kulturno - politično glasilo mfi s v e tov n ih in domačih dogodkov 6. Set©/številka 16 V Celovcu, dne 22. aprila 1954 Cena 1 šiling Doslednost Že oib Božiču smo naglasili, da gre ik.o-muni/em dosledno pot zanikanja vsega krščanskega, da za komunizem božična noč ni čas Kristusovega rojstva. Opozorili smo ob Božiču, da se je tudi ..Slovenski vestnik” prav dosledno držal v svoji 'božični številki te linije in je svojim bralcem posvetil le nekaj, vrstic 'božičnih voščil. Kjer pa oflb Božiču ni rojstva, seve tudi ob Veliki noči ne more 'biti vstajenja. V vsej svoji doslednosti je imenovani list zamolčal tudi Veliko noč in vse, kar je našemu narodu ob Veliki noči tako zelo drago. Navajeni smo že, da iz komunističnih držav na največje praznike ne 'beremo in ne slišimo v radiu niti ene 'besede, ki bi se nanašala na Boga ali vero. Tam razumemo, da mora iti vse po smernicah od zgoraj', ker je vse časopisje in radio v službi Oblasti. Toda tukaj; je časopisje svobodno, vsak lahko ustmeno ali pismeno izraža svoje prepričanje. Če torej' ..Slovenski vestnik” niti z besedo ne omeni Božiča ali Velike noči, je možno le dvoje: Ali se mora Vestnik ravnati po navodilih od drugod ali pa, da so ljudje pri Vestniku tudi sami taki prepričani komunisti. Za nas je učinek seveda isti. Ta dva primera pa sta tako načelnega pomena', da preko teh tudi oni ne IkkIo mogli, ki sicer trdijo, da so tudi kristjani da pa odklanjajo ..reakcijo”. Kristusovo rojstvo in Kristusovo vstajenje sta dva osnovna dogodka krščanstva in zanikanje teh dveli zgodovinskih dogodkov in njihovega verskega pomena je odklonitev krščanstva v celoti. Tako odklonitev celotnega krščanstva pa propagira komunizem v vseji svoji' doslednosti in s komunizmom seve tudi oni, ki gredo isto pot, pa naj še tako na glas poudarjajo, da so tudi kristjani. Pri sv. Pavlu, doktorju vseh narodov, beremo: „če pa Kristus ni vstal, patem je prazno naše oznanjevanje, prazna tudi naša vera.” Za Vestnik seveda Kristus ni vstal, ker kdor prizna Kristusovo vstajenje, mora nujno priznati, da je 'bil Bog, in da ga moramo 'poslušati. Vsem, ki jim je Vestnik novi evangeliji, ki ga zvesto iberejo, pa se imajo za kristjane, govori sv. Pavel: ,,Prazna je vaša vera! Zakaji ste šli k velikonočni procesiji, zakaj: ste nesli k blagoslovu velikonočna jedila, zakaji ste v cerkvi poslušali evangeliji o Jezusovem vstajenju? Saj je vse to le komedija, prevara in laž! Saj Kristus ni vstal! Kje v vašem novem evangeliju pa berete eno 'besedo o vstalem Kristusu?! Komunizem 'in toreji z njim tudi Vestnik vedno naglaša ljudsko voljo, ljudske množice so odločilne, ljudstvo odloča o vsem. Kaka ironija! Ali je Vestnik res izraz vernega koroškega ljudstva, kakor se je izkazalo prav Ob Veliki, noči? Ali so ljudske množice res proti temu, da 'bi se v časopisu v njihovem jeziku Velika noč sploh omenjala? Ali ni prav praznovanje Velike noči /. vsemi lepimi ljudskimi običaji najbolj globoko in živo v narodu? Zakaj torej Vestnik temu najbolj splošnemu ljudskemu čustvovanju ne privošči nobene besede? Nad 1000 let je krščanstvo slovenskemu narodu vodnik tako v dobrih kakor v tež kili časih. V' svoji vernosti je iskal narod tam utehe in jo tudi danes še išče. Kdor pa misli, da 'bo z zanikanjem krščanstva v/el slovenskemu narodu to najmočnejšo opico, ta ruši narodno celoto, ta ruši narodovo preteklost in tudi njegovo bodočnost. Dne 26. aprila bo krški škof delil zakrament sv. birme v Otmanjah in dne 27. aprila pa v Pokrčaih. Pred prazniki jc v> severni' Italiji padla temperatura tekom dveh ur od 14 stopinj na dve stopinji pod ničlo in ta padec je povzročil na sadnih nasadih veliko škodo. Rezultati potovanja Ameriški zunanji minister Dulles je v velikem tednu obiskal London in Pariz. Načrt, kd ga je nosil v potni torbi se ni u-resničil. Nameravana grožnja komunistični Kitajski je zaenkrat izostala, ker sta tako Anglija kakor tudi Francija odločno odklonili tako izjavo pred ženevsko konferenco. Verjetno pa je tudi Dulles s tem stališčem obeh držav sam računali dn se zadovoljil s pripravo take izjave po konferenci, če bi ta ne rodila zaželjenih uspehov ali' pa celo že med konferenco. Vse tri velesile pa so se zedinile na ustanovitvi vzhodnoazijske vojaške obrambne zveze proti komunistični nevarnosti, ki preti neposredno iz Kitajske. Pač pa je med temi razgovori Velika Britanija pristala na to, da se tudi ona neposredno udeleži evropske obrambne zveze, kar je do sedaj odločno odklanjala, kar pa je Francija hotela izsiliti že svoj čas na konferenci na Ber-mudih, kjer je francoski ministrski predsednik Lamiel nenadno .Obolel”. Priliko Dullesovega obiska v Londonu in Parizu j:e porabil tudi ameriški državni predsednik Eisenhotver, da zavzame fočno in določeno stališče Amerike do evropske obrambne zveze. Einsenhower pravil: Vsak napad na katero koli članico evropske obrambne zveze pomeni napad na Združene države Ame- rike. Ta evropska obrambna zveza' je bistven del Atlantske zveze in v tej zvezi zagotavlja Amerika Evropi tesno vojaško sodelovanje. Temu stališču bodo odgovarjali sledeči vojaški ukrepi: 1. Amerika bo imela stalno v Evropi' vojaške enote in sicer tako dolgo, dokler bo to 'potrebno. 2. Amerika se bo v vseh vprašanjih varnosti in obrambe posvetovala s članicami Atlantske in evropske obrambne zveze. 3. Amerika zastopa potrebo po najtesnejši povezavi ameriških čet s četami držav evropske in Atlantske zveze. 4. Poglobiti hočemo izmenjavo mnenj o napredku tehnike in obrambe. 