 41,0 40,9 40,9 40,9 KZU, delež v ekološki obdelavi, v % Slovenija 4,6 6,1 6,4 7,0 7,3 8,1 8,6 8,9 9,1 9,6 10,0 EU n. p. n. p. n. p. n. p. 5,6 5,7 5,8 6,2 6,7 7,0 7,5 Vir: Eurostat Portal Page – Agriculture, forestry and fisheries, 2020; preracuni UMAR. Opomba: n. p.– ni podatka. Slika: Površina njiv na prebivalca, 2018 V arih 80 70 60 50 40 30 20 10 0 20,5 8,4 LitvaLatvijaEsto nijaBolgarijaRom unijaMadžarskaDanskaFi nska PoljskaFrancijaŠpanijaŠvedska SlovaškaCeškaEUHrvaškaGrcijaAvstrijaNem cijaCiperItalijaLuksemburgIrskaZdr.kraljestvoPortugal skaSlovenijaBelgijaNizozemskaMalta Vir: Eurostat Portal age – Agriculture, forestry and fisheries, 2020. 1 Kmetijska zemljišca so njive, vrtovi, travniki in pašniki, intenzivni in ekstenzivni sadovnjaki, oljcniki, vinogradi, drevesnice, trsnice in maticnjaki, ki jih obdelujejo kmetijska gospodarstva. Prikazane so vse površine, razen travnikov in pašnikov v skupnem lastništvu. Intenzivnost kmetovanja Pridelava in prireja hrane, sodec po zmernih povprecnih pridelkih in številu živine na površino, v Sloveniji ni med intenzivnejšimi. Primerjava s povprecjem v EU v rastlinstvu ne kaže enotnega stanja, kar je razvidno tudi iz pridelkov dveh pomembnejših poljšcin. Hektarski pridelek pšenice je v Sloveniji obicajno nižji, koruze pa višji. Pod vplivom vremena so pri vseh kulturah izrazita letna nihanja, z izboljševanjem tehnologije pa se donosi dolgorocno zvišujejo. Dokler niso previsoki, to pomeni boljšo izkorišcenost naravnih virov. Obremenjenost okolja z živinorejo, merjena s številom živine na površino, pa v Sloveniji tudi pod vplivom naravnih danosti ni med nižjimi. Razmeroma nizka pa je povprecna mlecnost na žival, a se dolgorocno zvišuje, kar je z vidika obremenitve okolja na enoto proizvoda ugodno. V slovenskem kmetijstvu se poleg vecje intenzifikacije, povezane z zniževanjem števila gospodarstev in s tem s koncentracijo pridelave in reje, na drugi strani povecuje tudi ekološko kmetovanje, ki poteka v tesnem sožitju z naravo in je z vidika varovanja okolja najbolj zaželeno. 4.10 Zniževanje porabe osnovnih vnosov, ki je bilo doseženo v prejšnjem desetletju, se je pri gnojenju ustavilo, pri pesticidih pa se poraba že nekaj let povecuje. Gnojenje z rastlinskimi makrohranili iz mineralnih gnojil (dušikom, fosforjem in kalijem, tj. NPK-gnojili) na enoto kmetijske površine v uporabi se je do konca prejšnjega desetletja razmeroma hitro zmanjševalo, nato pa ostalo na približno isti ravni. V prejšnjem desetletju se je hkrati dolgorocno zniževala tudi poraba pesticidov, merjena s skupno prodajo aktivnih snovi.1 Prodaja je odvisna od vremenskih razmer in posledicno pojavljanja bolezni in škodljivcev, a se po letu 2013 povecuje. Leta 2018 je bila približno na isti ravni kot pred desetletjem. Skupno narašcanje je posledica vecje rabe fungicidov, ki imajo v sredstvih za zašcito rastlin najvecji delež. Mednarodna primerjava pokaže, da sta porabi obeh kmetijskih vnosov višji kot v povprecju EU, a je zlasti pri pesticidih zaradi seštevka snovi z razlicno stopnjo toksicnosti merjenje zahtevno. Povprecni pridelek in mlecnost, v tonah / ha oziroma v tonah / kravo Pšenica Slovenija 4,7 4,8 5,2 5,4 4,4 5,2 5,1 5,2 5,0 4,4 5,2 EU n. p. 5,3 5,3 5,2 5,6 5,9 5,7 5,3 5,8 5,4 n. p. Koruza za zrnje Slovenija 8,3 8,5 8,7 7,1 5,4 9,2 9,0 9,5 7,1 9,5 8,9 EU n. p. 7,1 7,6 6,0 6,8 8,1 6,4 7,3 7,8 8,3 7,7 Mlecnost Slovenija 5,5 5,5 5,5 5,6 5,4 5,7 5,6 6,0 6,0 6,1 n. p. EU n. p. n.p n. p. n. p. 6,8 7,0 7,1 7,2 7,3 7,5 n. p. Gnojila in pesticidi, Slovenija, rast, 2005 = 0 NPK-gnojila, poraba na površino 0,0 –10,8 –9,7 –16,8 –14,8 –12,9 –10,4 –13,5 –14,8 –13,5 n. p. Pesticidi, prodaja aktivne snovi 0,0 –19,8 –20,7 –28,1 –35,1 –28,6 –26,0 –18,2 –23,1 –17,1 n. p. Vir: Eurostat Portal Page – Agriculture, forestry and fisheries, 2020; preracuni UMAR. Slika: Število glav velike živine* na enoto kmetijskih zemljišc, 2016 Število / ha 4,0 3,5 3,0 2,5 2,0 1,5 1,0 0,5 0,0 1,05 BolgarijaLatvijaEstonijaLitvaSlovaškaRom unijaGrcijaHrvaškaFi nskaCeškaMadžarsk aŠvedsk aPortugalskaŠpanijaPoljskaItalijaFrancijaZdr.kraljestvoAvstrijaSlovenijaNem cijaIrskaLuksemburgCiperDanskaBelgijaMaltaNizozemska Vir: Eurostat Portal Page – Tables on EU Policy; 2020. Opomba: * enota za združevanje razlicnih kategorij živine. 1 V kmetijstvu se po oceni porabi okoli dve tretjini pesticidov, preostalo pa na nekmetijskih zemljišcih (železnici, cestah, igrišcih za golf, parkih ipd.). Intenzivnost poseka lesa Posek lesa, ki se je dolgorocno poveceval že pred obsežnim žledolomom leta 2014, je zaradi sanitarne secnje še vedno velik. V petih letih po žledolomu, ki je mocno prizadel slovenske gozdove, je bilo letno posekanega za okoli polovico vec lesa kot v letu 2013. Razmeroma nizek evidentirani letni posek se je s tem približal strokovno dopušcenemu.1 Intenzivnost poseka, izražena kot razmerje med letnim posekom in letnim prirastkom lesa, se je povecala na 69 %. S tem se je približala cilju v akcijskem nacrtu, ki je ob zagotovitvi trajnostnega razvoja zastavljen na ravni 75 %,2 vendar pa se je hkrati mocno spremenila struktura poseka. Posek za nego gozdov, ki je v obicajnih razmerah najvecji in se je pred žledolomom poveceval, se je zmanjšal, povecala pa se je sanitarna secnja. Njen delež v skupnem poseku je znašal okoli dve tretjini. Precejšnji poškodovanosti gozdov zaradi žleda se je namrec v naslednjih letih pricakovano pridružilo izrazito širjenje smrekovega lubadarja, v letih 2017 in 2018 pa sta gozdove prizadela še obsežnejša vetroloma. Zaradi dodatne poškodovanosti gozdov se je povecana sanitarna secnja nadaljevala tudi v letu 2019. Tabela: Gozd in gospodarski izkoristek, Slovenija 4.11 Z vecjim posekom se je povecala proizvodnja lesnih sortimentov, a hkrati tudi izvoz najkakovostnejše kategorije lesa, kar je neizkorišcen razvojni potencial. Rast proizvodnje lesa je visoka, a nekoliko nižja od rasti poseka. Izkoristek lesa, merjen z razmerjem med proizvodnjo lesnih sortimentov in posekom, je namrec po žledolomu zanihal, tako da je bil v letu 2018 v daljšem obdobju med nižjimi.3 Proizvodnja se je po žledolomu povecala v vseh kategorijah: najbolj pri lesu za celulozo in plošce, a tudi pri hlodih za žago in furnir, ki je najkakovostnejši in za dosego višje dodane vrednosti najprimernejši les. Bolj kot skupna proizvodnja pa se je povecala zunanja trgovina z nepredelanim lesom. Izvoz se je v obdobju po žledu ob nižjem uvozu za okoli šestino skupno povecal za okoli 80 %, samo hlodov iglavcev pa za 140 %. Izvoz te kategorije lesa je v letu 2018 pomenil 56 % njegove proizvodnje in okoli dve tretjini skupnega izvoza industrijskega lesa. Velik izvoz kakovostne surovine je neizkorišcena možnost za vecjo zaposlenost in dodano vrednost v nadaljnjih clenih gozdno-lesne verige. 2000 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Površina gozda (v tisoc ha) 1.134,2 1.185,2 1.184,4 1.184,5 1.183,4 1.181,9 1.182,0 1.182,3 1.180,3 1.177,2 Lesna zaloga (v mio. m3) 262,8 331,0 334,1 337,8 342,4 346,1 348,2 350,4 352,9 355,3 Letni prirastek lesa (v mio. m3) 6,9 8,1 8,3 8,4 8,5 8,6 8,6 8,7 8,7 8,8 Posek lesa (v mio. m3) 2,6 3,4 3,9 3,9 3,9 6,3 6,0 6,1 5,0 6,1 Intenzivnost poseka lesa 38,0 41,6 47,1 46,4 46,2 74,0 70,1 70,4 57,3 68,9 Vir: SI-STAT podatkovni portal – Okolje in naravni viri – Gozdarstvo in lov, 2020; preracuni UMAR. Slika: Proizvodnja okroglega lesa EU Hrvaška Italija Madžarska Avstrija Slovenija 250 230 210 190 170 150 130 110 90 70 50 Indeks, 2000 = 100 1 Dopušcena oziroma možna kolicina poseka je dolocena pod pogojem, da je zagotovljen trajnostni razvoj, to je dolgorocna stabilnost vseh gozdov in njegovih habitatov ne glede na lastništvo. V letu 2018 je evidentirani posek znašal okoli devet desetin dopušcenega poseka. 2 Akcijski nacrt za povecevanje konkurencnosti gozdno-lesne verige do leta 2020, 2012. 3 Izkoristek je odvisen tudi od strukture pridobljenih sortimentov in vrste dreves. V letu 2017 je znašal 92 %, v letu 2018 pa 85 % poseka. Kakovost vodotokov 4.12 Ob doseženi visoki kakovosti slovenskih vodotokov se je nadaljnje izboljšanje, zastavljeno s SRS, prekinilo. Kakovost, merjena z biokemijsko potrebo po kisiku,1 ki je bila v zacetku prejšnjega desetletja blizu povprecja EU, se je v Sloveniji po letu 2005 precej izboljšala in bila po zadnjih podatkih med vsemi državami EU najvišja. Zniževanje organskega onesnaženja, obicajno povzrocenega z izpusti komunalnih in industrijskih odpadnih voda ter spiranjem kmetijskih površin,2 je posledica precejšnjega izboljšanja obdelave odpadnih voda in opušcanja gospodarskih aktivnosti, ki so z odpadnimi vodami onesnaževale vodotoke. Tudi vsebnosti nitratov v podtalnici in fosfatov v rekah so se dolgorocno znižale in so nižje kot v povprecju EU. Nacrpana voda vecinoma izhaja iz površinskih virov, med odpadno vodo pa je okoli petina precišcene. V letu 2018 je bilo v Sloveniji, ki je zaradi pestrih naravnih danosti vodnata država z razmeroma visoko razpoložljivostjo sladkovodnih virov na prebivalca, skupno nacrpane okoli 960 mio. m3 vode, kar je 7 % vec kot pred petimi leti. Štiri petine vode je nacrpane iz površinskih vodnih virov. Uporabljena je predvsem za industrijske dejavnosti. Preostala voda je iz podzemnih naravnih virov. Ta je vecinoma namenjena javnemu vodovodu, to je koncnim uporabnikom, kot so gospodinjstva, vrtci, šole in druge dejavnosti. V okolje pa je odteklo okoli 1.000 mio. m3 odpadne vode.3 Delež pred izpustom precišcene vode se je v zadnjih petih letih podvojil na okoli petino. Preostala vecina vode je ostala neprecišcena, a je bila vecinoma le toplotno onesnažena, predvsem po uporabi v proizvodnji elektricne energije v hidroelektrarnah. Tabela: Kazalniki kakovosti voda 2000 2005 2008 2010 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Biokemijska potr eba po kisi ku v rekah, 2v mg O/l1 Slovenija 2,8 2,5 1,1 1,3 1,5 1,2 1,2 1,1 1,0 1,1 1,1 EU 3,0 2,3 2,1 2,1 2,1 2,0 2,0 2,0 n. p. n. p. n. p. Nitrati v podtalnici, v mg NO 3/l Slovenija n. p. 15,2 13,0 11,8 11,3 11,7 11,7 11,8 11,4 12,0 11,9 EU 18,6 19,0 18,9 18,8 18,4 18,6 18,3 18,3 n. p. n. p. n. p. Fosfati v rekah, v mg PO4/l Slovenija 0,06 0,05 0,03 0,04 0,06 0,05 0,04 0,06 0,04 0,04 0,03 EU 0,10 0,09 0,08 0,07 0,07 0,07 0,06 0,06 n. p. n. p. n. p. Vir: Eurostat Portal Page – Tables on EU policy, 2018. Opomba: n. p. – ni podatka. Slika: Biokemijska potreba po kisiku v rekah 2000 2015 5 4 V mg O2 / liter 3 2 1 0 2,8 1,1 3,0 2,0 SlovenijaIrskaLatvijaFrancijaAvstrijaZdr.kraljestvoEstonijaFi nsk aDanskaCiperLuksemburgHrvaškaEULitvaItalijaSlovaškaBolgarijaCeškaPoljska Vir: Eurostat Portal Page – Tables on EU policy; SURS– Kazalniki SDG, 2020. Opomba: za preostale države EU ni podatka. 1 Biokemijska potreba po kisiku je merilo za kolicino kisika, ki ga potrebujejo mikroorganizmi za razkrajanje organske snovi v vodi. Nižja vrednost kaže na boljšo kakovost vode. 2 Kazalci okolja, ARSO. 3 Odpadna voda ni le kolicina vode, ki je po uporabi izpušcena nazaj v okolje. K njej prištevamo tudi padavinsko in meteorno onesnaženo vodo, ki se zliva v okolje po kanalizacijskem omrežju, ali pa je bila zajeta in izpušcena neposredno v reke, potoke in zemljo. Kakovost zunanjega zraka 4.13 Kakovost zunanjega zraka je v Sloveniji mocno povezana s cezmerno onesnaženostjo s prašnimi delci (PM),1 ta pa z neustreznim zgorevanjem lesne biomase in nizko prevetrenostjo obmocij. K skupnim izpustom najvec prispevajo individualna kurišca vecinoma zaradi razširjene neustrezne uporabe lesa v zastarelih kurilnih napravah in hkrati pogosto neugodnih vremenskih razmer v kotlinah in dolinah celinskega dela Slovenije. Ob izrazitih temperaturnih inverzijah lahko že manjša gostota izpustov povzroci cezmerno onesnaženje zraka. Ker v topli polovici leta teh težav ni, podatki o povprecnih letnih vrednostih kažejo boljšo sliko kot podatki o številu dni s prekoraceno mejno dnevno vrednostjo, ki so znacilna za hladni del leta. Druga vecja skupina izpustov delcev je iz cestnega prevoza zlasti zaradi izpustov iz vozil na dizelski pogon, sledi pa raba energije v industrijskih procesih. Splošna povprecna izpostavljenost urbanega prebivalstva delcem se je v zadnjih letih predvsem pod vplivom toplejših zim zniževala, a je ostala višja kot v povprecju EU. Problem je tudi lokalno visoka prisotnost prizemnega ozona. Ker ozon nastaja pod vplivom soncne svetlobe, do njegove cezmerne koncentracije – nasprotno kot pri prašnih delcih – prihaja predvsem poleti. Vecinoma je posledica cestnega prometa, ki je najvecji vir predhodnikov prizemnega ozona. V Sloveniji je njegova koncentracija v zraku pod velikim vplivom cezmejnega prenosa in je mocno odvisna od vetrov z zahoda, najvišja pa je na Primorskem. Vecletni niz podatkov zaradi velike odvisnosti od vremenskih razmer ne izkazuje jasnega trenda, a izpostavljenost urbanega prebivalstva ozonu je v Sloveniji višja kot v povprecju EU. Tabela: Izpostavljenost urbanega prebivalstva prašnim delcem in ozonu,* v mikrogramih na m3 2000 2005 2008 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 PM10 Slovenija n. p. 36,8 29,1 28,2 31,0 25,4 24,9 22,5 27,7 25,6 24,8 EU 28,8 28,4 26,4 26,3 27,2 24,9 24,1 22,5 22,7 21,2 21,6 PM2.5 Slovenija n. p. n. p. 23,9 21,8 24,1 20,4 20,1 17,5 21,6 21,6 19,7 EU 14,4 15,5 17,5 18,1 18,4 16,8 15,7 15,2 14,6 13,8 14,1 Ozon Slovenija 6.806 6.017 5.838 4.497 6.615 6.699 5.528 3.812 n. p. n. p. n. p. EU 3.000 3.669 3.609 3.432 3.749 3.530 3.373 3.243 n. p. n. p. n. p. Vir: Eurostat Portal Page – Environment and Energy, 2020. Opombe: * Prikazana je povprecna letna koncentracija delcev oziroma ozona na mestnih ozadjih; n. p. – ni podatka. Slika: Izpostavljenost urbanega prebivalstva prašnim delcem PM2,5, 2017 Mikrogrami delcev / m3 20 15 10 5 0 19,7 14,1 FinskaEstonijaŠvedskaIrskaDanskaZdr.kraljestvoLuksemburgNizozemskaFrancijaPortugalskaŠpanijaNemcijaBelgijaLatvijaAvstijaEUGrcijaCiperSlovaškaCeškaHrvaškaItalijaSlovenijaRomunijaMadžarskaBolgarijaPoljska Vir: Eurostat Portal Page – Environment and Energy, 2019. Opomba: Za Grcijo je podatek za leto 2016. Za Litvo in Malto ni podatka. 1 Najpogosteje se merijo delci PM (angl. Particulate matter) premera 10 µm ali manj (PM) in 2,5 µm ali manj (PM). Ti so najbolj škodljivi, ker povzrocajo vecjo 102,5 obolevnost in umrljivost za boleznimi dihal ter srca in ožilja. Za varovanje zdravja je dnevna mejna koncentracija PM10 40 µg/m3 in je lahko v koledarskem letu presežena najvec 35-krat, letna mejna dolgorocno naravnana vrednost pa je 20 µg/m3 (Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku, Uradni list RS, št. 52/2002). Funkcionalno degradirana obmocja 4.14 Funkcionalno degradirana obmocja (FDO) so se v zadnjih letih ob krepitvi gospodarske aktivnosti povecala. S popisom1 je bilo v letu 2020 evidentiranih 1.132 FDO v skupni površini 3.695 ha. Med popisoma v letih 2017 in 2020 se je njihovo število povecalo za 51, skupna površina pa za 273 ha. Povprecna velikost FDO se je nekoliko povecala in znaša okoli 3 ha. Na novo je bilo ugotovljenih 159 FDO, na drugi strani pa 108 lokacij ni vec FDO, ker je na njih zaživela nova dejavnost. Najvec, okoli petina po številu oziroma okoli tretjina po površini, je FDO industrijskih in obrtnih dejavnosti. V povprecju so ta razmeroma precej velika (okoli 5 ha), najmanjša pa so FDO za bivanje (okoli 1 ha). Spremembe v prostorski razporeditvi kažejo na veliko dinamiko nastajanja in oživljanja FDO. Na okoli dveh tretjinah po številu in vec kot polovici površin (681 FDO na 2.060 ha površin) v obdobju med popisoma ni prišlo do sprememb. Med najpomembnejšimi vzroki za neaktivnost so problemi lastništva, nezainteresiranost lastnikov za vrnitev degradiranih obmocij v funkcionalno rabo in financne ovire. Ostala obmocja lahko po spremembah razdelimo v tri skupine: (i) na 292 FDO (1.074 ha površin) so bile spremembe vecje. Nekatere so bile pozitivne – zaceli so se postopki sanacije, ponovne oživitve opušcenih gradbišc ter oživitve nekaterih obmocij industrije in storitvenih dejavnosti, druge pa negativne – fizicno stanje je še slabše, propadajo objekti, stanje degradiranosti se je poslabšalo; (ii) 159 FDO (561 ha površin) je bilo dodatno evidentiranih ali so nastala na novo. Najveckrat so posledica nasedlih investicij, zakljucenih dolgotrajnih stecajnih postopkov ali nelegalnih posegov v prostor; (iii) 108 FDO (208 ha površin) pa je uspešno saniranih in vzpostavljena je nova funkcija obmocja. FDO so v vseh regijah, najvec jih je v osrednjeslovenski. Njihovo število se je zmanjšalo v štirih regijah: osrednjeslovenski (za 21), primorsko­notranjski (za 3), savinjski ter zasavski (v vsaki za 2). Med regijami, kjer se je število najbolj povecalo, sta obalno­kraška (za 25) in podravska (za 17). Ob takšnih trendih lahko v naslednjih letih pricakujemo nadaljnje oživljanje in umešcanje novih dejavnosti na FDO, saj se je število sprejetih nacrtov za njihovo oživitev glede na popis pred tem povecalo za okoli petino. Zemljevid: Funkcionalno degradirana obmocja v Sloveniji, spremembe 2017–2020 Vir: Lampic, B., Kušar, S., Zavodnik Lamovšek, A., 2017. Vir: Lampic, B., in drugi, 2020. Stanje 1. marec 2020. 1 Lampic, B., in drugi, 2020. Visoka stopnja sodelovanja, usposobljenosti in ucinkovitosti upravljanja Ucinkovito upravljanje in kakovostne javne storitve 5.1 Zaupanje v javne institucije 5.2 Izvršna zmogljivost Zaupanja vreden pravni sistem 5.3 Indeks vladavine prava 5.4 Predvideni cas reševanja civilnih in pravdnih gospodarskih zadev 5.5 Indeks zaznave korupcije Varna in globalno odgovorna Slovenija 5.6 Svetovni indeks miru 5.7 Delež oseb, ki so porocale o težavah s kriminalom, vandalizmom ali nasiljem v svojem bivalnem okolju 5.8 Delež bruto nacionalnega dohodka za uradno razvojno pomoc Zaupanje v institucije 5.1 Zaupanje v institucije1 se je od leta 2013 povecalo, a ostaja pod povprecjem EU. Najvišje in nad povprecjem EU je bilo leta 2006, a se je od takrat, še zlasti med krizo, mocno znižalo. Pri vecini institucij je bilo najnižje ob koncu krize, v zadnjih letih pa se zvišuje, na kar vpliva izboljšanje makroekonomskih kazalnikov in zmanjševanje nezadovoljstva anketiranih glede gospodarskih in splošnih razmer v Sloveniji.2 Izjema je zaupanje v politicne stranke, kjer je prišlo do rahlega izboljšanja šele v letu 2017. V primerjavi s predhodnim letom se je konec leta 2019 zaupanje v vlado, parlament, lokalne oblasti in politicne stranke še povecalo. Najbolj prebivalstvo zaupa lokalnim oblastem, najmanj pa politicnim strankam. Tabela: Zaupanje v institucije v % Zaupanje v EU in njene institucije se je od leta 2015 povecalo. Najvišje je bilo leta 2006, a se je od leta 2008 mocno znižalo. Najnižje je bilo leta 2015, od takrat naprej pa se zvišuje, kar lahko povežemo s povecanjem ugleda EU pri slovenskih državljanih.3 V primerjavi z letom prej se je v letu 2019 mocno povecalo zaupanje v EU, prav tako je višje zaupanje v evropske institucije. V Sloveniji v EU zaupa 46 % vprašanih, kar je ponovno nad evropskim povprecjem. V Evropski parlament zaupa 45 % vprašanih, nekoliko manj pa v Evropsko centralno banko (41 %) in Evropsko komisijo (39 %), vse te vrednosti pa ostajajo pod povprecjem EU. 2005 2006 2007 2008 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Parlament Slovenija 33 42 31 34 23 10 12 6 9 11 14 17 22 26 EU 35 33 35 34 31 27 28 25 30 28 32 35 35 34 Vlada Slovenija 39 43 32 36 27 12 15 10 13 16 17 17 23 31 EU 31 30 34 34 29 24 27 23 29 27 31 36 35 34 Lokalne oblasti Slovenija n. p. n. p. n. p. 39 39 36 34 29 31 27 38 43 40 46 EU n. p. n. p. n. p. 50 47 45 43 44 43 42 47 51 54 53 Politicne stranke Slovenija 14 20 13 17 11 7 9 6 6 6 6 8 10 14 EU 17 17 18 20 18 14 15 14 14 15 16 18 18 19 EU Slovenija 55 70 65 60 47 38 39 37 40 30 37 38 37 46 EU 45 45 48 47 42 34 33 31 37 32 36 41 42 43 Vir: Eurobarometer. Opomba: Podatek za posamezno leto je zadnji razpoložljivi podatek v tistem letu (jesenske meritve). Podatki za EU so za leto 2005 in 2006 za EU-25, od 2007 do 2012 za EU-27, od 2013 do 2019 pa za EU-28; n. p. – ni podatka. Slika: Zaupanje v institucije EU, Slovenija Evropska centralna banka Evropska komisija Evropski parlament 75 70 65 60 55 50 45 40 35 30 25 Vir: Eurobarometer. Opomba: Podatek za posamezno leto je zadnji razpoložljivi podatek v tistem letu (jesenske meritve). V % 1 Vir podatkov je Eurobarometer, ki temelji na anketnih odgovorih prebivalcev o njihovem zaupanju v izbrane institucije, pri cemer anketiranci odgovarjajo z odgovori: zaupam, ne zaupam in ne vem. 2 Povecuje se delež ljudi, ki kot dobro ocenjujejo ekonomsko in zaposlitveno stanje v državi. 3 Konec leta 2015 je tretjina anketiranih (33 %) v Sloveniji menila, da ima EU pozitiven ugled, leta 2018 38 %, konec leta 2019, ki je bilo tudi leto volitev v Evropski parlament, pa se je ta delež povecal na 44 %, kar presega povprecje EU (42 %) in delež tistih, ki vidi ugled EU kot nevtralen (39 %). Izvršna zmogljivost 5.2 Izvršna zmogljivost, ki meri strateško upravljanje javnih institucij, se v Sloveniji pocasi izboljšuje in ostaja nizka v primerjavi z drugimi državami EU. Indeks izvršne zmogljivosti je del kazalnikov trajnostnega upravljanja in meri delovanje vlade in institucij na osmih podrocjih: strateška zmogljivost, medresorsko sodelovanje, priprava ucinkov predpisov, posvetovanje z javnostmi, komuniciranje, izvajanje zastavljenih ukrepov, prilagodljivost in sposobnost reforme sistema javne uprave.ą V zadnjih letih se je vrednost indeksa le nekoliko izboljšala. Slovenija je uvrstitev nekoliko izboljšala, kljub temu pa še vedno mocno zaostaja za povprecjem EU in se uvršca v drugo polovico držav EU (22. mesto). Nizka ocena izvršne zmogljivosti je predvsem posledica premajhne ucinkovitosti delovanja vlade in institucij države. Kljub izboljšanju na posameznih podrocjih Slovenija za povprecjem EU še naprej zaostaja pri Tabela: Indeks izvršne zmogljivosti v Sloveniji in EU 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Slovenija* 4,37 4,55 4,72 4,67 4,71 4,91 EU 6,07 6,09 6,11 6,10 6,10 6,00 Vir: Sustainable governance indicators 2019, 2019; preracuni UMAR. Opomba. Vrednosti med 1 in 10, vec je bolje; *za Slovenijo je bil indeks prvic izracunan leta 2014. Slika: Indeks izvršne zmogljivosti po podkomponentah, 2019 Strateška zmogljivost Medresorsko sodelovanje Priprava ucinkov predpisov Posvetovanje z javnostmi Vir: Sustainable governance indicators 2019, 2019; preracuni UMAR. Opomba: Najbolje tri uvršcene države so Švedska, Finska in Danska. Višje število tock je boljše, najvec možnih je 10. vseh komponentah indeksa. Na oceno mocno vpliva odsotnost ucinkovitega strateškega nacrtovanja in nizko sodelovanje razlicnih strokovnih javnosti pri odlocitvah vlade. Vecje slabosti so bile zaznane tudi pri medresorskem sodelovanju. Od resornih ministrstev se pri pripravi zakonov in predpisov zahteva uporaba orodij boljše zakonodaje, kot sta presoja posledic predpisov ter vkljucevanje deležnikov. Kljub temu pa ostajajo izzivi pri zagotavljanju ucinkovite uporabe teh orodij v praksi s strani resornih ministrstev, za novo zakonodajo se tudi še ne izvaja sistematicna in celovita analiza ucinkov predpisov (RIA) na javne finance, gospodarstvo, okolje in družbo kot celoto. Precej slabše kot v drugih državah EU je ocenjeno izvajanje zastavljenih ukrepov na razlicnih ravneh države, izpostavljeno je predvsem pretirano vmešavanje politike v kadrovanje tudi na strokovnih ravneh državne uprave. Tri najucinkovitejše države* EU Slovenija Slovenija 2014 1 Glavna omejitev kazalnikov trajnostnega upravljanja (SGI) je v zelo majhnem vzorcu vprašanih strokovnjakov v posameznih državah. Indeks vladavine prava 5.3 Slovenija se na lestvici indeksa vladavine prava uvršca v drugo polovico držav EU, njena uvrstitev pa se od leta 2012 ni bistveno spremenila. Vladavina prava (angl. rule of law) izpostavlja nacelo pravne enakosti in poudarja nedotakljivost avtoritete prava in zakona, kar pomeni, da država sama spoštuje pravo, pri cemer je delovanje državnih organov pravno vezano in so zagotovljene temeljne clovekove pravice in svobošcine. Z uvrstitvijo v drugo polovico držav EU na indeksu vladavine prava zaostaja za ciljem SRS, njena uvrstitev pa kaže na pomanjkljivosti delovanja pravne države. Najvišje se uvršca na podrocju notranjega reda in varnosti, kjer se tudi približa najbolje ocenjenim Tabela: Indeks vladavine prava v Sloveniji in EU Uvrstitev med 21 državami EU Tocke Slovenija 0,66 0,65 0,66 0,67 0,67 0,67 0,69 EU* 0,72 0,72 0,72 0,73 0,73 0,73 0,73 Vir: WJP Rule of Law Index 2020, 2020. Opomba. Vrednosti med 0 in 10, vec je bolje; podatki za krovni indeks so na voljo od leta 2012 naprej; * podatki so na voljo za 21 držav EU. skandinavskim državam, blizu povprecja EU pa je le še na podrocju temeljnih clovekovih pravic (dobro ocenjeni kazalniki so pravica do življenja in varnosti ter pravica do dela). Za povprecjem EU precej zaostaja na podrocju kazenskega pravosodnega sistema, kjer se v kazalnikih izraža nezaupanje v sodni sistem, predvsem v njegovo neodvisnost. Na pomanjkljivosti delovanja pravne države kažejo tudi nizke vrednosti kazalnikov na podrocju omejitev vladne politike (npr. kazalnik glede odgovornosti državnih uradnikov ob ugotovljenih nepravilnostih) in odsotnosti korupcije (npr. v tveganju korupcije uradnikov v izvršilni in zakonodajni veji oblasti). Slika: Indeks vladavine prava po podkomponentah, 2019 Omejitve vladne politike Kazenski pravosodni sistem Tri najucinkovitejše države* EU Civilni pravosodni sistem Odprtost politicnega sistema Slovenija