5. Vsak napad, na katero koli članico teh skupin bo Amerika smatrala za napad nase. 6. Interesi Amerike zahtevajo, da ta povezava traja nedoločeno dobo let. Vsak izmik katere kolti države iz te medsebojne povezave pomeni akt ogrožanja Amerike. Te izjave je ameriški prezident Eisenho-wer naslovil na državne predsednike vseh šestih držav, ki so povezane ali naj. bodo •povezane v evropski obrambni zvezi. Tako računata tako Amerika kakor tudi Velika Britanija, da sta s svojim jasnim stališčem olajšali položaji francoske vlade, ki ima s svojim parlamentom velike težave. Papež o atomskem orožju Na Vel iko noč je kakor vsako leto tudi letos papež kljub svoji bolehnosti podelil apostolski blagoslov 250.000 vernikom, ki so se zbrali na trgu sv. Petra in vsemu svetu. Ob tej' priliki je imel pred mikrofonom v svoji sobi govor, ki so ga prenašale vatikanska in mnoge druge radio-postaje. Med drugimi perečimi problemi je izjavil o atomskem orožju: „Kakor smo že omenili, lahko privede to orožje do strašne katastrofe nad zemljo in do popolnega uničenja vsega rastlinskega in živalskega sveta in vseh človeških del. Nova uničevalna orožja morejo s svojimi umetnimi radioaktivnimi izotopi za dolgo okužiti ozračje, ozemlje in morja. Pred očmi prestrašnega sveta vstaja slika strašnega1 opustošenja in vseh življenjskih po- sledic, ki jih povzročajo z dolgotrajnim radioaktivnim izžarevanjem v najmanjših živih bitjih, ipa tudi v človeku in njegovem potomstvu. Nikdar se ne 'bomo utrudili delati na tem, da bo .po mednarodnih dogovorih vsaka atomska vojna prepovedana, seveda večino upoštevajoč načelo pravične obrambe.” Nato papež ppozarja vse vlade, da miru ni v tem, če se med njimi vedno bolj stopnjuje medsebojni strah. Znanstvenike pa poziva, da svoja občudovanja vredna odkritja posvetijo izključno miroljubnim namenom in da se trudijo, da človeštvu nudijo poceni silo, delu nove pomožne vire, pomagajo zdravilstvu, odpro nova pota v dobrobit kmetijstva in da zlasti ne pozabi jo razvijajočih se mladih narodov. Obisk v Maršali Tito jie bil na državnem obisku v Tarči ji. Po svečanem sprejemu je obiskal vojaške in gospodarske šole ter imel tam s predstavniki Turčije važne 'politične, voja-kše in gospodarske razgovore. Ta državni Obisk maršala Tita je veljal predpripravam, da bi se države balkanskega pakta Jugoslavija, Turčija in Grčija povezale tudi v vojaški zvezi. Pripomniti pa je treba, da sta Grčija in Turčija že (povezani v Atlantskem paktu in da ima Turčija tudi vojaško zvezo z Afganistanom. Turčiji Tem potom bi bila torej zaokrožena vojaška povezava držav vse zapadne Evrope, preko Sredozemskega morja in Turčije daleč v Azijo- Tudi grški politiki so pozorno spremljali razgovore maršala Tita s turškimi politiki in tudi Grčija odobrava novo vojaško zvezo držav balkanskega pakta. Balkanski pakt je bil Sklenjen pred letom dni in je-osnova za vsestransko sodelovanje treh državi. Sedaj pa 'bo ta pakt kronan z vojaško (pogodbo. Nov položaj Do sedaj so v zunanjepolitičnih vprašanjih tako Zahodne kakor tudi Vzhodne Nemčije govorili visoki komisarji. Sedaj pa je Sovjetska zveza vsaji na papirju dala Vzhodni Nemčiji taka (polnomočja, da bo vlada Vzhodne Nemčije sama odločevala in govorila o vseh vprašanjih, ki se tičejo Vzhodne Nemčije. Ta ruska odločitev ustvarja seve popoh nama nov politični položaj!. Do sedaj je Zahod govoril' o vprašanjih Vzhodne Nemčije / ruskim komisarjem, odslej pa bodo morali govoriti z zastopniki vzhodno nemške vlade. Vsak razgovor z zastopniki vzhodne nemške vlade pa (pomeni posredno ali neposredno tudi priznanje te vlade. Takega (priznanja pa; se je Zahod zavestno izogibal. V slučaju pa, da Zahod vodi pogajanja ali katere koli razgovore z zastopniki vlade Vzhodne Nemčije, to vlado tudi dejansko priznava in se tako sam izneveri svojemu dosedanjemu stališču, da je samo Vlada Zahodne Nemčije upravičena govoriti v nemških 'zadevah, ker je bila samo ta vlada dejansko izvoljena na svobodnih, demokratičnih volitvah. Zaradi izvolitve župana Serajnika v Skoči j anu jle socialistična stranka vložila priziv na deželno volilno komisijo. Pri' tej izvolitvi je namreč eden izmed socialističnih občinskih odbornikov glasoval za g. Serajnika. Tedaj so trdili, da je OeVP za ta glas plačala 10.000 šilingov. Deželna volilna komisija je to pritožbo zavrnila in tako toreji ostane g. Serajnik župan Skocijan-ske občine zapet za štiri leta. KRATKE VESTI V Angliji so jele padati akcije tobačnih tovarn. Zdravniki' namreč preiskavajo vpliv tobaka na rak na pljučih in na bronhijih. Po dosedanjih dognanjih utegne kajenje cigaret razvoj raka na pljučih pospeševati in je radi tega dognanja pričelo padati kajenje cigaret. Največje skrbi je to dejstvo povzročilo angleškemu finančnemu ministru, ker tudi on iz porabe tobaka črpa za državo naijvečji dohodtek. Verjetno bo to vprašanje tudi pri nas podobno. V Celovcu se je pojavilo zastrupljen j e pri vrsti ljudi, ki so zavžili solato iz kreše med katero je bila .po nevednosti pomešana ka-lužnica (Dotterblume). Prebivalstvo Ljubljane j:e močno naraslo. Leta. 1940 so v Ljubljani našteli 88.048 ljudi. Letos pa šteje Ljubljana 139.820 prebivalcev. Da pri takem (prirastku potrošnikov tudi produkcija kruha dela velike skrbi, je razumljivo, še 'bolj razumljivo, ker morajo tudi podržavljene pekarne izhajati s ipekairijaimi, ki so obstojale v privatnih rokah že pred vojno in niso bile izvedene potrebne mehanizacije in modernizacije v teh Obratih. Slovenski oktet je gostoval od 5. marca naprej, v Nemčiji in Holandiji in doživel tam velike uspehe. Isti oktet smo slišali 'tudi v Celovcu začetkom lanskega leta. Hodiškii šolarji so nasadili 2500 mladih gozdnih drevesc in sicer smrek in macesnov, Hmovcev in topolov’. Poizkusi s topoli so razmemo na Koroškem redki. Njihovi nasadi pa odgovarjajo ameriški 'izkušnji, ker pri ugodnih razmerah dozorijo že tekom 30 let. Vsako drugo gozdno drevje pa potrebuje pri nas vsaji 60 do 80 let časa. Na veliki četrtek se je 13 nemških učiteljev' in učencev napotilo v okolišu Daoh-steina na štajerskonižje avstrijski meji v goro, da bi tam napravili partijo v hribe. Slabo turistično opremljeni so zašli v snežni metež in vihar in tako niso mogli doseči cilja in se tudi ne vrniti. Vsi poizkusi pomoči so ostali brezuspešni in talko je turizem požrl zopet trinajst žrtev. Ob madžarsko avstrijski meji je izbruhnil na veliko soboto v Windischdorf-u požar. Pri vladajočem viharju se je požar bliskovito širil. Ko so hotele avstrijske požarne brambe priti na pomoč, j;e madžarska policija zabraniila prestop meje in tako je večji' del vasi postal žrtev požara. V Avstraliji' je uradnik ruskega poslaništva zapustil svoje službeno mesto in, zaprosil za politični azil pri avstralskih oblasteh. Pri tej; priliki je uradnik Petrov izročil A v straltem tudi vrsto tajnih ruskih dokumentov. Žena uradnika Petrova pa je bila še na ruskem poslaništvu in so jo z letalom ho teli spraviti nazaj v Rusijo. Ob potovanju iz Sydney-a so bile tam velike protiruske demonstracije, kjer so demonstranti hoteli rešiti ženo. To letalo je potem pristalo še v Darvinu v severni Avstraliji', kjer so ženo zaslišali', če se hoče vrniti v Rusijo ali hoče ostati v Avstraliji, žena se je izjavila za Avstralijo, čeprav je bila zastražena od dveh komunističnih komisarjev, ki sta 'bila olx>-rožena z revolverji1. NOVA BELGIJSKA VLADA V Belgiji so po volitvah leta 1950 vladali krščanski, sociailci sami. Na zadnjih volitvah pa so kršč. sociaici zgubili 12 mandatov in s tem potrebno večino. V starem parlamentu so imeli kršč. so-cialci 108, socialisti 77, liberalci 20 in komunisti 7 poslancev. V novem parlamentu pa imajo kašč. so-cialci 96, socialisti 86 in liberalci 25, komunisti 5 mandatov’. Novo vlado bodo sestavili socialisti in liberalci, ker imajo Skupno zadostno večino v parlamentu. Politični teden Po svetu Bomo pač šele v prihodnjih tednih bolje vedeli, kaikšen bo novi svetovnopolkič-ni položaj,. Ženevska konferenca se prične 26. aiprila in vsi iprizadeti pač čakajo na rezultat te konference. Gre za Indokino, kjer se vrše težke borbe med francoskimi kolonijalnimi četami in med komunističnimi uporniki. Vojna v Indokini pa ni nič drugega kot krvavo prizorišče borbe med Vzhodom in Zapadom, je druga izdaja Koreje, merilo moči med komunističnim in protikomunističnim svetom. Nedvomno bo beseda, katero bodo spregovorili Francozi na tej konferenci, nadvse merodajna. Gre za njih kolonijo, katero ogrožajo komunistične sile, ki iz lastne moči pač ne bi zmogle težkega boja, ki zahteva od njih ogromne človeške žrtve, predvsem pa moderne oborožitve. Vsa poročila o bojih v Indokini zatrjujejo, da vodi vojno tam praktično rdeča Kitajska, ki komunističnemu poveljniku generalu Giapu dobavlja ne samo najmodernejša orožja in vojaške strokovnjake, temveč vežba in organizira rudi vojaške formacije na svojem ozemlju, odkoder jih ipošilja na fronto. Potem, ko so rdeče kitajske armade že v korejski vojni preprečile popoln zlom severnokorejske fronte, ko so nepričakovano vpadle v hrbet zavezniškim silam, so se potem nepričakovano umaknile. K pameti jih je spravila resolucija 16. držav članic UNO, ki so zahtevale, da se Mao-tse-tungova Kitajska proglasi kot napadalka, s čimer bi bile tudi druge-članice UNO obvezane po statutih Organizacije združenih narodov pristopiti k protiukrepom, kakor obvezujejo njena pravila. To bi 'privedlo do skup ne fronte svobodnih držav proti Kitajski. V primeru Indokine je povsem slično. Ameriški zunanji minister Dulles tokrat ni skušal vpreči UNO v indokineško zadevo, posegel je po krajši, bolj praktični poti. Veliko Britanijo in Francijo povabiti v nekako azijsko protikomunistično zvezo. U-speh ni izostal, ker imata v Aziji tako Francija kot Velika Britanija življenjske interese. Vprašanje Indokine že zdavnaj ni več zgolj francosko vprašanje. V današnji sveto vno-pol it ični situaciji so Francozi pač tisti, ki posedujejo Indokino, katero ogrožajo komunisti. Z izgubo Indokine bi Francozi še najmanj izgubili, največjo škodo bi imeli Amerikanci kot nositelji borbe proti svetovnemu komunizmu in s padcem Indokine bi na mah bilo najtežje ogroženo vse imperialno posestvo Velike Britanije preko Malaje do Avstralije. Zato ni nič čudnega, če so Angleži pristali na južnoazijsko zvezo kljub svojim gospodarskim simpatijam do Vzhodnega bloka in da so tudi Francozi 'pozabili na tradicionalne politične simpatije do Rusije. Končno si pa Sovjeti kar se tiče Indokine umivajo roke in namenoma ali po sili prepuščajo vse rdeči Kitajski. Iz tega koncepta gledano, bi bilo mogoče priti do nekega pozitivnega rezultata v Ženevi p>o vzorcu Koreje. Sovjeti bi posredovali pri neučakanih Vietminh-cih in njih zaščitnikih Kitajcih. Do datuma ženevslke konference bodo pa fronte v Indokini ostale take kot so sedaj. Oba nasprotnika mečeta samo najnujnejše, me silita v odločitve. Podoba je, da 'bo ženevska konferenca končala z enakim izidom kot je bila berlinska. Še pred tedni so bili Amerikanci v hudi zagati, ko so morali privoliti, da bo na konferenci prisoten tudi zastopnik Kitajske in je izgledalo, da utegne priti do nekakšnega separatnega sporazuma med Rusi in Francozi glede Imdolkine. Sovjeti so ponudili celo jamstvo za francoske kolonije, če bi se francoska vlada odrekla pristopu k evropski obrambni zvezi. Medtem ,pa so Amerikanci prešli v politično ofenzivo s tem, ko so na eni strani dali Francozom garancije, če pristopijo k evropski obrambni zvezi in na drugi strani pregovorili Angleže, da so storili isto. S tem so francoski domači nasprotniki evropske obrambne zveze izgubili dokaji vetra iz svojih jader. Komunisti in DegauHisti so ti nasprotniki. Oboji pa tudi zahtevajo, naj se Francija sploh umakne iz Indokine. Medtem pa je francoska vlada, oz. njen predsednik dal ameriškemu zunanjemu ministru Dullesu zagotovilo, da ho Francija Indokini dala neodvisnost, da bo torej francoska kolonija Vietminh enakopraven član francoske državne skupnosti. To je močan adut, s katerim 'bo Zapad mogel nastopiti v Ženevi. Če v Indokini potem ne pride do pnremirja kakor na Koreji, se bo vojna nadaljevala v mnogo ugodnejših pogojih za Francoze in za protikomunistične Vietrninhce. Francoska domača opozicija proti evropski obrambni pogodbi, ki je v ostalem bistvenega 'pomena v vojaškem obroču, ki ga kujejo Združene