Slovenija 2012-13 Regulativni izvršilni ukrepi Temeljne clovekove pravice Vir: WJP Rule of Law Index 2020, 2020. Opomba: Vrednosti med 0 in 1, vec je bolje; podatki so za 21 držav EU; tri najbolje uvršcene države so Danska, Finska in Švedska. Predvideni cas reševanja civilnih in pravdnih 5.4 gospodarskih zadev Predvideni cas reševanja civilnih pravdnih in gospodarskih zadev1 se je v obdobju 2014–2017 nekoliko podaljšal, s tem pa se je tudi povecal razkorak do EU. Slovenija je z izvajanjem projekta Lukenda in drugimi strukturnimi reformami (npr. sprejetjem nove insolvencne zakonodaje) v obdobju 2008–2014 za vec kot 40 % zmanjšala predvideni cas trajanja reševanja civilnih pravdnih in gospodarskih zadev. Od leta 2014 se je cas trajanja teh zadev nekoliko podaljšal (292 v letu 2017), najdlje pa trajajo sodni postopki, povezani s pranjem denarja. Kljub skrajševanju casa trajanja zadev v preteklem desetletju Slovenija še vedno zaostaja za povprecjem EU, razkorak do EU pa se povecuje. To gre pripisati predvsem prenosu novih pristojnosti na sodišca in povecanemu številu zahtevnih zadev. Skrajšuje pa se predvideni cas trajanja zadev na drugi in tretji stopnji, kjer je Slovenija v zadnjih letih boljša od povprecja EU. Zaradi razlicnih podatkov in metodologije predvideni cas rešitve razlikuje od trajanja (konkretnih) sodnih postopkov. Povprecni dejanski cas reševanja pomembnejših zadev2 se v zadnjih štirih letih ni bistveno spremenil, v letu 2018 je znašal 7,9 meseca. Do leta 2016 se je cas reševanja pomembnejših zadev hitro zmanjševal, kar je bilo v glavnem posledica manjšega pripada novih zadev in vecje ucinkovitosti sodišc. Kazalnik reševanja pripada3 pomembnih zadev presega 100 %, kar pomeni, da sodišca rešijo vec zadev, kot jih prejmejo. Cas reševanja pomembnejših zadev pa se po letu 2016 ni vec izboljševal, kar gre pripisati vecjemu številu zahtevnejših postopkov ter novih pristojnosti, ki jih spremembe zakonodaje nalagajo sodišcem. Zato se v strukturi nerešenih zadev povecuje delež nerešenih pomembnejših zadev (45 % v 2016, 60 % v 2019). Povprecni cas reševanja vseh zadev se je v zadnjih štirih letih vec kot prepolovil in je leta 2019 znašal 1,4 meseca. Tabela: Predvideni cas reševanja civilnih pravdnih in gospodarskih zadev na prvi stopnji, število dni 2008 2010 2012 2013 2014 2015 2016 2017 Slovenija 460 315 318 301 270 277 280 292 EU 299 288 278 300 253 244 244 215 Vir: The 2019 EU Justice Scoreboard (EK), 2019. Slika: Pomembnejše zadeve na sodišcih, Slovenija 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Vir: Otvoritev sodnega leta 2020 (Vrhovno sodišce), 2020. 1 Predvideno trajanje postopkov je ocenjeni cas (v dnevih), ki je potreben, da se zadeva na sodišcu reši, oziroma cas, v katerem sodišce sprejme odlocbo na prvi stopnji. 2 Pomembnejše zadeve sestavljajo okoli 15 % vseh zadev in so vse zadeve, ki so kot take opredeljene v metodologiji vodenja statisticnih podatkov, ki je objavljena na spletni strani. http://www.mp.gov.si/si/obrazci_evidence_mnenja_storitve/uporabni_seznami_imeniki_in_evidence/sodna_statistika/ 3 Razmerje med obsegom rešenih in na novo prispelih zadev na sodišce v obdobju zadnjih 12 mesecev, izraženo v odstotkih. Indeks zaznave korupcije Zaznava korupcije v Sloveniji se v zadnjih osmih letih ni bistveno spremenila in ostaja višja kot v povprecju EU. Indeks zaznave korupcije (angl. Corruption perception index – CPI) temelji na zaznavanju stopnje koruptivnosti javnega sektorja s strani poslovnega sveta, strokovnjakov in analitikov. Po letu 2011 se je povecalo število prejetih prijav suma korupcije, kar gre pripisati tudi bolj izpostavljeni vlogi Komisije za preprecevanje korupcije in s tem vecjemu prepoznavanju in prijavljanju korupcije. Komisija navaja, da je v Sloveniji najvec zaznave korupcije na podrocju javnega sektorja pri javnih narocilih (okoli 15 % vseh prijav), v upravnih postopkih, v okolišcinah, ki pomenijo nasprotje interesov, pri postopkih razpolaganja s stvarnim premoženjem države in obcin ter v zdravstvu in farmaciji. V zadnjih Tabela: Indeks zaznave korupcije 5.5 letih se zaznava korupcije ni bistveno spremenila, saj po mnenju Transparency International ni bilo kljucnih sistemskih premikov, ki bi izboljšali stanje na podrocju preprecevanja in pregona korupcije. Po Eurobarometru v Sloveniji 89 % vprašanih meni, da je korupcija široko prisotna, vendar jih hkrati tudi velika vecina ni imela izkušenj.1 To gre v glavnem pripisati dejstvu, da vprašani menijo, da odmevni in veliki primeri korupcije niso ustrezno sankcionirani. 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 Slovenija 61 67 66 64 (13) 59 (16) 61 (16) 57 (17) 58 (17) 60 (16) 61 (15) 61 (14) 60 (15) 60 (15) EU 62 64 63 62 62 63 63 64 66 65 65 65 64 Vir: Corruption perception index 2019 (Transparency international), 2020. Opomba: Vrednost indeksa med 0 in 100, 0 pomeni visoko koruptivnost države, vrednost 100 pa državo, kjer ni bilo zaznane korupcije. V oklepaju je navedena uvrstitev med državami EU. Slika: Primerjava indeksa zaznave korupcije med leti % vprašanih 90 80 70 60 50 40 30 20 10 0 2019 64 2017 60 DanskaFi nskaŠvedsk aNizozemskaLuksemburgNem cijaZdr. KraljestvoAvstrijaBelgijaEstonijaIrskaFrancijaEUPortugalskaŠpanijaSlovenijaLitvaPoljskaCiperCeškaLatvijaMaltaItalijaSlovaškaGrcijaHrvaškaRom unijaMadžarsk aBolgarija Vir: Corruption perception index 2019 (Transparency international), 2020. Opomba: Vrednost indeksa med 0 in 100, 0 pomeni visoko koruptivnost države, vrednost 100 pa državo, kjer ni bilo zaznane korupcije. V oklepaju je navedena uvrstitev med državami EU. 1 Po anketi Eurobarometra naj bi imelo v Sloveniji izkušnje s korupcijo manj kot 10 vprašanih (Special Eurobarometer, 470, EK, 2017). Svetovni indeks miru 5.6 Slovenija se uvršca med najmirnejše države sveta. Od leta 2016 se na seznamu svetovnega indeksa miru1 uvršca med deset najmirnejših držav na svetu. Leta 2019 se je uvrstila na 8. mesto med 163 državami sveta in 4. mesto med državami EU, vrednost indeksa pa je bila najnižja v zadnjih dvanajstih letih. Med deset najboljših držav se uvršca na podrocju militarizacije (3. mesto) ter družbene varnosti in zašcite (8. mesto), nižje pa na podrocju notranjih in mednarodnih konfliktov (60. mesto). K temu je prispevala nekoliko slabša ocena odnosov s sosedskimi državami in intenzivnosti organiziranih notranjih sporov. V vseh treh kategorijah je uvrstitev Slovenije boljša od predhodnega leta. Vse od leta 2008 ima nekoliko slabšo oceno tudi pri številu varnostnega osebja in policije na 100.000 prebivalcev, ocenah zaznave kriminalitete v družbi in verjetnosti nasilnih demonstracij.2 Kljub temu so tudi ta podrocja v primerjavi z drugimi državami relativno dobro ocenjena, nekoliko slabše ocene pa nakazujejo le na dolocene pomanjkljivosti, ki ne ogrožajo miru v državi. Svetovni indeks miru kaže, da Evropa ostaja najmirnejša regija na svetu, saj je med prvimi desetimi najmirnejšimi državami sveta šest evropskih (od tega 5 držav clanic EU). Bližnji vzhod in Severna Afrika ostajata najbolj nemirni regiji na svetu. Islandija je še naprej najmirnejša država sveta, Afganistan, ki je na zadnjem mestu zamenjal Sirijo, pa je najbolj nemirna država sveta. V zadnjih desetih letih se je sicer svetovni indeks miru poslabšal predvsem zaradi zaostrovanja konfliktov na Bližnjem vzhodu in terorizma. Tabela: Svetovni indeks miru, Slovenija Uvrstitev med 163 državami Število tock Svetovni indeks miru 1,390 1,388 1,387 1,388 1,438 1,434 1,430 1,421 1,390 1,373 1,390 1,355 Militarizacija 1,2 1,2 1,2 1,2 1,4 1,4 1,4 1,4 1,3 1,2 1,3 1,2 Družbena varnost in zašcita 1,5 1,5 1,5 1,4 1,4 1,4 1,4 1,4 1,4 1,4 1,4 1,4 Domaci in mednarodni konflikti 1,4 1,4 1,4 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,5 1,4 1,4 Vir: 2019 Global Peace Index (Institute for Economics and Peace), 2019. Opomba: število tock med 1 in 5, manj je bolje. Slika: Svetovni indeks miru, države EU, 2019 2,5 Globalni indeks miru Uvrstitev med 163 državami (desna os) 60 63 65 70 60 2,0 50 40 30 Število tock 1,5 1,0 Uvrstitev 0,5 0,0 PortugalskaAvstrijaDanskaSlovenijaCeškaIrskaFi nskaNizozemskaBelgijaŠvedsk aMadžarsk aNem cijaSlovaškaRom unijaBolgarijaHrvaškaPoljskaŠpanijaLatvijaEstonijaLitvaItalijaZdr. kraljestvoFrancijaCiperGrcija Vir: 2019 Global Peace Index (Institute for Economics and Peace), 2019. Opomba: Podatki so za 26 držav clanic EU (ni podatkov za Malto in Luksemburg); število tock med 1 in 5, manj je bolje. 1 Inštitut za ekonomijo in mir v sodelovanju z The Economist Intelligence Unit (EIU) vsako leto pripravlja svetovni indeks miru, ki ocenjuje države glede na raven miru v posamezni državi. Indeks sestavlja 23 kvalitativnih in kvantitativnih kazalnikov na lestvici od 1–5, združenih v tri podrocja: militarizacija države (7 kazalnikov), družbena varnost in zašcita (10 kazalnikov) ter notranji in mednarodni konflikti (6 kazalnikov). 2 Vsi trije kazalniki spadajo v podrocje družbene varnosti in zašcite. Delež gospodinjstev, ki so porocala o težavah s kriminalom, 5.7 vandalizmom ali nasiljem v svojem bivalnem okolju Delež gospodinjstev,1 ki so porocala o težavah s kriminalom, vandalizmom ali nasiljem v svojem bivalnem okolju, se znižuje že cetrto leto zapored in ostaja pod povprecjem EU. V Sloveniji je leta 2018 znašal 7,9 % in je bil najnižji v zadnjih desetih letih, kar je v okviru cilja SRS. Na pojav kriminalitete imajo velik vpliv socialno-ekonomski dejavniki, kar je opazno tudi med statisticnimi regijami. Vec težav s kriminalom imajo v urbanih okoljih, regionalno pa v bolj razviti zahodni Sloveniji, kjer le gorenjska regija ni presegala slovenskega in evropskega povprecja po tem kazalniku. V vzhodni Sloveniji izstopa jugovzhodna Slovenija (je presegla slovensko in evropsko povprecje), najbolj razvita v tej kohezijski regiji. Najveckrat je o težavah s kriminalom, nasiljem ali vandalizmom v okolici porocalo gospodinjstvo z dvema odraslima osebama, kjer je vsaj ena oseba starejša od 65 let (9,6 %), in gospodinjstvo z Tabela: Kriminal, vandalizem ali nasilje v bivalnem okolju v % dvema odraslima osebama z dvema otrokoma (9 %). Obe vrednosti sta bili nižji od povprecja EU. Slovenija v primerjavi z drugimi državami EU ostaja varna država, kar pozitivno vpliva na kakovost življenja. Tudi izsledki Evropske družboslovne raziskave za leto 2018 kažejo, da je imelo osebno izkušnjo z vlomi ali fizicnim napadom 11 % anketiranih, kar je podobno kot v preteklih letih in manj od povprecja držav, ki so vkljucene v to raziskavo.2 Poleg dejanskega stanja varnosti na kakovost življenja ljudi vpliva tudi obcutek ogroženosti v njihovem življenjskem okolju, ki še naprej ostaja nizek.3 Leta 2017 je 97 % Slovencev menilo, da je njihova neposredna sosešcina varen kraj za življenje, 95 % pa, da je Slovenija varna država za življenje, kar je vec kot leta 2015 in višje od povprecja EU.4 2005 2006 2007 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Slovenija 10,5 9,5 10,2 8,7 12,5 9,3 8,6 8,1 9,1 10,1 9,2 8,5 8,0 7,9 EU n. p. n. p. 15,9 14,7 16,0 14,4 14,1 13,6 14,5 14,0 13,6 13,0 12,0 12,7 VVir: Eurostat, EU-SILC, 2020. Opomba: Podatki za EU so od leta 2007 do 2009 za EU-27, od leta 2010 naprej za EU-28; n. p. – ni podatka. Slika: Kriminal, vandalizem ali nasilje v bivalnem okolju, države EU, 2018 V % 25 20 15 10 5 0 12,7 7,9 HrvaškaLitvaMadžarsk aPoljskaSlovaškaPortugal skaFinskaDanskaEstonijaCeškaSlovenijaLatvijaAvstrijaIrskaŠpanijaItalijaLuksemburgRom unijaBelgijaMaltaEUNem cijaGrcijaCiperŠvedskaFrancijaNizozemskaBolgarijaZdr. kraljestvo Vir: Eurostat, EU-SILC, 2020. 1 Enota, ki jo opisujejo objavljeni podatki Ankete o življenjskih pogojih (Eurostat, EU-SILC), so zasebna gospodinjstva in osebe, ki živijo v teh gospodinjstvih v Sloveniji (delež gospodinjstev, ki imajo težave s kriminalom, nasiljem ali vandalizmom v okolišu, kjer bivajo). 2 Po letu 2008 se delež anketirancev, ki so imeli osebno izkušnjo z vlomi ali fizicnim napadom, giblje med 9 % in 11 %. Prikaz za skupino evropskih držav kaže skupni povprecni rezultat izbranih držav ne glede na velikost nacionalnih vzorcev ali velikost države. Izbrane so države, katerih podatki so dostopni v danem trenutku (Belgija, Nemcija, Finska, Francija, Velika Britanija, Irska, Nizozemska, Poljska, Madžarska in Slovenija). 3 Leta 2018 se je 94 % oseb pocutilo varne, kadar so zvecer same hodile po svoji soseski ( Evropska družboslovna raziskava, 2018). 