dlržave ameriške, je prešla k novi taktiki. Desnica in levica trdita, da.so zadnje koncesije v obliki vojaških jamstev s strani Amerike in Anglije zgolj vaba in pretveza brez resničnih obveznosti. Spričo tega novega navzkrižnega ognja je francoska vlada ponovno preložila parlamentarno debato o pristopu k evropski o-brambni ipogodbi. Čaka pač na izid ženevske konference, ki bo po vsej verjetnosti tak, da Francozom ne bo preostalo nič drugega kot odločiti se za strnjeno fronto Za-pada. Od evropskih političnih dogodkov je treba poudariti obisk jugoslovanskega predsednika maršala Tita v Turčiji. Velika diplomatska aktivnost jugoslovanske vlade je gotovo v zvezi z zamotanim sve-tovncnpolitičnim položajem. Jugoslavija ni direktno povezana z nobenim od obeh blokov in Skuša voditi nekako povsem neodvisno, nevtralistično .politiko. To ni lahko in poleg tega in iiz tega je skrb za varnost države največja. Ta težnja je narekovala stremljenje po 'balkanskem paktu med Jugoslavijo, Grčijo in Turčijo. Podoba je, da skuša Tito iz zgolj prijateljskega pakta med temi državami napraviti tudi vojaško obrambno zvezo, ki bi Jugoslaviji izredno mnogo koristila tudi v sporu z Italijo glede Trsta. Zato je razumljivo, zakaj jugoslovanski diplomati že govore o ugodnem ozračju v razgovorih z Italijani. Tudi politika ima svoje imenovalce kot aritmetika, čim močnejši so, tem krepkejši so aduti v politični igri, ... in pri nas v Avstriji Nekoliko političnega prahu je dvignilo ime Schuschnig. Zastopniki OeVP so v Salzburgu zahtevali za 'bivšega kanclerja Sdhusdhiniga, ki živi v Ameriki, pravico vrnitve v Avstrijo. SPOe je zagnala hudo burjo prati vrnitvi, češ, črnega diktatorja ne smemo pustiti nazaj v avstrijsko politiko. Ni pa izključeno, da se 'bo našel vendar tudi v tem vprašanju kompromis in neka, teri listi tudi že o takem kompromisu pišejo. Oseba Alojzija Perneta igra še vedno mednarodno vlogo. Kakor znano, so Perneta dne 14. marca aretirali na Jesenicah, ko je bil na poti k smučarskim prireditvam na Planici. Prva objava se je glasila, Izjava dveh poslanikov Jugoslovanski poslanik Leo Mates v USA je predal svoja poverilna pisma državnemu prezidentu Eisenhowerju in pri tej priliki izjavil, da razgovori o tržaškem vprašanju dobro napredujejo in da je predvsem jugoslovansko .popuščanje privedlo do zmanjšanja diferenc o tržaškem vprašanju. Pri tej priliki je poslanik Mates tudi odločno poudaril, da vesti po katerih je Amerika povezala gospodarsko pomoč Jugoslaviji s političnimi zahtevami, ne odgovarjajo resnici. Vršijo pa se pogajanja za dobavo 350.000 ton ameriškega žita Jugoslaviji. V zvezi s tržaškim vprašanjem pa javljajo iz Londona, da se še vedno vršijo pogovori med Ameriko in Anglijo o tem vprašanju in da obe državi stojita slej ko prej na stališču svoječasne izjave z dne 8. oktobra 1953, da pripade cona A Svobodnega tržaškega ozemlja Italiji. Jugoslovanski poslanik na Dunaju Vuči-nič se je mudil v zadnjem času v Beogradu in je pred' svojo vrnitvijo na Dunaj izjavil časnikarjem, da sta Jugoslavija in Avstrija v gospodarskem, političnem in tudi zemljepisnem pogledu tako druga na drugo navezani, da mora njihovo sodelovanje biti najtesnejše. Obe državi se zavedata važnosti tega vprašanja in bosta medsebojno izmenjavo blaga še 'poglobili. Posebna gospodarska konferenca se 'bo s temi vprašanji pečala. Poslanik Vučinič je tudi .poudaril, da Jugoslavija pričakuje povoljne rešitve dvojezičnega šolstva na Koroškem in vseh drugih vprašanj, ki se tičejo slovenske narodhe manjšine. V Gradcu pa zaseda posebna jugoslOvan-sko-avstrijska komisija, ki ima nalogo urediti vsa vprašanja izrabe vodne sile Drave za proizvodnjo elektrike. Elektrarne, ki že Obratujejo na Obeh straneh državne meje, so na tako sodelovanje obeh strani navezane, 'ker vsaka elektrarna dirigira vodni tok po svojih .potrebah in tako lahko spravlja druge obrate v velike obratne težave. Žitnica na vzhodu Pred prvo in drugo svetovno vojno so vzhodne države zalagale ostalo Evropo z žitom in dodatno žito j;e tudi že tedaj prihajalo iz Amerike. Po drugi svetovni vojni se jle položaj bistveno spremenil. Že ruski komunizem je imel s prehrano okoli 1930 velike težave in se j,e dosti govorilo o lakoti. Podobne težave so se pojavile po drugi svetovni vojni tudi v ostalih vzhodnih državah. Tam, kjer so nekdaj žito izvažali, ga morajo sedaj dovažati iz Amerike. Na drugem mestu poročamo, da se Jugoslavija pogaja sedaj zopet z Ameriko za dobavo 350.000 ton ameriškega žita. Deloma odgovarja resnici, da izredno huda suša utegne na tem polju povzročiti težave in zmanjšati možnosti izvoza, lakoto pa povzročajo drugi momenti, ki pa ležijo v gospodarskem načinu. Kmet bo vso svojo silo posvetil zemlji le, dokler je njegova, tako dolgo velja tudi vsa njegova ljubezen in skrb tej zemlji. Ko pa je ta zemlja postala last ..skupnosti”, je minila tudi skrb in je zginila tudi ljubezen do zemlje. V tem pojavu pa so nevarni vzroki padanja produkcije, ki niti svojim lastnim potrebam ne zadošča več. V vseh vzhodnih državah vidimo, da kolektivizacija zemlje ni rodila zaželenega u-speha 'povišanja produkcije. Pretirana industrializacija pa je odtegnila zemlji še o-gromno število delavcev in jih napotila v industrijo, ki v največ slučajih ni imela potrebne osnove za razvoj in sta bila tako kmetijstvo kakor tudi industrija oškodovani. Na Madžarskem so lani ugotovili, da je ta pot napačna in da bo treba .posvetiti polju in zemlji več pozornosti in tam tudi investirati državni denar, ker pretirane investicije v industriji niso rodile pričakova'-nih sadov. V Bolgariji je nad polovica 'kmetov združenih v kolhozih in tudi tam se pojavlja/-jo iste težave. Ustanoviti so morali pospešeno industrializacijo. Podobno se godi v Romuniji. Tam so odredili, da sme kolektivizacija kmetijstva samo v tej meri napredovati v kolikor 'bodo na razpolago tudi potrebni stroji za velike obrate. Na Poljskem in na Čehoslovaškem je položaj; v toliko drugačen, da jle ostala zemlja načelno tudi po ustavi privatna lastnina in da tam na .posestvih, ki so postala po vojnih dogodkih brez lastnikov, niso napravili kolhozov, marveč so dali to zemljo v roke kmetom. Sicer so se tudi v teh dveh državah pojavile težave, ki pa so bistveno obstojale v tem, da j.e velik del 'kmečkih delavcev odšel v industrijo. Kmečkih zadrug je bilo na Poljskem 8000 in na Češkem kakih 8.800. V Rusiji sami pa so po Stalinovi smrti tudi pričeli proizvodnji kmetijskih pridelkov posvečati več pozornosti, ker je pač le na ta način mogoče prehrano ljudstva zboljšati in tako življenjsko raven vsega naroda. PRAVILNO IN DOSLEDNO Se ni davno, 'ko smo v ..Slovenskem vestniku” brali, da je stališče DF v vsakem slučaju ..dosledno in pravilno”. To stališče, ki je v vsakem slučaju pravilno in dosledL no, pa je tudi stališče KPS. K temu dodajamo stališče ali poročilo graške „Tagespost”, ki piše: „Perne postavljen pred sodišče in oproščen”. Ta obravnava ipred sodiščem se bo vršila dne 28. 4. v Ljubljani in po obsodbi bo Perne izročen avstrijskim oblastem. Seve do sedaj še ni jasno bo 'li g. Perne pred sodiščem kot vojni zločinec ali kot špion, katerega so videli 14. marca na Planici, čeprav v resnioi ni prišel do Planice, ker je bil že na poti tja aretiran v Jesenicah. Taka protislovja v uradnih izjavah nikakor ne utrjujejo stvarnih osnov „proce-sa”, ki naj bi bil 28. aprila. V demokratičnih razmerah smo pač vajeni, da jte zločin vsaj iz uradne strani dognan pred aretacijo in pred procesom in ima proces potem nalogo, da ta uradna dognanja dokaže. Kaki pa so taki procesi v diktaturi, pa vemo iz svoje 'lastne izkušnje iz polpretekle dobe. da je vojni zločinec. Dne 30. marca pa je sporočilo avstrijsko 'poslaništvo v Beogrt-du, da bo Perne izpuščen in 'postavljen na mejo. Isti dan je jugoslovansko zastopstvo v Celovcu na tiskovni konferenci še dokazovalo, da je Perne vojni zločinec. Dne 15. aprila je javil radio Ljubljana, da bo Perne stavljen dne 28. aprila pred ljudsko sodišče. Razume se, da tako .postopanje z avstrijskim državljanom, ki je šel z jugoslovanskim vizumom v Jugoslavijo, ne more imeti najboljšega vpliva na medsebojmo razmerje med državama. Za veliko noč je avstrijski finančni minister dr. Kamitz napisal članek, v katerem zagovarja napredek liberalizacije. Avstrija je obvezana, da do 30. junija izvede to liberalizacijo do 75 odstotkov. To se pravi, do tri četrtine mora ves avstrijski uvoz biti po obsegu in množini prost. To se pravi, da bo uvoz povečan im bo tako tudi pritiskal na cene doma. V marsikaterem pogledu utegne ta zdrava konkurenca izsiliti padec cfin. Tam pa, kjer bi ta inozemska konkurenca utegnila napraviti nered v domačem gospodarstvu, bodo uvedli carino na uvoz, da tako zaščitijo domačo .produkcijo. Uvoz bi se brez nevarnosti za avstrijsko gospodarstvo lahko povečal, ker razpolaga Avstrija s precejšnjimi pribitki v svoji zuna-nji trgovini in bi tako povečan uvoz ne obremenjeval plačilne bilance. Rente stqpajo v notranji 'politiki zopet v ospredje, saj bodo letos na Dunaju in Nižji Avstriji tudi volili. Že lani ob priliki državnozborskih valitev je bil v notranji politiki velik dirindaj z rentami. Obe vladni stranki sta poskušali dokazati, da edino od ene ali druge zavisi renta, njena višina in njena stabilnost. Po volitvah pa sta obe stranki naredili, kar so pač dovoljevale državne finance. Sedaj sta obe stranki v parlamentu vložili nove predloge za zboljšanje rent ali za izplačilo trinajste rente v letu. Brez dvoma pa so taki predlogi pred volitvami le bolj, izraz dobre volje ali pobožne želje, ker mora podlago rentam dati celotno gospodarstvo, čim več bo dela, čim več bo tega socialnega produkta, tem 'boljša in •trdnejša 'bo podlaga za vsak napredek socialne oskrbe. Letos na Dunaju ni bilo več velikih ofi-cielmih proslav ..osvoboditve”, kakor je bilo zadnja leta po 1945 v navadi. Vkorakanje ruskih čet na Dunaj so vsako leto praznovali. Letos pa so razni listi objavili močne izpade proti Sovjetski zvezi, češ da je ona kriva, da Avstrija še do danes nima mirovne pogodbe in je devet let po končani vojni še vedno po štirih velesilah zasedena. Le v Wiener Neustadt so bile proslave tudi letos. Brezposelnost j|e tudi tekom aprilskih tednov močno padla. Na stavbiščih kar mrgoli in vsa večja dela države, dežel in občin so pričeta ali pa se nadaljujejo. Pač pa je na tem področju prišlo do sporazumne ureditve, da v stavbarstvo ne sme več do-takalti nova množina ljudi iz drugih področij', predvsem iz kmetijstva, ker ravno ta dotok trga delovno moč s podeželja in v zimskih mesecih izredno stopnjuje število brezposelnih. Zanimiv je bil ta pojav zadnje zime, ko je bilo več ljudi zavarovanih pri delu kakor lami, kljub temu pa je bilo tudi število brezposelnih dosti večje kakor lani. To protislovje si razlagajo deloma tako, da je dotok s podeželja večji in deloma pa je tudi do'tok iz mladinskih kadrov, ki izstopajo iz šole, večji je bil leta popreje. Na Koroškem so se razburjeni duhovi po občinskih volitvah ,polegli Novi župani sedijo na svojih mestih in si lomijo glave, kako bi izvedli vse to, kar so stranke pred 14. marcem obljubile. Pivo delo novih županov in novih Občinskih odborov so bili .proračuni za leto 1954, ker je star odbor po odloku deželne vlade imel samo pravico odločiti do 30. aprila. Gelovčani pa si lomijo glave, kako bi uredili trg Sv. Duha, da bi tako bolj zadoščal prometnim potrebam. Kakor vidimo pred vsem ob četrtkih, ko smo s svojimi vozili v mestu, je mesto v središču kar natrpano k raznimi vozili. Avtomobilov je na preteg, saj pišejo listi, da ima vsak 129. Avstrijec svoj avtomobil. Motornih koles in kolesarjev pa je kar polna cesta. Teh zadnjih jc tudi po riaših vaseh precej. Kako 'bo izgledalo po cestah v poletnih mesecih, pa si kar ne moremo dobro predstavljati. Ceste 'postajajo preozke, železniški vagoni pa bolj prazmi. Ves osebni