4 Special Eurobarometer 464b: Europeans’ attitudes towards security, 2017. Izdatki za uradno razvojno pomoc 5.8 Izdatki za uradno razvojno pomoc so še naprej precej nižji od mednarodno sprejetih zavez. Uradna razvojna pomoc je opredeljena kot pomoc, ki jo dajejo razvite države v podporo trajnostnemu razvoju držav v razvoju.1 Slovenija je v letu 2018 za razvojno pomoc namenila 70,76 mio. EUR oziroma 5 % vec kot leto prej, s cimer je ohranila delež BND, namenjenega temu podrocju, ki ostaja mocno pod povprecjem EU2 (razlika je vecja kot pred desetletjem). Uradni izdatki za razvojno pomoc so precej manjši od mednarodno sprejetih zavez (0,16 % bruto nacionalnega dohodka), v skladu s katerimi bi si Slovenija morala prizadevati za povecanje deleža za uradno razvojno pomoc na 0,33 % BND do leta 2030. Na strukturo uradne razvojne pomoci so tudi v letu 2018 vplivala migracijska dogajanja. Ponovno so se povecali izdatki za oskrbo beguncev in migrantov v Sloveniji, ki pa so precej nižji kot v letih 2015 in 2016. Migracijska dogajanja, povezana z razmerami na Bližnjem vzhodu, so v letih 2015 in 2016 zelo vplivala na spremembo strukture pomoci, kar se je najbolj odražalo v povecanju stroškov za oskrbo beguncev in migrantov v Sloveniji, ki pa so se leta 2017 precej zmanjšali. V letu 2018 so, skupaj s pomocjo projektne narave, najbolj prispevali k povecanju obsega sredstev za uradno razvojno pomoc.3 Razvojna pomoc je seštevek vecstranske pomoci (prispevki za redno delovanje mednarodnih organizacij) in dvostranske pomoci.4 Tudi v letu 2018 je Slovenija najvec razpoložljive dvostranske pomoci5 namenila državam Zahodnega Balkana, ki so skupaj prejele 68 % te pomoci, kar je vec kot v povprecju zadnjih petih let (61 %). Najvec te pomoci je bilo namenjene izvajanju dejavnosti na podrocju izobraževanja (oprostitve šolnin in štipendije za študij državljanov partnerskih držav v RS). V zadnjem letu se je povecal tudi obseg vecstranske pomoci, kjer je najvec pomoci namenjeno razvojnemu sodelovanju v okviru EU. Tabela: Delež BND za uradno razvojno pomoc v % BND 2005 2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014 2015 2016 2017 2018 Slovenija 0,11 0,13 0,15 0,13 0,13 0,13 0,13 0,13 0,15 0,19 0,16 0,16 EU 0,42 0,40 0,42 0,44 0,42 0,39 0,41 0,41 0,46 0,53 0,50 0,48 Vir: Eurostat Portal Page – Sustainable Development Indicators, 2020. Slika: Delež BND za uradno razvojno pomoc v državah EU v letu 2018 ŠvedskaLuksemburgDanskaZdr. kraljestvoNem cijaNizozemskaEUBelgijaFrancijaFinskaIrskaAvstrijaItalijaMaltaŠpanijaEstonijaSlovenijaPortugal skaCeškaMadžarsk aGrcijaPoljskaSlovaškaBolgarijaLitvaRom unijaLatvija Vir: Eurostat Portal Page – Sustainable Development Indicators, 2020. Opomba: Za Ciper in Hrvaško ni podatka. 1 Leta 2018 je bil prenovljen zakonodajni in strateški okvir mednarodnega razvojnega sodelovanja. Aprila 2018 je bil sprejet nov Zakon o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoci Republike Slovenije, novembra pa še Uredba o izvajanju mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoci Republike Slovenije ter decembra Strategija mednarodnega razvojnega sodelovanja in humanitarne pomoci Republike Slovenije do leta 2030. 2 Leta 2018 se je v vecini držav EU delež BND za uradno razvojno pomoc zmanjšal ali je ostal isti. Za pomoc Slovenija sicer nameni višji delež bruto nacionalnega dohodka kot vecina držav, ki so v EU vstopile leta 2004 in pozneje. 3 Ti dve vrsti pomoci sta se povišali vsaka za vec kot en milijon evrov. Precej so se povecale tudi štipendije državljanom partnerskih držav za študij v Sloveniji in podpora aktivnostim ozavešcanja o pomenu MRS. 4 Za dvostransko pomoc je bilo v letu 2018 namenjenih 24,81 mio. EUR. Dvostranska pomoc je seštevek razpoložjive dvostranske pomoci (21,67 mio. EUR) in administrativnih stroškov (3,14 mio. EUR). 5 Prednostne regije razvojnega sodelovanja so (i) Zahodni Balkan (Bosna in Hercegovina, Severna Makedonija, Srbija, Crna gora, Kosovo in Albanija), (ii) evropsko sosedstvo ter (iii) Podsaharska Afrika. Literatura 12. porocilo o realizaciji ukrepov iz enotne zbirke ukrepov za boljše zakonodajno in poslovno okolje ter dvig konkurencnosti. (2020). Ljubljana: Ministrstvo za javno upravo. 2018 Talent Shortage Survey. (2018). Manpower Group. 2nd Survey of Schools: ICT in Education. Slovenia Country Report. (2019). Bruselj: Evropska komisija. A Deep demonstration of a Circular, Regenerative and Low-Carbon Economy. (2020). EIT Climate-KIC. Pridobljeno na: https://www.climate-kic.org/news/ slovenia-adopts-circular-regenerative-economies­deep-demonstration/. Adult Learning in the EU 28 Member States (2019). Bruselj: Evropska komisija. Akcijski nacrt za povecanje konkurencnosti gozdno­lesne verige v Sloveniji do leta 2020. (2012). Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje ter Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo. Alkoholna politika v Sloveniji. (2018). Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. https://www.nijz. si/sl/publikacije/alkoholna-politika-v-sloveniji-0. Analysis of statistics 2019. (2020). Strasbourg: Evropsko sodišce za clovekove pravice. Anketa o življenjskih pogojih (EU-SILC). (2020). Ljubljana: Statisticni urad RS. Assessment of fiscal rules. (avgust 2019). Bruselj: European fiscal board. Pridobljeno na: https:// ec.europa.eu/info/sites/info/files/2019-09-10­assessment-of-eu-fiscal-rules_en.pdf. Bain & Company. (2018). Labor 2030: The collision of demographics, automation and inequality. Banbura, Marta & Albani, Maria & Ambrocio, Gene & Bursian, Dirk & Buss, Ginters & de Winter, Jasper & Gavura, Miroslav & Giordano, Claire & Júlio, Paulo & Le Roux, Julien & Lozej, Matija & Malthe-Thag. (2018). Business investment in EU countries, Occasional Paper Series 215. Frankfurt: Evropska centralna banka. Barbutovski, D. (2019). EU 2.0 – Nova vizija EU in vloga Slovenije pri njenem razvoju. Perspektive, marec 2019. Ljubljana: Center za evropsko prihodnost. Barbutovski, D., Bucik, M., Lange, S. (2017). Prispevek k razpravi o prihodnosti EU in vlogi Slovenije: Priporocila Zavoda Evropa misli. Ljubljana: Zavod misli. Beltram, P. (2019). Priprave na NPIO 2021–2030. Ljubljana: MIZŠ. Seja Strokovnega sveta za izobraževanje odraslih 29. 9. 2019. Bilten mineralne surovine, Mineralne surovine v letu 2014. (2015). Ljubljana: Geološki zavod Slovenije. Blaginja, Slovenija, 2018 – koncni podatki. (2019). Ljubljana: Statisticni urad RS. Bosma, N. et al. and GERA. (2020). GEM - Global Entrepreneurship Monitor: 2019/2020 Global Report. Babson College and Korea Entrepreneurship Foundation. Pridobljeno na https://www. gemconsortium.org/. Bucar M. in dr. (2019). Vmesno spremljanje in vrednotenje Strateških razvojno inovacijskih partnerstev. Ciljni raziskovalni projekt »Strateška razvojno inovacijska partnerstva kot orodje krepitve inovacijske sposobnosti slovenskega gospodarstva«. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede in Inštitut za ekonomske raziskave; Koper: Fakulteta za management. Celovita podpora podjetjem za aktivno staranje delovne sile (ASI). Pridobljeno na: http://www. sklad-kadri.si/si/razvoj-kadrov/celovita-podpora­podjetjem-za-aktivno-staranje-delovne-sile-asi/. Celoviti nacionalni energetski in podnebni nacrt Slovenije. (2020). Ljubljana: Vlada RS. Cilji strategije Evropa 2020. Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na http://ec.europa.eu/europe2020/ europe-2020-in-a-nutshell/targets/index_sl.htm/. CLARIN. Pridobljeno na: https://www.clarin.si/ repository/xmlui/search-filter?field=subject. ClimatePath2050. Porocilo C4.1. Let. 2, Zvezek 6. Pridobljeno na: https://www.podnebnapot2050. si/wp -content/uploads/2019/09/Podnebno_ Ogledalo_2019_Zvezek6_Vecsektorski_KONCNO-3. pdf. CMEPIUS. Ljubljana: CMEPIUS. Pridobljeno na: http:// www.erasmusplus.si/kljucna-aktivnost-1/mobilnost­studentov-in-osebja-v-terciarnem-sektorju/. Commission staff working document – Country report Slovenia 2020. (2020). Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na https://ec.europa.eu/info/ publications/2020-european-semester-country-reports. Corruption Perception Index 2018. (2019). Berlin: Transparency international. Pridobljeno na: https:// www.transparency.org/. Corruption Perception Index 2019. (2020). Berlin: Transparency international. Pridobljeno na: https:// www.transparency.org/. Csefalvay, Z. (2019). Robotization in Central and Eastern Europe: catching up or dependence?. London: European Planning Studies. Cultural heritage. (2017). Special Eurobarometer Report 466. Bruselj: Evropska komisija. Celebic, T. (v postopku objave). Pregled stanja na izbranih podrocjih kulture. Delovni zvezek XXIX/1. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Cist planet za vse. Evropska strateška dolgorocna vizija za uspešno, sodobno, konkurencno in podnebno nevtralno gospodarstvo. (2019). Bruselj: Evropska komisija. Deklaracija o usmeritvah za delovanje RS v institucijah EU v obdobju januar 2019 – junij 2020. (2019). Ljubljana: Ministrstvo za zunanje zadeve. DESI 2019. (2019). Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na https://ec.europa.eu/digital-single-market/en/desi. Digital Transformation Scoreboard 2018. (2018). EU business go digital: Opportunities, outcomes and uptake. Luksemburg: Publications Office of the European Union. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka in o spremembi direktive 2003/35/ES. (2016). Bruselj: Evropski parlament. Does employment status matter for job quality? (2018). Luksemburg: Publications Office of the European Union – Eurofound. Doing Business 2020. (2019). Washington: The International Bank for Reconstruction and Development, The World Bank. Pridobljeno na http:// www.doingbusiness.org/. Dominkuš, D., Zver, E., Trbanc, M., Nagode, M. (2014). Long-term care – the problem of sustainable financing. Host country paper. Peer Review on financing of long-term care, Slovenia 2014. Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: file:///C:/Users/ ezver/Downloads/Host%20country%20paper_ SI_2014 %20(1).pdf. Drobne, S. (2016). Povprecna dostopnost do najbližjega prikljucka na avtocesto ali hitro cesto po obcinah Republike Slovenije v letu 2015. Projektna naloga. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo. Drugo vmesno porocilo o izvajanju Programa vlade za krepitev integritete in transparentnosti 2017–2019, (2019). Ljubljana: Ministrstvo za javno upravo. Državna proracunska sredstva za raziskovalno­razvojno dejavnost, koncni proracun 2018 in zacetni proracun 2019, Slovenija. (2019). Ljubljana: Statisticni urad RS. Pridobljeno na https://www.stat.si. Dvig poklicnih kompetenc uciteljev v letih od 2017 do 2019. (2017). Ljubljana: MIZŠ, CPI. Pridobljeno na: http:// www.cpi.si/files/cpi/userfiles/projektno-sodelovanje/ ESS/2016-2020/JavniRazpisDPKUII2017_2019_ KONCNA_ORG_SCAN.pdf ECB Economic Bulletin. No. 7/2016. (2016). Frankfurt: Evropska centralna banka. Eco-innovation Scoreboard 2018 (2019). Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na https://ec.europa. eu/environment/ecoap/indicators/index_en. Ecolabel facts and figures (2019). Bruselj: Evropska Komisija. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/ environment/ecolabel/facts-and-figures.html Economic governance review. (februar 2020). Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https://ec.europa. eu/info/business-economy-euro/economic-and­fiscal-policy-coordination/eu-economic-governance-monitoring-prevention-correction/economic­governance-review_en. Education at a Glance 2019. (2019). Pariz: Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. eGovernment Benchmark 2019. (2019). Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https://ec.europa. eu/digital-single-market/en/news/egovernment­benchmark-2019-trust-government-increasingly­important-people. Ekološko stanje površinskih voda v Sloveniji. (2018). Ljubljana: Agencija RS za okolje. Ekonomski izzivi 2019. (2019). Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Ekonomsko ogledalo. (2009). Letnik XV, številka 2, februar 2009. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Pridobljeno na https://www.umar. gov.si/. EMAS in povecanje zakonskih prednosti v korist EMAS v Sloveniji (LIFE BRAVER) (2019). Ptuj: ZRS Bistra. Pridobljeno na: https://www.bistra.si/aktualne­novice/novice/836-emas-in-povecanje-zakonskih­prednosti-v-korist-emas-v-sloveniji-life-braver. EMAS revised annexes (2017). Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/environment/ emas/pdf/factsheets/EMAS_revised_annexes.pdf. Environment at a Glance Indicators. (2019). Pariz: Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Pridobljeno na: https://www.oecd-ilibrary.org/ environment/environment-at-a-glance-indicators_ ac4b8b89-en/. EPO Patent Index 2019. (2020). München: Evropski patentni urad. Pridobljeno na: https://www.epo.org/. ESPON. (2019). Circular Economy and Territorial Consequences. Policy Guide. Pridobljeno na: https:// www.espon.eu/. EUIPO Web Page. (2020). Alicante: Urad EU za intelektualno lastnino. Pridobljeno na https://euipo. europa.eu/ohimportal/. European Central Bank podatkovni portal. (2019). Frankfurt: Evropska centralna banka. European EMAS Helpdesk (2019, 2020). Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https://ec.europa. eu/environment/emas/emas_registrations/statistics_ graphs_en.htm. European Innovation Scoreboard 2019. (2019). Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https://ec.europa. eu/growth/industry/policy/innovation/scoreboards_ en. European Judicial systems – Efficiency and quality of justice. (2018). Bruselj: CEPEJ. European Quality of Life Survey 2012. (2012). Dublin: Eurofound. European Quality of Life Survey 2016. (2017). Dublin: Eurofound. European Working Conditions Survey – Overview report, 2017 update. Eurofound. (2017). Luksemburg: Publications Office of the European Union. Eurostat Comext. (2019, 2020). Luksemburg: Eurostat. Eurostat Portal Page. (2018, 2019, 2020). Luksemburg: Eurostat. Eurostat Sustainable Development in the European Union – Monitoring Report. (2018). Luksemburg: Eurostat. Evaluation Report Slovenia – Fifth evaluation round. (2018). Strassburg: Skupina držav za boj proti korupciji GRECO, Svet Evrope. Evropska družboslovna raziskava 2002–2018. (2002– 2018). Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za družbene vede – Center za raziskovanje javnega mnenja in množicnih komunikacij. Evropska gastronomska regija 2021. Slovenija – Evropska gastronomska regija 2021. (2018). Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Evropski zeleni dogovor. Sporocilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. (2019). Bruselj: Evropska komisija. Evropsko okolje. Stanje in napovedi 2020. (2019). Köbenhavn: Evropska Agencija za okolje. Explanatory note on ISO Survey 2018 results (2019). Ženeva: International Organization for Standardization. Pridobljeno na : Festival inovativnosti in ustvarjalnosti. (2019). Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno na: https://www.zrss.si/objava/festival-inovativnosti-in­ustvarjalnosti. Figures for the future. Sustainable development in our everyday lives – a guide for citizents. 2016 edition. (2016). Luksemburg: Eurostat. Financing the green transition. (januar 2020). Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https://ec.europa. eu/regional_policy/en/newsroom/news/2020/01/14­01-2020-financing-the-green-transition-the ­european-green-deal-investment-plan-and-just­transition-mechanism. Financni racuni Slovenije 2013–2018. (2019). Ljubljana: Banka Slovenije. Flash Eurobarometer 448: Perceived independence of the national justice systems in the EU among companies. (2017). Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na http://ec.europa.eu/public_opinion. Flash Eurobarometer 470: Work-life balance. (2018). Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https:// ec.europa.eu/commfrontoffice/publicopinion/index. cfm/Survey/index#p=1&instruments=FLAS. Flash Eurobarometer 474: Perceived independence of the national justice systems in the EU among the general public. (2019). Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na http://ec.europa.eu/public_opinion. Flash Eurobarometer 475: Perceived independence of the national justice systems in the EU among companies. (2019). Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na http://ec.europa.eu/public_opinion. Flisi, S., Blasko, Zs. (2019). A note on early childhood education and care participation by socio-economic background. Bruselj: Evropska komisija. For Good Measure: Advancing Research on Well­being Metrics Beyond GDP. (2018). Edited by Joseph E. Stiglitz, Jean-Paul Fitoussi, Martine Durand. Pariz: Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Fotakis, C., in Peschner, J. (2015). Demographic change, human resources constraints and economic growth: the EU Challenge Compared to Other Globacl Players. European Commission Working Paper 1/2013. Fratnar, P. (ur.). (2008). Vodna bilanca Slovenije 1971– 2000. Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje. Fricke, T. (2016). The Right Incentives for a Low-Carbon Future. Pridobljeno na http://www.project-syndicate. org/. Gal P., Nicoletti G., von Rueden C., Sorbe S. in Renault T. (2019). Digitalization and Productivity: In Search of the Holy Grail - Firm-level empirical Evidence from European Countries. International Productivity Monitor, Number 37, 39–71. Gender-based violence against women survey dataset. (2012). European Union agency for fundamental rigths (FRA). Dostopno na: http://fra.europa.eu/ en/publications-and-resources/data-and-maps/ survey-data-explorer-violence-against-women­survey?mdq1=dataset. Geoportal ARSO. (2018). Ljubljana: Agencija RS za okolje. Pridobljeno na https://gis.arso.gov.si/geoportal/ catalog/main/home.page/. Getting Skills Right: Future-ready Adult Learning Systems. (2019). Pariz: Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Global Footprint Network. (2019). Oakland: Global Footprint Network. Pridobljeno na http://www. footprintnetwork.org/en/index.php/GFN/. Global Peace Index (2019). Sydney: Institute for Economics & Peace. Dostopno na: http:// visionofhumanity.org/indexes/global-peace-index/. Global Status Report on Alcohol and Health. (2018). Ženeva: Svetovna zdravstvena organizacija (WHO). Pridobljeno na: https://www.who.int/publications-detail/global-status-report -on-alcohol-and­health-2018. Graficni podatki RABA za celo Slovenijo. (2017). Izracuni Blaž Repe in Barbara Lampic, FF. Ljubljana: Ministrstvo za kmetijsko, gozdarstvo in prehrano. Pridobljeno na http://rkg.gov.si/GERK/. Green Growth Indicators 2017. (2017). Pariz: Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. GURS. Portal prostor. (2020). Ljubljana: Geodetska uprava RS. Pridobljeno na http://www.e-prostor.gov. si/brezplacni-podatki/. Hakl Saje, M. (2019). Digitalizacija kulturne dedišcine v slovenskih javno financiranih muzejih. Družbeni in gospodarski vidiki uporabe digitalizirane kulturne dedišcine v Sloveniji. Družbeni in gospodarski vidiki uporabe digitalizirane kulturne dedišcine v Sloveniji (posvetovanje). (2019). Ljubljana: NUK, 16.–17. 5. 2019. Pridobljeno na: https://www.nuk.uni­lj.si/sites/default/files/dokumenti/2019/povzetki/02_ POVZETEK_HaklSaje.pdf. Health at a glance 2019. OECD Indicators. (2019). Pariz: Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Pridobljeno na: https://www.oecd.org/health/health­systems/health-at-a-glance-19991312.htm. Health at a glance: Europe 2018. (2018). State of Health in the EU Cycle. Pariz: Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Pridobljeno na: https://ec.europa.eu/health/sites/health/files/state/ docs/2018_healthatglance_rep_en.pdf. Hiša eksperimentov. Pridobljeno na: https://www.he.si/. Iglic, H. (2019). Slovenska oporna omrežja v dolgorocni perspektivi, 1978–2018. Ljubljana: FDV. Indeks digitalnega gospodarstva in družbe (DESI), Porocilo o državi za leto 2019, Slovenija. (2019). Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https:// ec.europa.eu/digital-single-market/en/scoreboard/ slovenia. Industry 4.0. Capturing value at scale in discrete manufacturing. (2019). McKinsey & Company. Informacija o izvajanju Strategije pametne specializacije za obdobje 2016–2018. (2019). Ljubljana: Vlada RS. Pridobljeno na: https://www. gov.si/assets/vladne-sluzbe/SVRK/S4-Slovenska­strategija-pametne-specializacije/Informacija-o­izvajanju-S4-2016-2018.pdf. Intergovernmental Panel on Climate Change data. (2019). Ženeva: Intergovernmental Panel on Climate Change. Pridobljeno na https://www.ipcc.ch. International Federation of Robotics – Statistics (2020). Frankfurt: International Federation of Robotics. Pridobljeno na https://ifr.org/. Investment in the EU Member States: An Analysis of Drivers and Barriers. Institutional Paper 062. (2017). Luksemburg: Evropska komisija. ISO 14001 (2019). Ženeva: International Organization for Standardization. Pridobljeno na: Izobraževanje za trajnostni razvoj. (ACS). Pridobljeno na: https://www.acs.si/projekti/domaci/izobrazevanje-za­trajnostni-razvoj/. Izpusti prašnih delcev, interni preliminarni podatki (2020). Ljubljana: Agencija RS za okolje. Izpusti toplogrednih plinov, interni preliminarni podatki. (2020). Ljubljana: Agencija RS za okolje. Jaklic, A., in I. Koleša. (2018). Tuji investitorji o slovenskem poslovnem okolju. Raziskava TNI 2018 za SPIRIT Slovenija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani: Fakulteta za družbene vede. Javni poziv osnovnim in srednjim šolam za dodelitev spodbud, namenjenih izvajanju aktivnosti za spodbujanje ustvarjalnosti, podjetnosti in inovativnosti med mladimi v letih 2019/2020. (2019). Ljubljana: SPIRIT. Javni razpis Spodbujanje trajnostne poslovne strateške transformacije in razvoj novih poslovnih modelov v slovenskih podjetjih za lažje vkljucevanje v globalne verige vrednosti za obdobje 2019–2022. (2019). Ljubljana: SPIRIT. Javni razpis Inovativne in prožne oblike poucevanja in ucenja. (2018). Ljubljana: MIZŠ. Javni razpis Krepitev kompetence podjetnosti in spodbujanje prožnega prehajanja med izobraževanjem in okoljem v osnovnih šolah. (2017). Ljubljana: MIZŠ. Javni razpis Spodbude za digitalno transformacijo MSP (P4D 2019–2023). (2019). Ljubljana: SPIRIT. Javni razpis za (so)financiranje projektov, namenjenih promociji in uveljavljanju slovenskega jezika na podrocju jezikovnih virov, tehnologij in digitalizacije v letih 2018 in 2019. (2018). Ljubljana: Ministrstvo za kulturo. Javni razpis za izbor operacij Razvoj in udejanjanje inovativnih ucnih okolij in prožnih oblik ucenja za dvig splošnih kompetenc. (2016). Ljubljana: MIZŠ. Javni razpis za izbor operacij Spodbujanje kreativnih kulturnih industrij – Center za kreativnost 2020– 2021. (2020). Ljubljana: Ministrstvo za kulturo. Javni razpis za izbor operacij Spodbujanje kreativnih kulturnih industrij – Center za kreativnost 2019«. (2019). Ljubljana: Ministrstvo za kulturo. Javni razpis za izbor operacij Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture, 2018. Javni razpis za izbor projektov Spodbujanje prožnih in inovativnih oblik ucenja z razvojem jezikovnih virov in tehnologij. (2017). Ljubljana: MIZŠ. Javni razpis za izvajanje programov nadaljnjega poklicnega izobraževanja in usposabljanja v letih 2018–2022. (2018). Ljubljana: MIZŠ. Javni razpis za sofinanciranje operacije razvoja in udejanjanja inovativnih ucnih okolij in prožnih oblik ucenja za dvig splošnih kompetenc – razvoj sporazumevalnih zmožnosti s kulturno-umetnostno vzgojo. (2017). Ljubljana: MIZŠ. Jesenska napoved gospodarskih gibanj 2019. (2019). Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Join report on Health Care and Long Term Care Systems and Fiscal Sustainability. Volume 1. (October 2016). European Economy. Occasional Paper 37. Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: https://ec.europa. eu/info/publications/economy-finance/joint-report-health-care-and-long-term-care-systems-fiscal­sustainability-0_en. Kakovost zraka v Sloveniji v letu 2017. (2018). Ljubljana: Agencija RS za okolje. Kazalci okolja v Sloveniji. (2020). Ljubljana: Agencija RS za okolje. Pridobljeno na http://kazalci.arso.gov.si. Kazalci okolja. (2019). Stanovanja. Ljubljana: Agencija RS za okolje. Pridobljeno na: http://kazalci.arso.gov.si/ sl/content/stanovanja-1. Klinar, M., in Mihailovic Škrinjar, M. (ur.) (2019). Z designom do uspešne organizacije – izkušnje, rezultati in priporocila iz prakse slovenskega Kompetencnega centra za design management (KCDM). Ljubljana: Kompetencni center za design management. Knjige in brošure. (2019). Ljubljana: NUK. Pridobljeno na: https://cezar.nuk.uni-lj.si/common/files/knjiga/ knjige_brosure.pdf. Kogovšek, N., in Petkovic, B. (2007). O diskriminaciji – prirocnik za novinarke in novinarje. Ljubljana: Mirovni inštitut. KONS: Pridobljeno na: https://kons-platforma.org/. Kovac, M. (2019). Ekološki odtis Slovenije in EU v obdobju 2000–2016. Kratke analize. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. KPK ne bo vec brezzobi tiger. (2019). Ljubljana: Ministrstvo za pravosodje. Pridobljeno na: https:// www.gov.si/novice/2019-07-04-kpk-ne-bo-vec-brezzobi-tiger/. Labour Market and Wage Developments in Europe. Annual Review 2017. (2017). Bruselj: Evropska komisija. Lampic, B., Bedrac, M., Cundrer, T., Klun, M., Mrak, I., Slabe Erker, R. (2016). Trajnostna naravnanost kmetijstva v slovenskih regijah. GeograFF 20. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Znanstvena založba Filozofske fakultete. Lampic, B., Bobovnik, N. (2017). Dodatni popis funkcionalno degradiranih obmocij v petih statisticnih regijah (osrednjeslovenska, savinjska, primorsko-notranjska, obalno-kraška, koroška). Koncno porocilo. Projektna naloga. Ljubljana: Ministrstvo za gospodarstvo in tehnologijo in Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Lampic, B., Bobovnik, N., Kušar, S., Rebernik, L. (2020). Delovno gradivo popisa funkcionalno degradiranih obmocij. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Lampic, B., Kušar, S., Zavodnik Lamovšek, A. (2017). Model celovite obravnave funkcionalno degradiranih obmocij kot podpora trajnostnemu prostorskemu in razvojnemu nacrtovanju. Ljubljana: Univerza v Ljubljani. Filozofska fakulteta. Lange, S. (2016). Pisni prispevek k razpravi o brexitu pri predsedniku Vlade RS. Ljubljana: Interno gradivo. Letni nacrt upravljanja kapitalskih naložb. (razlicni letniki). Ljubljana: Slovenski državni holding. Letno porocilo Eko sklada, Slovenskega okoljskega javnega sklada, za leto 2018. (2019). Ljubljana: Eko sklad, Slovenski okoljski javni sklad. Pridobljeno na:https://ekosklad.si/informacije/o-skladu/letna­porocila/letno-porocilo-2018. Letno porocilo Ministrstva za obrambo. (razlicni letniki). Ljubljana: Ministrstvo za obrambo. Letno porocilo Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije 2019. (2020). Ljubljana: Ministrstvo za zunanje zadeve. Letno porocilo Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije 2018. (2019). Ljubljana: Ministrstvo za zunanje zadeve. Letno porocilo o delu policije za leto 2018. (2019). Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve – Policija. Pridobljeno na https://www.policija.si/o-slovenski­policiji/statistika. Letno porocilo Skupine SDH in SDH, d. d., za leto 2018. (2019). Ljubljana: Slovenski državni holding. Letno porocilo UIL 2011. (2013). Ljubljana: Urad RS za intelektualno lastnino. Pridobljeno na http://www.uil­sipo.si/. Letno porocilo Uprave RS za zašcito in reševanje za leto. (razlicni letniki). Ljubljana: Ministrstvo za obrambo, Uprava RS za zašcito in reševanje. Life Braver (2019). Ptuj: ZRS Bistra. Pridobljeno na: https://www.bistra.si/projektna-pisarna/projekti-v-izvajanju/life-b-r-a-v-e-r. LIFE IP CARE4CLIMATE. Pridobljeno na: https://www. care4climate.si/sl. LIFE Podnebna pot 2050. Pridobljeno na: https://www. podnebnapot2050.si. Lušina, U. (2019). Zadolženost podjetniškega sektorja: Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Kratke analize. Macek, S., Ožura, R. (2016). Portal Kamra 2006–2016 digitalizirana kulturna dedišcina slovenskih pokrajin. Celje: Osrednja knjižnica Celje. Measuring R&D tax support: Findings from the new OECD R&D tax incentives database. (2019). Pariz: Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. STI working papers 2019/06. Measuring the Digital Transformation. (2019). A Roadmap for the Future. Pariz: Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Measuring varieties of industrial relations in Europe: A quantitative analysis. (2018). Luksemburg: Eurofund, Publications Office of the European Union. Mednarodni zborovski festival v Evropi Europa Cantat 2021. Ljubljana: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. https://www.jskd.si/glasba/zborovska/eu_cantat/ uvod.htm. Miklic, E. (2016). Stanovanja, Slovenija, 1. januar 2015. Koledar objav SURS. Ljubljana: Statisticni urad RS. Pridobljeno na: https://www.stat.si/statweb/News/ Index/5983. Mrak, M., Bucar, M., Kamnar, H. (2007). Mednarodno razvojno sodelovanje Republike Slovenije. IB revija, l. 41, št. 3/4. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Na Vladi RS potrjen nominacijski dosje »Plecnikova Ljubljana« za vpis na Unescov seznam svetovne kulturne in naravne dedišcine. Novica, 23. 1. 2020. (2020). Ljubljana: Ministrstvo za kulturo. Nacionalna strategija za razvoj bralne pismenosti za obdobje 2019–2030. (2019). Ljubljana: Vlada RS. Nacionalni mesec skupnega branja. Pridobljeno na: https://nmsb.pismen.si/. Nacionalni program varstva okolja 2030. Osnutek. (2019). Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor. Naložbeni nacrt za zeleni dogovor. Sporocilo Komisije Evropskemu parlamentu, Evropskemu svetu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij. (2020). Bruselj: Evropska komisija. Napovednik zaposlovanja 2018/II. Kaj delodajalci napovedujejo za slovenski trg dela za prvo polovico leta 2019? (2018). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Napovednik zaposlovanja 2019/II. Kaj delodajalci napovedujejo za slovenski trg dela za prvo polovico leta 2020? (2019). Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje. Nared, J. in sodelavci. (2016). Policentricno omrežje središc in dostopnost prebivalstva do storitev splošnega in splošnega gospodarskega pomena. Koncno porocilo. Projektna naloga. Ljubljana: Geografski inštitut Antona Melika. National Footprint Account. (2019). Oakland: Global Footprint Network. Pridobljeno na https://www. footprintnetwork.org/. Nedovoljene migracije na obmocju Republike Slovenije. (2019). Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve – Policija. Pridobljeno na: https://www.policija. si/o-slovenski-policiji/statistika/mejna-problematika. Neenakosti v zdravju. Neenakosti v zdravju v Sloveniji v casu ekonomske krize. (2018). Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pridobljeno na: https:// nijz.si/sl/neenakosti-v-zdravju-v-sloveniji-v-casu­ekonomske-krize. Nick Bloom & Stephen Bond & John Van Reenen. (2007). Uncertainty and Investment Dynamics, Review of Economic Studies, Oxford University Press, vol. 74(2), strani 391–415. Nominacija stavbnih in urbanisticnih del arhitekta Jožeta Plecnika v Ljubljani za vpis na UNESCOV Seznam svetovne kulturne in naravne dedišcine – predlog za obravnavo. (2019). Ljubljana: Ministrstvo za kulturo. Normand, C. (2015). Long Term Care in Slovenia: key policy issues and likely trends in costs. Trinity College Dublin and European Observatory on Health Systems and Policies. Posvet o dolgotrajni oskrbi (za Analizo zdravstvenega sistema). Ljubljana, 24. 11. 2015. Pridobljeno na: http://www.mz.gov.si/fileadmin/ mz.gov.si/pageuploads/Analiza/24_11_2015/Long_ Term_Care_in_Slovenia_Charles_Normand.pdf. Objavljen razpis za oddajo prijav za Evropsko prestolnico kulture za leto 2025 v Republiki Sloveniji. Novica, 22. 2. 2019. (2019). Ljubljana: Ministrstvo za kulturo. Pridobljeno na: http://www.mk.gov.si/si/ medijsko_sredisce/novica/7793/. Oblikovanje prihodnosti energije v Evropi: cista, pametna in iz obnovljivih virov. (2017). Köbenhavn: Evropska agencija za okolje. Odlocba št. 406/2009/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o prizadevanju držav clanic za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, da do leta 2020 izpolnijo zavezo Skupnosti za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. (2009). Bruselj: Uradni list Evropske unije L 140/136. Odlok o strategiji upravljanja kapitalskih naložb države. (2015). Ljubljana: Uradni list RS, št. 53/2015. Odziv Komisije za preprecevanje korupcije na indeks zaznave korupcije za leto 2019. (2020). Ljubljana: Komisija za preprecevanje korupcije RS. Pridobljeno na: https://www.kpk-rs.si/2020/01/23/odziv-komisije­za-preprecevanje-korupcije-na-indeks-zaznave­korupcije-za-leto-2019/. OECD Business innovation indicators and statistics, (2020). Pariz: Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Pridobljeno na https://www.oecd.org/ innovation/inno/inno-stats.htm. OECD Development Cooperation Peer Reviews: Slovenia. (2017). Pariz: Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. OECD Frascati Manual 2015. (2015). The Measurement of Scientific, Technological and Innovation Activities. Guidelines for Collecting and Reporting Data on Research and Experimental Development. Pariz: Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. OECD Future of Education and Skills 2030. (2019). Pariz: Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Pridobljeno na: http://www.oecd.org/ education/2030-project/teaching-and-learning/ learning/skills/Skills_for_2030.pdf. OECD Government at a glance 2019. (2019). Pariz: Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. OECD Indicators of Product Market Regulation 2018. (2018). Pariz: Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Pridobljeno na: https://www.oecd.org/ economy/reform/indicators-of-product-market-regulation/. OECD Measuring R&D tax support (2019). Findings from the new OECD R&D tax incentives database. STI working papers 2019/06. Pariz: Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. OECD Measuring the Digital Transformation: A Roadmap for the Future (2019). Pariz: Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. https://doi. org/10.1787/9789264311992-en. OECD Opportunities for All : A framework for policy action on inclusive growth. (2018). Pariz: Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. OECD Patent Statistics Manual. (2009). Pariz: Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. OECD Road Safety Annual Report 2017. (2017). Pariz: Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. OECD Science, Technology and Industry Scoreboard 2013. (2013). Pariz: Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. OECD Skills for jobs database. (2020). Pariz: Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Pridobljeno na: https://stats.oecd.org/Index.aspx?QueryId=62769. OECD Skills Strategy 2019. (2019). Pariz: Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. OECD. Statistics. (2020). Enviroment. Environmental risks and health. Exposure to air pollution. Mortality, morbidity and wealfare cost from exposure to environment-related risks. Pariz: Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Pridobljeno na: https://stats.oecd.org/ Ogrin, M. (2017). Komentar h kazalcem o kakovosti zraka. Interno gradivo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. Okoljski odtis Slovenije – izracun projekcij in scenarijev zmanjšanja okoljskega odtisa za izbrane ukrepe. (2018). Bovec: Stritih trajnostni razvoj. Okvir podnebne in energetske politike do leta 2030, Sklepi Evropskega sveta z dne 24. 10. 2014. (2014). Bruselj: Svet EU. Okvirni program za prehod v zeleno gospodarstvo – OPZG z Akcijskim nacrtom izvajanja OPZG (Ani OPZG) in Nacrtom aktivnosti resorjev (NAR) za leti 2015–2016. (2015). Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor. Onesnaženost tal – skrita nevarnost. (2018). Ljubljana: Slovensko partnerstvo za tla, Kmetijski inštitut Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostor. Operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020. (2014). Ljubljana: Vlada RS. Otvoritev sodnega leta 2020. (2020). Ljubljana: Vrhovno sodišce. Parada ucenja – dan ucecih se skupnosti. Ljubljana: ACS. Pridobljeno na: //tvu11.acs.si/sl/akcije2019/pu/. Pecar, J., (2018). Indeks razvojne ogroženosti regij 2014–2020, metodologija izracuna. Delovni zvezek št. 4/2018, letnik XXVII. Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Pedagoški inštitut. (2020). Interni podatki Pedagoškega inštituta o rezultatith 15-letnikov na podrocjih bralne, matematicne in naravoslovne pismenosti po statisticnih regijah PISA 2018. Ljubljana: Peschner, J., in Fotakis, C. (2013). Growth potential of EU human resources and plicy implication for future economic growth. Luksemburg: Publication Office of the European Union. PISA Database. (2019). Pariz: Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Dosegljivo na: http://www.oecd. org/pisa/data/ (2019). PISA: Full selection of indicators. (2019). Pariz: Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Pridobljeno na: http://www.oecd.org/pisa/data/. Plut, D. (2014). Sonaravni razvoj Slovenije – priložnosti in pasti. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. Podatki Javnegas sklada RS za kulturne dejavnosti o kulturnih društvih. (2019). Ljubljana: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Podatki Ministrstva za finance o R&R olajšavah v letu 2018. (2019). Ljubljana: Ministrstvo za finance. Podatki o nasilju. (2020). Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve. Policija. Podatki Osrednje knjižnice Celje o portalu Kamra za leti 2017 in 2018. Celje: Osrednja knjižnica Celje. Podatki Slovenskega filmskega centra o dolgometražnih filmih. (2019). Ljubljana: Slovenski filmski center. Podjetja pozdravljajo vajeništvo – objavljamo prvo evalvacijsko porocilo o poskusnem izvajanju vajeništva. (2018). Ljubljana: MIZŠ, CPI. Pridobljeno na: http://www.cpi.si/. Podnebno ogledalo 2018 – Podnebna pot 2050. (2018). Ljubljana: Institut Jožef Stefan, Center za energetsko ucinkovitost. Podnebno ogledalo 2019 – Podnebna pot 2050. (2019). Ljubljana: Institut Jožef Stefan, Center za energetsko ucinkovitost. Podnebno ogledalo 2019. Vecsektorski ukrepi. (2019). Ljubljana: LIFE. Poklicni barometer. (2019). Ljubljana: ZRSZ. Pridobljeno na: https://www.ess.gov.si/obvestila/obvestilo/ rezultati-poklicnega-barometra-2019. Polletno porocilo DUTB 2019. (2019). Ljubljana: Družba za upravljanje terjatev bank. Porocilo analize stanja na podrocju socialnega dialoga v Sloveniji in tujini ter pregled dobrih praks doma in v tujini. (2018). Ljubljana: Zveza delavskih sindikatov Slovenije – Solidarnost in Regionalna gospodarska zbornica Slovenije. Porocilo o izvajanju akcijskih nacrtov za jezikovno izobraževanje in jezikovno opremljenost, sprejetih na podlagi Resolucije o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018. (2019). Ljubljana: Vlada RS. Porocilo o izvajanju evropske kohezijske politike 2014– 2020 za obdobje od januarja 2014 do decembra 2020 (2020). Ljubljana: Služba vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Pridobljeno na https://www.eu-skladi.si/sl/dokumenti/porocila­mnenja-tolmacenja/porocilokp_12-19.doc. Porocilo o izvedbi prvega rednega postopka CAF EPI 2019. (2019). Ljubljana: Ministrstvo za javno upravo. Porocilo o mednarodnem razvojnem sodelovanju Republike Slovenije za leto 2018. (2019). Ljubljana: Ministrstvo za zunanje zadeve. Porocilo o okolju v Republiki Sloveniji 2017. (2017). Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za okolje. Porocilo o produktivnosti 2019. (2019). Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Porocilo o razvoju 2019. (2019). Ljubljana: Urad RS za makroekonomske analize in razvoj. Porocilo o zadovoljstvu uporabnikov javnih storitev za obdobje od 17. januarja do 30. junija 2018. (2018). Ljubljana: Ministrstvo za javno upravo. Porocilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih za leto 2018. (2019). Ljubljana: Zavod za gozdove Slovenije. Poslovna strategija DUTB 2019–2022 (2016). Ljubljana: Družba za upravljanje terjatev bank. Povezava sistema poklicnega in strokovnega izobraževanja s potrebami trga dela 2018–2022. Ljubljana: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Pridobljeno na: http://www.sklad-kadri.si/si/razvoj-kadrov/povezava­sistema-poklicnega-in-strokovnega-izobrazevanja-s­potrebami-trga-dela-pud/. Poziv Branju prijazna obcina 2019. Novica, 6. 2. 2019. (2019). Ljubljana: Ministrstvo za kulturo. Pridobljeno na: http://www.mk.gov.si/si/medijsko_sredisce/ novica/7783/. Prebil, R. (2016). S trdimi delci onesnažen zrak. Objavljeno v: GEA, januar 2016. Predlog Zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi. (2018). Ljubljana: Ministrstvo za kulturo. Pregled dela policije za prvo polletje 2019. (2019). Ljubljana: Ministrstvo za notranje zadeve – Policija. Pridobljeno na https://www.policija.si/o-slovenski­policiji/statistika. Pregled izvajanja okoljske politike EU. Porocilo za državo – Slovenija. (2017). Bruselj: Evropska komisija. Prenova poklicnega izobraževanja v letih 2016–2021. (2016). Ljubljana: MIZŠ, CPI. Pridobljeno na: http:// www.cpi.si/files/cpi/userfiles/projektno-sodelovanje/ ESS/2016-2020/Spletnastran_VAJENISTVO-2.pdf. Primc, K., Slabe Reker, R., Majcen, B. (2018). Energetska revšcina v Sloveniji. Ljubljana: Inštitut za ekonomska raziskovanja. Priprava dolocenih vsebin za VII. državno porocilo in 3. dveletno porocilo konferenci pogodbenic Okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja. (2018). Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor. Priprave na EXPO 2020 in Ironman v Dubaju. Novica 1. 2. 2018. (2018). Ljubljana: Ministrstvo za kulturo. Program porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v letu 2020. (2019). https://e-uprava.gov. si/.download/edemokracija/datotekaVsebina/405950 ?disposition=inline. Program Vlade RS za krepitev integritete in transparentnosti 2017–2019. (2017). Ljubljana: Ministrstvo za javno upravo. Projektna naloga za posebni vladni projekt Predsedovanje RS Svetu Evropske unije 2021. (2019). Ljubljana: Ministrstvo za zunanje zadeve. Promocija poklicnega izobraževanja v obdobju 2016–2020. (2017). Ljubljana: MIZŠ, CPI. Pridobljeno na: http://www.cpi.si/files/cpi/userfiles/projektno­sodelovanje/ESS/2016-2020/Spletna_stran_ PROMOCIJA-2_popravek_11-9-2017.pdf Ramovš, J. (2020): Slovar: Socialna mreža. Ljubljana: Inštitut Antona Trstenjaka za gerontologijo in medgeneracijsko sožitje. Pridobljeno na: http://www. inst-antonatrstenjaka.si/gerontologija/slovar/1433.html. Raziskave onesnaženosti tal Slovenije v letu 2008. (2009). Ljubljana: Biotehniška fakulteta. Pridobljeno na: http://www.arso.gov.si/varstvo%20okolja/tla/ porocila%20in%20publikacije/ROTS2008_2.del.pdf. Raziskovalno-razvojna dejavnost, podrobni podatki, Slovenija, 2018. (2020). Ljubljana: Statisticni urad RS. Pridobljeno na https://www.stat.si/. Raziskovanje Aktivno in neaktivno prebivalstvo. (2020). Ljubljana: Statisticni urad RS. Rebernik, M. et al. (2019). Neizkorišcen podjetniški potencial: GEM Slovenija 2018. Maribor: Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta. Regulatory policy in Slovenia – Oversight matters. (2018). Pariz: Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Repe, B., Lampic, B. (2017). Dejanska raba tal po regijah. Interno gradivo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta, Oddelek za geografijo. Resolucija o mednarodnem razvojnem sodelovanju in humanitarni pomoci Republike Slovenije. (2017). Ljubljana: Uradni list RS, št. 54/2017. Resolucija o nacioanlnem programu varstva okolja za obdobje 2020–2030. (2020). Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor. Resolucija o nacionalnem gozdnem programu. (2007). Ljubljana: Uradni list RS, št. 111/07. Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrecami v letih 2016 do 2022, Ur. list št. 75/2016. Resolucija o Nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018. (2013). Ljubljana: Uradni list RS, št. 62/13. Resolucija o Nacionalnem programu za kulturo 2014– 2017. (2013). Ljubljana: Uradni list RS, št. 99/13. Resolucija o normativni dejavnosti. (2007). Ljubljana: Uradni list RS, št. 92/2007. Resolucija o strateških usmeritvah razvoja slovenskega kmetijstva in živilstva do leta 2020 – »Zagotovimo. si hrano za jutri«. (2011). Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Resolucija »Naša hrana, podeželje in naravni viri od leta 2021«. (2019). Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Road Safety 2018. How is your country doing? (2019). Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: http:// ec.europa.eu/roadsafety/. Robert Fay & Justin-Damien Guénette & Martin Leduc & Louis Morel. (2017). Why Is Global Business Investment So Weak? Some Insights from Advanced Economies, Bank of Canada Review, Bank of Canada, vol. 2017(Spring), pages 56-67. Roland Berger (2015). The Digital Transformation of Industry. A European study commissioned by the Federation of German Industries (BDI) and conducted by Roland Berger Strategy Consultants. RUK: Mreža centrov raziskovalnih umetnosti in kulture. Trbovlje: Delavski dom Trbovlje. Pridobljeno na: http:// www.tnm.si/2020/ruk-mreza-centrov-raziskovalne­umetnosti-in-kulture/. Rutar, T. (2016). Energetska revšcina, Slovenija, 2015. Koledar objav SURS. Ljubljana: Statisticni urad RS. Pridobljeno na: https://www.stat.si/StatWeb/News/ Index/6319. Sachs, J., Schmidt-Traub, G., Kroll, C., Lafortune, G., Fuller, G. (2019): Sustainable Development Report 2019. New York: Bertelsmann Stiftung and Sustainable Development Solutions Network (SDSN). Schmoch, U. (2008). Concept of a Technology Classification for Country Comparisons. Final Report to the to the WIPO. Karlsruhe: Fraunhofer Institute for Systems and Innovation Research. Sendi, R. (2013). Nizek površinski stanovanjski standard v Sloveniji: nizka kupna moc kot vecno opravicilo. Urbani izziv, letnik 24, številka 1. Ljubljana: Urbanisticni inštitut. Seznam organizacij, vkljucenih v sistem EMAS (2019). Ljubljana: Agencija za okolje in prostor. Pridobljeno na: https://www.arso.gov.si/o%20agenciji/okoljski%20 znaki/EMAS/. Seznam pridobiteljev Ecolabel (2019). Ljubljana: Agencija za okolje in prostor. Pridobljeno na: https:// www.arso.gov.si/o%20agenciji/okoljski%20znaki/ Ecolabel/. Shared Vision, Common Action: A stronger Europe. A Global Strategy for the European Union's Foreign And Security Policy. (2016). Bruselj: Evropska komisija. SI-STAT podatkovni portal. (2018, 2019). Ljubljana: Statisticni urad RS. Skills Forecast Cedefop. Pridobljeno na: https://www. cedefop.europa.eu/en/publications-and-resources/ data-visualisations/skills-forecast. Skills Matter: Further Results from the Survey of Adult Skills. (2016). Pariz: Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Skills strategy 2019: Skills to shape a better future. (2019). Pariz: Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Sklepi Sveta z dne 12. maja 2009 o strateškem okviru za evropsko sodelovanje v izobraževanju in usposabljanju (ET 2020). (2009). Bruselj: Svet EU. Uradni list Evropske unije C 119/2. Slabe, A. (2015). Razvojni potencial ekološkega kmetijstva v Sloveniji v povezavi z doseganjem trajnostne samooskrbe s hrano: doktorska dizertacija. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta. Slovenia: Staff Concluding Statement of the 2018 Article IV Mission IMF. (2018). Washington: Mednarodni denarni sklad. Slovenija – castna clanica Mednarodnega knjižnega sejma v Frankfurtu leta 2022. (2017). Ljubljana: Ministrstvo za kulturo. Slovenija: Varna, uspešna in v svetu spoštovana. (2015). Ljubljana: Ministrstvo za zunanje zadeve. Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje. Pridobljeno na: http://www.utzo.si/ Special Eurobarometer 464b: Europeans’ attitudes towards security. (2017). Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na http://ec.europa.eu/public_opinion. Special Eurobarometer 470: Corruption. (2017). Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: http://ec.europa. eu/public_opinion. Special Eurobarometer 471: Fairness, inequality and intergenerational mobility. (2017). Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: http://ec.europa.eu/ commfrontoffice/publicopinion/index.cfm. Special Eurobarometer 477: Democracy and elections. (2018). Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na http://ec.europa.eu/public_opinion. Special Eurobarometer 493, 437, 393, 317 in 296: Discrimination in EU. (2019, 2015, 2012, 2009 in 2008). Bruselj: Evropska komisja. Pridobljeno na: http://ec.europa.eu/commfrontoffice/publicopinion/ index.cfm. Spletne strani Uprave za zašcito in reševanje. (2020). Ljubljana: Uprava za zašcito in reševanje. Pridobljeno na: http://www.sos112.si. Standard Eurobarometer (razlicni letniki). Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na http://ec.europa. eu/public_opinion. Stanje prometne varnosti – zavedanje udeležencev glede odgovornosti in kulture v prometu še vedno premajhno. (2020). Ljubljana: Javna agencija RS za varnost prometa: sporocilo za javnost. Pridobljeno na: https://www.avp-rs.si/stanje-prometne-varnosti­zavedanje-udelezencev-glede-odgovornosti-in­kulture-v-prometu-se-vedno-premajhno/. Statement of the OECD Working Group on Bribery on Slovenia’s limited implementation of the Anti-Bribery Convention. (2016). Pariz: Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Statisticni podatki o knjižnicah. (2019). Ljubljana: NUK. Ljubljana: NUK. Pridobljeno na: https://bibsist.nuk.uni-lj.si/statistika/index.php. Statistike CMEPIUS. Ljubljana: CMEPIUS. Pridobljeno na: http://statistike.cmepius.si/. STOP birokraciji. (2020). Ljubljana: Ministrstvo za javno upravo. Pridobljeno na: https://www.stopbirokraciji. gov.si/. Strategija pravosodje 2020. (2012). Ljubljana: Ministrstvo za pravosodje in javno upravo. Strategija razvoja Slovenije 2030. (2017). Ljubljana: Služba vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Strategija za plastiko in krožno gospodarstvo. (2018). Bruselj: Evropska komisija. Pridobljeno na: http:// ec.europa.eu/environment/circular-economy/pdf/ plastics-strategy.pdf. Strategije kulturne dedišcine 2020–2023. (2019). Ljubljana: Vlada RS. Sustainable development in the European Union. (2019). Luksemburg: Eurostat. Sustainable governance indicators – 2019 Survey. (2018). Gutersloh: The Bertelsmann Stiftung. Pridobljeno na: https://www.sgi-network.org/. Študentski inovativni projekti za družbeno korist (ŠIPK). Ljubljana: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije. Pridobljeno na: http://www.sklad-kadri.si/si/razvoj-kadrov/ studentski-inovativni-projekti-za-druzbeno-korist­sipk/. Študijski krožki. Ljubljana: ACS. Pridobljeno na: https:// sk.acs.si/izkaznica. TALIS 2018. (2019). Pariz: Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj. Pridobljeno na:http://www. oecd.org/education/talis/. Teden izobraževanja za trajnostni razvoj. (2019). Novo mesto: Združenje izobraževalnih in svetovalnih središc Slovenije. Pridobljeno na: https://www.ziss.si/ziss/ novice-13482/teden-izobra-evanja-za-trajnostni-razv oj-2019-30-5-5-6-2019-13484/. The 2019 EU Justice Scoreboard. (2019). Bruselj: Evropska komisija – CEPEJ. The Cultural and Creative Cities Monitor. (2019). Bruselj: Evropska komisija. The Ecological Footprint of Slovenia: trends, drivers and policy implications. (2018). Oakland: Global Footprint Network. The European environment – state and outlook 2020. SOER 2020. (2019). Copenhagen: European Environment Agency. Pridobljeno na: https.