promet se preusmerja na cesto. Gradnja cest pa razmerno počasi napreduje, ker je zvezana z velikimi stroški. Seve bodo razširjene ceste zopet zožile naštr žitna polja. Uboga trgovska vajenka sem. Z bolno materjo stanujeva v 'baraki1 v predmestju. Vsak dan, ko odhajam z doma, me gloda skrb, ibom li nafila mater, edino biitj;e na svetu, ki me ljubi, zvečer ko pridem domov, še živo. Ves skromen zaslužek, ki obstoja predvsem iz ..prostovoljnih prispevkov”, uporabim zato, da svoji ljubi mamici pripravim kako veselo iznenadenje. Tisočkrat večja kot moja, pa je njena ljubezen. To vem in čutim znova vsak večer, ko slonim ob njej,. Ne govore veliko njena usta. Zgovorne so le njene oči, očem pa narekuje srce. In to vem — to srce živi le zame in sama hočem živeti le zanj. Ne morejo me zvabiti ne sladke besede prijateljic, ne blesteče reklame kinopodjetij, ne radost prebujajoče se narave. Moja pot je v službo in iz službe k mami. Nanjo mislim, ko odhajam z doma, nanjo mislim, ko prenašam škatlje, nanjo mislim, ko brišem prah po predalih in policah, nanjo mislim, kadar mi stisne prijazna rolka za kako uslugo majhno nagrado. Težko jih sprejemam te nagrade, a ob misli na mater, mi je vsak groš zlato, zlato za veselje za mojo mater. Oni dan pa je legla groza v moje srce. Kaj se je zgodilo? Zaradi velikega prometa v trgovini sem smela opustiti dolgočasno opravilo 'brisanja prahu in prekladanja Škatel j ter pomagati pri prodaji. To je pa vendar čisto nekaj, drugega, brisati prah, ali prijazno streči odjemalcem. To je delo, ki mi ugaja, ob katerem vsa zaživim. Minil je najhujši naval, v trgovini se je vse umirilo. Čas je, da pregledam račune. Vsa kri mi butne v glavo, od tod plane nazaj; v srce, ki začne nabijati s silno močjo. Zmotila sem se. Račun ni v redu. Kaj, poreče gospodar? Kako naj, popravim, kje naj dobim denar za povračilo? Moja uboga mati, vsi prihranki, ki sem jih namenila za njen god, ne bodo dovolj. Tedaj, se odpro vrata trgovine. Gospodična, verjetno dijakinja, pozorno pogleda po trgovini. Ko me zagleda, se mi prijazno nasmehne kot svoji prijateljici in skoraj malo v zadregi pove: »Zmotili ste se, prišla sem da poravnam.” Kdo hi popisal moje občutke! Konec skilbi, konec strahu! Hvaležno sem stisnila mladenki roko. Zardela je in skoraj neslišno izjavila: »Storila sem le, kar je bila moja dolžnost.” Si li bralo dekle, hvaležnost v moj,ih očeh? Hvaležnost, ker si rešila stiske revno dekle? Bog ve? Dovolj ti je sladka zavest, da si storila svojo dolžnost. Storila si več, kot je tvoja dolžnost. Storila si, kar ti narekuje krščanska ljubezen. Naj ti poplača ljubi Bog. Iz življenja mladega fanta V šesti številki Našega tednika smo v uvodniku »Rusijai in mi” brali o ruski religioznosti, kako se ,pod skorjo brez-venstva skriva klic po Bogu in koliko so tam verniki pripravljeni žrtvovati se za resnico, ko jih ta prevzame. Kot pojasnilo naj nam bo tale zgodba iz knjige „My Russian Yesterdays”, ki jo je napisala znana pisateljica Catherine De Huedk. Ivan je bil že rojen v komunistični Rusiji, kakor vsa današnja ruska mladina. V šoli so ga učili, da ni Boga — tak je nauk komunističnih šol. Ko je začel Ivam hoditi v višjo šolo, ga je pot vsak dan vodila mimo majhne in zapuščene cerkve. Res je, tudi v Rusiji je odprto nekaj cerkva. To pa zato, da se lahko reče, da je v veliki Sovjetski zvezi demokratična svoboda vere. Toda le stari ljudje hodijo v te cerkve — le tisti ljudje, ki jim vera Ob koncu življenja pomeni več kot zasmeh ali celo smrt... Ivan je postal radoveden, kaj! se dogaja v tej zapuščeni cerkvici ob cesti. Nekoč se je ojunačil in vstopil v poslopje. Najprej ]e seveda pogledal okoli sebe, če ga kdo ne vidi ali celo opazuje. Predobro se je zavedal, da stavi na kocko svoje šolanje, svojo bodočnost in morda celo življenje, če vstopi v to, mladini strogo prepovedano stavbo. Kakor zunanjost je bila tudi notranjost cerkve v zelo slabem stanju, a bila je čista in pometena. Fant je v svojem srcu nekaj začutil, čemur ni vedel imena. Odkril se je. Pogled se mu je ustavil na sliki našega Gospoda, starodavni, delani na les. A je le začudeno gledal. Slika je bila zanj čudovito lep obraz tuje lepote, ljubeznivosti in toplote, ki je ni bil vajen. Počasi in boječe se je približal ter prebral napis: »Ne branite jim priti k meni!” Fantovo srce je začelo glasneje utripati, kakor tistikrat, ko so ga izvolili za voditelja športnega kluba. Zazdelo se mu je, da stoji tu že dolgo časa. Kdo je ta človek na podobi? Kaj pomenijo napisane besede? Ivan se je nenadoma preplašeno zdrznil. Prisluhni L je. Zaslišal je korake po starih polomljenih stopnicah. Ne bo dobro, če ga dobe tukaj. Zato se je splazil v najtemnejši kot cerkvice. Zadržal je dih in prisluškoval. Končno se je oddahnil: bil je le neki starec, ki je pokleknil pred leseno sliko. Preceji časa je Ivan iz svojega skrivališča opazoval, predno se je le ojunačil — in se tiho približal klečeči postavi. S šepetom je vprašal, kdo je človek na .podobi. Starček pa se je počasi dvignil in odpeljal mladeniča v ozadje cerkve. Nežno je položil roko na fantova ramena in mu začel govoriti o Človeku na leseni sliki. Razložil mu je, da je to Kristus' — Bog. Ivanu se je zdelo, da bo vsak čas počil v smeh. Saj Boga ni. Odkar se spominja, je vse slišal talko govoriti. Toda pogledal jie še enkrat na sliko in zdelo se mu je, da ga vsaka poteza moža na podobi privlačuje k njej. Vprašal je glede napisa in starček mu je začel govoriti o Kristusovih apostolih, ki so nekoč branili otrokom k Njemu in jih je posvaril. Še več mu je pravil in mu dal tanko knjižico štirih evangelijev. Potem je napravil nad Ivančkovo glavo tuje znamenje ter mu dejal, naj igre v miru božjem. Povabil ga je, naj. se ob istem času še vrne, če mu je drago: on bo vsak dan v cerkvici, če bo le Bog hotel. Povedal mu je, da je duhovnik, da prav to uro sleherni dan obišče svojega Gospoda in Učitelja. Ivan je odšel im tuji mir je