//www. eea.europa.eu. The European Green Deal. (2019). Bruselj: Evropska komisija. The Global Competetitivness Report 2019. (2019). Ženeva: World Economic Forum. The Global Competetiveness Index. Index 4.0 2019 Index. (2019). Ženeva: World Economic Forum. The IMD World Competitiveness Yearbook. (2019). Lausanne: Institute for Management Development. Pridobljeno na: https://www.worldcompetitiveness. com/. The IMD World Digital Competitiveness Ranking. (2019). Lausanne: Institute for Management Development – IMD. Pridobljeno na: https://www. worldcompetitiveness.com/. The rise of Digital Challengers. (2018). McKinsey & Company. The Secretary General NATO Annual Report 2019. (2020). Bruselj: Severnoatlantsko zavetništvo – NATO. The European Skills Index (ESI). (2018). Solun: Cedefop. Tretje letno porocilo o izvajanju Operativnega programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020. (2018). Ljubljana: Ministrstvo za okolje in prostor. Trobec, T. (2017). Poraba vode in vodna produktivnost. Interno gradivo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani, Filozofska fakuteta, Oddelek za geografijo. United Nations Comtrade podatkovni portal. (2019, 2020). Ženeva: Združeni narodi. Pridobljeno na: https://comtrade.un.org/. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov). (2016). Bruselj: Uradni list Evropske unije L 119. Uredba o žveplovem dioksidu, dušikovih oksidih, delcih in svincu v zunanjem zraku. Ljubljana: Uradni list RS, št. 52/02, 18/03, 41/04 – ZVO-1, 121/06 in 9/11. Urek, G. et al. (2012). Raba fitofarmacevtskih sredstev in preucitev možnosti za njihovo racionalnejšo uporabo v Sloveniji. Ljubljana: Kmetijski inštitut Slovenije. Vavcer za dvig digitalnih kompetenc zaposlenih v podjetjih. Ljubljana: Slovenski podjetniški sklad. Pridobljeno na: https://podjetniskisklad.si/sl/produkti­sklada/sps-dvojcekdpora-pri-produktih/vavcerski­sistemi/vavcer-za-dvig-digitalnih-kompetenc. Vkljucevanje javnosti v pripravo predpisov: Prirocnik za nacrtovanje in izvajanje posvetovalnih procesov. (2015). Ljubljana: Ministrstvo za javno upravo. WJP Rule of Law Index 2020. (2020). Washington: World Justice Project. Pridobljeno na: https:// worldjusticeproject.org/. Working Guidebook to the National Footorint Accounts. (2017). Working paper. Oakland: Global Footprint Network. World Bank Governance Indicators Database. (2018). Washington: Svetovna banka. Pridobljeno na: http:// info.worldbank.org/governance/wgi/. World Bank. (2019). Data. Urban population (% of total). Washington: Svetovna banka. Pridobljeno na: https://data.worldbank.org/indicator/SP.URB.TOTL. IN.ZS. Zakljucno porocilo delovne skupine za spremljanje izvajanja akcijskega nacrta razvoja ekološkega kmetijstva do leta 2015. (2012). Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. (2006, 2008, 2009, 2010, 2012). Ljubljana: Uradni list RS, št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 43/10, 30/12. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1K). (2019). Ljubljana: Uradni list RS, št. 59/19. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravnem varstvu v potopkih javnega narocanj. (2019). Ljubljana: Uradni list RS, št. 72/2019. Založniki knjig in brošur. (2019). Ljubljana: NUK. Pridobljeno na: https://cezar.nuk.uni-lj.si/common/ files/knjiga/slo_zalozniki.pdf. Zdrava delovna mesta za vse generacije: prizadevanja za vzdržno delovno življenje _ Vodnik po kampanji. (2016). EU OSHA Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu. Pridobljeno na: http://www.osha. mddsz.gov.si/resources/files/pic/kampanje/2016/ campaign-guide-SL.pdf. Zelena proracunska reforma – Okoljski in javnofinancni vidik spodbud v Sloveniji. (2018). Ljubljana: Ministrstvo za finance. WJP Rule of Law Index 2019. (2019). Washington: World Justice Project. Pridobljeno na: https:// worldjusticeproject.org/. Working Guidebook to the National Footorint Accounts. (2017). Working paper. Oakland, USA: Global Footprint Network. World Bank Governance Indicators Database. (2018). Washington: World Bank. Pridobljeno na: http://info. worldbank.org/governance/wgi/. World Bank. (2019). Data. Urban population (% of total). Washington: World Bank. Pridobljeno na: https://data. worldbank.org/indicator/SP.URB.TOTL.IN.ZS. World Insurance in 2017: solid but mature life markets weight on growth. (2018). Zürich: Swiss Re. Pridobljeno na: https://www.swissre.com/institute/ research/sigma-research/sigma-2018-03.html. Z evropskimi sredstvi do vzpostavitve sistema spremljanja zaposljivosti visokošolskih diplomantov. Novica 5. 9. 2017. (2017). Ljubljana: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Zakljucno porocilo delovne skupine za spremljanje izvajanja akcijskega nacrta razvoja ekološkega kmetijstva do leta 2015. (2012). Ljubljana: Ministrstvo za kmetijstvo in okolje. Zakon o davku od dohodkov pravnih oseb. (2006, 2008, 2009, 2010, 2012). Ljubljana: Uradni list RS št. 117/06, 56/08, 76/08, 5/09, 96/09, 43/10, 30/12. Zakon o dopolnitvi Zakona o Slovenskem odškodninskem skladu. (2017). Ljubljana: Uradni list RS, št. 55/2017. Zakon o integriteti in preprecevanju korupcije. (2011). Ljubljana: Uradni list RS, št. 69/2011. Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank. (2015). Ljubljana: Uradni list RS, št. 104/2015. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. (2019). Poslovno porocilo za leto 2018. Ljubljana: Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Zelena proracunska reforma – Okoljski in javnofinancni vidik spodbud v Sloveniji. (2018). Ljubljana: Ministrstvo za finance. ZRSVN. (2017). Podatki o varovanih obmocjih. Ljubljana: Zavod RS za varstvo naravne dedišcine. Zver, E., Josar, D., Srakar, A. (2019). Can people afford to pay for health care: Slovenia. New evidence on financial protection in Slovenia. Draft, january 2019. Barcelona: WHO Barcelona Office for Health Systems Strengthening. Seznam uporabljenih kratic ADS anketa o delovni sili ARSO Agencija Republike Slovenije za okolje BDP bruto domaci proizvod BIRR bruto domaci izdatki za raziskovalno-razvojno dejavnost BND bruto nacionalni dohodek CAF (angl. Common Assesment Framework) – skupni ocenjevalni okvir CEPEJ (angl. European Commission for the Efficiency of Justice) – Evropska komisija za ucinkovitost pravosodja CH4 metan CO2 ogljikov dioksid CPI (angl. Consumer Price Index) – indeks cen življenjskih potrebšcin DARS Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji DDV davek na dodano vrednost DESI (angl. Digital Economy and Society Index) – indeks digitalnega gospodarstva in družbe DRSI Direkcija Republike Slovenije za infrastrukturo DUTB Družba za upravljanje terjatev bank ECB (angl. European Central Bank) – Evropska centralna banka EFQM (angl. European Foundation for Quality Management) – Evropski sklad za upravljanje kakovosti EII (angl. European Innovation Index) – evropski inovacijski indeks EIPA (angl. European Institute for Public Administration) – Evropski inštitut za javno upravo EK Evropska komisija EMMS enotna metodologija za merjenje stroškov EMU Evropska monetarna unija EPO (angl. European Patent Office) – Evropski patentni urad ESCP Evropsko sodišce za clovekove pravice ESS Ekonomsko-socialni svet ET 2020 (angl. Education and Training 2020) – Izobraževanje in usposabljanje 2020 ETS (angl. Emission Trading System) – sistem trgovanja z emisijami EU Evropska unija EUIPO (angl. European Union Intellectual Property Office) – Urad EU za intelektualno lastnino EUR evro EUROAC (angl. The Academic Profession in Europe: Responsens to Societal Challenges) EUROSTAT (angl. The Statistical Office of the European Union) – Evropski statisticni urad FDO funkcionalno degradirana obmocja FURS Financna uprava Republike Slovenije GDPR (angl. General Data Protection Regulation) – Splošna uredba o varstvu podatkov GEM (angl. Global Entrepreneurship Monitor) – Globalni podjetniški monitor GFN Global Footprint Network Gg gigagram (1000 ton) GRECO (angl. The Group of States against Corruption) – Skupina držav proti korupciji pri Svetu Evrope GURS Geodetska uprava Republike Slovenije Ha hektar IAP inovacijsko aktivna podjetja (angl. Institutional Characteristics of Trade Unions, Wage Setting, State Intervention and Social Pacts) – institucionalne ICTWSS znacilnosti sindikatov, dolocanja plac, posredovanja države in socialnih sporazumov (angl. International Institute for Democracy and Electoral Assistance) – Mednarodni inštitut za demokracijo in pomoc pri IDEA volitvah IDS implicitna davcna stopnja (na delo, na kapital, na potrošnjo, na energijo) IER Inštitut za ekonomska raziskovanja IKT informacijsko-komunikacijska tehnologija IMD (angl. Institute for Management Development) – Inštitut za razvoj menedžmenta IMF (angl. Internatinal Monetary Fund) – Mednarodni denarni sklad ISCO (angl. International Standard Classification of Occupations) – mednarodna standardna klasifikacija poklicev KPK Komisija za preprecevanje korupcije KZU kmetijska zemljišca v uporabi MGRT Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo MJU Ministrstvo za javno upravo MKGP Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano MNZ Ministrstvo za notranje zadeve MRA (angl. Master Restructuring Agreement) – sporazum o financnem prestrukturiranju MSP majhna in srednje velika podjetja MZZ Ministrstvo za zunanje zadeve NO 2 didušikov oksid NATO (angl. North Atlantic Treaty Organization) – Organizacija severnoatlantskega sporazuma NKMB Nova kreditna banka Maribor NLB Nova ljubljanska banka NPK gnojila mineralna gnojila z dušikom, fosforjem in kalijem NTI neposredne tuje investicije NUTS (angl. The Nomenclature of Territorial Units for Statistics) – skupna evropska statisticna klasifikacija teritorialnih enot o.t. odstotna tocka OECD (angl. Organisation for Economic Cooperation in Development) – Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj OHIM (angl. Office for Harmonization in the Internal Market) – Urad za usklajevanje na notranjem trgu OP ROPI Operativni program razvoja okoljske in prometne infrastrukture OVE obnovljivi viri energije OZN Organizacija združenih narodov PIAAC (angl. OECD Programme for the International Assessment of Adult Competences) – Program za mednarodno ocenjevanje kompetenc PISA (angl. Programme for international student assessment) – Program mednarodne primerjave dosežkov ucencev PKM pariteta kupne moci PM (angl. Particulate matter) – trdni prašni delci PMR (angl. Product market regulation) – regulacija trga proizvodov PPS (angl. Purhaching power standard) – pariteta kupne moci PTŽ pricakovano trajanje življenja (angl. Real effective exchange rate based on unit labour cost) – Realni efektivni tecaj, deflacioniran s stroški dela na enoto REER ULC proizvoda RIA (angl. Regulatory Impact Assesment) – analiza ucinkov predpisov RISS Raziskovalna in inovacijska strategija Slovenije ROE (angl. Return on equity) – donos na kapital RRD raziskovalno-razvojna dejavnost RS Republika Slovenija RULC (angl. Real unit labour cost) – realni stroški dela na enoto proizvoda S4 Strategija pametne specializacije Slovenije SDH Slovenski državni holding SHA (angl. System of Health Accounts) sistem zdravstvenih racunov SHARE raziskava o zdravju, procesu staranja in upokojevanju v Evropi SID Slovenska izvozna družba SKD standardna klasifikacija dejavnosti SKM standard kupne moci SPIRIT Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije SPS Slovenski podjetniški sklad SRIP strateška razvojno-inovacijska partnerstva SRS Strategija razvoja Slovenije SURS Statisticni urad Republike Slovenije TAXUD (angl. Taxation and Customs Union Directorate) – Direktorat za obdavcenje in carinsko unijo TEA (angl. Total early-stage Entrepreneurial Activity) – zgodnja podjetniška aktivnost TEŠ Termoelektrarna Šoštanj TFP (angl. Total factor productivity) – skupna faktorska produktivnost TGP toplogredni plini tkm tonski kilometer UIL Urad RS za intelektualno lastnino UMAR Urad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj USD (angl. US Dollar) – ameriški dolar WEF (angl. World Economic Forum) – Svetovni gospodarski forum WIPO (angl. World Intellectual Property Organization) – Svetovna organizacija za intelektualno lastnino ZGD Zakon o gospodarskih družbah ZPIZ Zavod o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ZUJF Zakon o uravnoteženju javnih financ porocilo o razvoju 2020