šel z njim ... Odslej se je fant še večkrat vrnil k staremu duhovniku. Ni si mogel pomagati: kadar je v temni noči, ko so drugi že spali v svoji sobici bral iz knjižice evangelijev, vedno ‘bolj ga je vleklo h Kristusu in duhovniku. Prišel je dan, ko je Ivan zaprosil duhovnika za krst. Starček se je sprva upiral, toda Ivan mu je zatrdil, da se dobro zaveda svojega koraka. Nekega lepega spomladnega dneva in v zlati zarji zahajajočega sonca je bil Ivain krščen. Nihče ni bil prisoten; le Bog, duhovnik in Ivah. Naslednje jutro se je prvič spovedal im tudi prvikrat prisostvoval najsvetejši daritvi ter sprejel sveto Rešnje Telo. Potem je bil še birman, kajti za železno zaveso je malo škofov in smejo birmati tudi navadni duhovniki. Kmalu po prejemu teh velikih zakramentov je mladenič začel razumevati skrivnost svojega poslanstva: Kristusa oznanjati tudi drugim! Kajti vsak kristjan mora biti tudi Kristusov poslanec in oznanjevalec. Ni bilo dolgo in starega duhovnika, ki je Ivana 'krstil, so zaprli. Že itak zapuščeno cerkvico pa so zaklenili. Ivan se je počutil osamljen, toda ne prestrašen. Kakor slehernega ruskega fanta so tudi njega poslali na delo: določen je bil za farmo blizu svoje rojstne vasice. Kakšno veselje ga je napolnilo, ko je po naključju dognal, da blizu njegove delavske barake stanuje izgnani duhovnik. Rdeči so mu sicer prepovedali izvrševati duhovsko službo, a zaradi Boga in duš jo je na skrivnem še opravljal, ter zaradi tega vsak dan tvegal svoje življenje. Počasi, mimo, previdno in v prilikah je začel Ivan govoriti svojim sodelavcem o Bogu in božjih stvareh. Kmalu je našel toliko voljnih in pripravljenih src za poslušanje božjega nauka. V temnih in deževnih nočeh je Ivan vodil žene s svojimi otročiči k duhovniku, da jih je krstil. V nočnih urah je po isti poti preko mokrih polji vodil mladeniče in dekleta, da jih je duhovnik še temeljiteje, poučil in sprejel v Cerkev. Koliko napornih, nevarnih potov je napravil v dežju in noči, da je pri- peljal duhovnika srečno k smrtni postelji umirajočega. In koliko zakonov so sklenili mladi zaročenci z duhovniškim blagoslovom po njegovi pomoči, Ivan še sam ni vedel. Toda tako ni moglo dolgo trajati. Ljudje, ki sovražijo Boga, so prišli po Ivana in so ga odpeljali. Poslali so ga v izgnanstvo nekam daleč proti ostremu severu, v brezmejne ruske stepe. Trdo je moral delati: s prostimi rokami soliti polenovke po dvanajst, štirinajst ur na dan. Koža na rokah je razpokala, kri je silila iz razjedenih dlani. Kot smrt je shujšal, toda niso se ga usmilili pri tem ubijajočem delu. POHIŠTVENO BLAGO PREPROGE - ZAVESE VELIKA IZBIRA - ZMERNE CENE P R A U S E Plovec, Bahnhofstrassc 8, Fleischmarkt 9 Ivan je še naprej, govoril o Bogu. Njegovi tovariši jetniki so ga poslušali in prišel je dan, ko so zaprosili za sveti krst. Komaj šestnajstletnik je bil, pa jih je krstil 149 po številu — razen enega vse... Naslednje jutro pa so zojpet prišli ljudje, ki sovražijo Boga — in prav zato tudi ne ljubijo ljudi. Odpeljali so Ivana in njegove krščence. Ali zatajiti Boga — ali umreti! Izbrali so si smrt — naslednje jutro Ob zori,.. Danes Ivan veliko pripoveduje našemu Gospodu in Njegovi sveti Materi... Govori o sveti Rusiji, o Rusiji, ki je sveta tudi danes in iz dneva v dan postaja svetejša. Saj toliko njenih otrok umira za vero in Boga. Umirajo neopevani — pozabljeni, osamljeni in nepozabni — mučenci... Nekateri sami, drugi s tovariši... A podobno kot Ivan — vsi umirajo iz ljubezni do Boga, do svete Rusije, za vso družino človeštva ... STOPETDESET LET KATOLIŠKEGA DELA V AVSTRALIJI Ker pastiruje v Avstraliji tudi naš koroški rojak dr. Janko M.ikula, je prav, da spoznamo tudi verske razmere tam. Preti letom dni je močna katoliška verska skupnost v Avstraliji praznovala poldrugo stoletje verske svobode na peti celini sveta in plodnega delovanja katoliških misijonarjev. Ob tej priložnosti je bil tudi avstralski na rotiti i evharistični kongres v Syd-neyu, kjer je danes okoli pol milijona katoličanov. To število predstavlja eno četrtino vsega tamošnjega prebivalstva. Leta 1834 Je postal v Sydneyu britanski benedlk-tinec John Bede Poilding prvi katoliški nadškof. To je bilo v času, ko po vsej Avstraliji ni bilo še toliko katoličanov kot samo danes v Sydneyu. Danes.so avstralske katoliške misijbnske postaje vsevprek po celini, organizirane podružnice pa po vsem obkrožajočem otočju Tihega oceanai. J. š. Baar — Al. Nemec: ZEMLJA IN LJUDJE Roman {64. nadaljevanje) V Stadiih si je naročil ne samo cokle, vile, grablje in toporišča, ampak tudi okovano kosišče, in njegov »Stach”, ki je imel doma v kraljevskih Stachih shranjeno mero za Cimburove cokle, mu je iz najboljše breze izstrugal lahko, prožno, pa močno ko-sišče. Kdor koli je segel na voz po njem, je vsakemu zaklical: »To je naročeno, to je Chnlbrovo kosišče iz Putime.” Tako si ga je sicer sleherni ogledal, potem pa spoštljivo odložil v stran. Končno si je Gimlbiira nasadil koso, jo potolkel s kladivcem, poskusil, če se ne maje, in sel z njo rano zjutraj, najrajši v ponedeljek, na žitna polja. Jutranji veter se je igral z njegovimi dolgimi lasmi, težko, zrelo upognjeno klasje pa je šelestelo, kot da se ga boji. Zdaj; se je Cimbura odkril, poklek mil na mej i v zeleno rosnato travo, objel na rame naslonjeno koso s sklenjenima rokama in molil za blagoslov. Ko se je pokriža! in dej,al: „V imenu božjem in Bog nam pomagaj,” se je žetev začela. Zamahnil je prvič, drugič, vedno globlje je gralbila kosa, vedno širšo red je rezala. Sikala je kot kača in švigala med žito, za Gimburo je raslo strti išče, kakor bi ga postrigel, na zemljjo pa je tiho, vdano padalo žito... Za vsakim zamahom je Cimbura stopil za celo dolžino noge naprej: in puščal za sabo dve sporedu i. ravni črti, kot bi ju z ravnilom začrtal. Tak kosec je Cimbura. Ne samo da ga nihče ne prehiti, ampak mu tudi nihče ni kos, nobeden ga ne more dohitevati. Zato ne kosi v vrsti z drugimi, ampak si je sam odmeril tlel in na tem kosu gospodari njegova strašna kosa ... Prvi dan žetve se je nagnil v zaton. Zadovoljen se je vračal na večer Cimbura domov. Na ramah je nesel koso kakor prapor iz boja. »laaapno! — laaapno!” mu je zategnjeno donelo naproti iz vasi. »Apnar,” si misli Cimbura. »To j|e drugi v tem tetlmu. Zdi se, tla se je v Čadirovi z njimi vreča raztrgala in da so se razleteli po svetu.” »laaapno! — laaapno!” »Ta je pa nov, saj. niti klicati ne zna, kakor se spodobi,” posluša Cimbura in ga pomiluje v duhu: »Kdo bo kupil od neznanega človeka? Čemu se oprijeti novega, če se ti stari ni zameril? In še prepozno prihaja ta nesrečni človek za vsemi drugimi.” »I-aaapnp! Laaapno!” jie žalostno zvenelo klicanje skoz večerni zrak razgibane vasi. Cimbura je prišel domov in se ni menil več za ubogega apna rja. S hčerjo Marijano je krmil živino, črpal vodo, rezal rezanico in pripravljal steljo. Toliko da je bil s klajo v hlevu pri kraju, se je pripodil kakor prašni vrtinec na dvo- rišče Jan. Vsem se je zdelo čudno, da bi Jan ob žetvi kar tako prišel v vas, zato so se ga kar ustrašili. »Kaj se je zgodilo?” mu je stekla naproti mati. »Glej, Jana je nekaj prignalo sem,” je pomislil Cimbura in mu šel iz skednja naproti. Tudi Marijana je prestrašena prihitela iz hleva, ko je zaslišala Janov pozdrav. »Nam se ni zgodilo nič,” jih je pomiril mladi gospodar, »toda ta tuji apnar, ki se je malo prej, peljial skozi vas, se je ustavil pred našo hišo in me prosil: Gospodar, prosim vas, konj mi' je zbolel in ne morem dalje.” »In kaj si mu rekel?” ga je nepočakano prekinil oče. »Kaj: drugega, kakor da sem odprl vrata na stežaj in ga povabil: Zapeljite kar na dvorišče, pravkar imam v konjušnici novo stajo. Z veseljem vam jo odstopim.” »Dobro,” si je oddahnil Cimbura, »kajti vse je lahko s sabo vzeti, samo prenočišča ne.” . »Voz smo zavklekli v koinico, konja odvedli y hltev, apnar pa sedi pri nas in tarna zaradi koinjia. Zato vas, očka, prosim, pridite k nam in poglejte, kaj ukreniti s konjem, kako mu pomoči.” »Takoj, fant, takoj, pridem!” si je oblekel suknjič. Med potjo pa jie spraševal, kaj. je s konjem, ali je, pije, kašlja. »Nič, očka. Le dlaka se na njem ježi in mraz ga stresa, žalostno poveša glavo k tlom, stoji ob polnih jaslih ovsa, niti ovsa se ne dotakne, komaj, se drži, na nogah in zdi se, da se bo vsak hip zgrudil. »Serec je,” je na koncu dodal Jan, kajlti vedel je, tla so očetu serci posebno pri srcu. »Tako, serec — hm — da, serce imajo apnar ji najrajši, da se na konju ne pozna prah, kajti med apnarji so lenuhi, ki jim krtača ne diši.” Na češkem jugu imajo do danes pri starih hlevih v konjušnici še »vojaško stajo”. Preden so bile postavljene vojašnice za konjenico, so v nj ih stanovali dragonci , u lani, huzarji in kirasirji, razdeljeni, v zimi po posameznih hišah, in v Putimi imajo še do Ženska oblatila za pomlad najceneje pri Celovec, Alter Pl. 4 JU odet tj ve sedaj ob vojaških vajah leto za letom »na kvartirju” ne samo vojake, ampak tudi konje. V tako stajo se je napotil Cimbura. Sonce je pravkar zahajalo in skozi odprta vrata in okno so padali poslednji medli, že hladni sončni žarki. V staji je Gimhura zagledal starega, zgaranega, slabo krmljenega konja. Žalost in jeza sta mu obenem zalila srce. Jeza je veljala apnarju — žalost pa konju, ki je stal tu ves nebogljen, z zaprtimi očmi, s sklonjeno glavo in drgetajočih nog. In ptav tako je stal tu njegov lastnik. (Nadaljevanje na 5. strani) CELOVEC Vsako nedeljo in praznik je v stari bogoslovni cerkvi v Priesterbausgasse nedeljska služba božja ob pol 9. uri. CELOVEC V Lendorfu ipri Celovcu so kopali klet za novo stavibo in tam naleteli na stare grobove iz 4. stoletja po Kristusu. Našli so še nekaj okraskov in ostanek stare na bronastih, ploščah pisane začetnice za branje. Zveza pevskih društev javlja, da se za Jurjievo, dne 24. aprila, napovedani sestanek organistov ne bo vršil. O novem datumu bo vsak posamezen interesent pravočasno obveščen. ZA MATERINSKI DAN: Krščanska kulturna zveza je pravkar razmnožila 2 igrici za materinsko proslavo: „Sirota Jerica”, pravljica v 4. slikah po narodni pesmi z notami za pevske točke ali za rajanje. Izvod z notami 5.— šil. „Mati in gruda”, igrica v 4. dejanjih s .petjem in rajanjem, ki jo je sestavila gdč. Milka Hartman. Izvod 3.— šil. Razmnožena je tudi Finžgar jeva igra „Veriga”. Izvod 10.— Sil. Za Marijine proslave sta razmnoženi 2 Skupinski, zborni deklamaciji: „Mladima Mariji” in „Tri Marijine slike”, oboje 50 grošev. Kar bo še razmnoženega gradiva za materinske in Marijine proslave, bomo sproti objavili: Kdor naroči, naj pove, koliko izvodov naj pošljemo. »SETEV” ŠTEV. 2 Izšla je že druga številka dijaškega lista »Setev”. Ta dijaški list izdajajo dijaki celovškega učiteljišča. List sam naj bi bil nek poizkus literarnih vaj, vendar imamo vtis, da se je posrečilo nekaj1 več. Iz vsebine raz-vidimo, da poskušajo dijaki in tudi dijakinje v lepi slovenski besedi zajeti dejansko življenje na podeželju. Sedaj, v velikonočni številki — v drugi številki lista se nam zrcalijo narodni običaji, stari in domači in vendar vsako leto zopet znova doživeti in vedno zopet lepi in naši. Z listom imamo tudi nedijaki mnogo veselja in dijakinjam ter dijakom celovškega učiteljišča čestitamo. List pa izstavlja tudi tistemu, ki dijakom pomaga, spričevalo velikega truda in spretnosti. OBVESTILO Obveščamo vse farane in vernike izven fare, da bo dne 2. majnika blagoslovitev zvonov v A p a č a h. Pričetek ob 9. uri dopoldne. TRŽAŠKI DIJAKI IGRAJO V GLOBASNICI Vse Gldbašane in okolico vabimo na veseloigro: »Veseli dan ali Matiček se ženi”, ki jo igrajo tržaški dijaki na soboto 1. maja ob pol osmih zvečer pri Soštarju. Dijalki si hočejo ogledati lepote naše Koroške, pa nam obenem prinesejo s seboj tudi nekaj lepega in veselega: prvo slovensko igro, ki jo je napisal Tomaž Linhart. Poplačajmo njihovo dobro voljo in kulturno delo z lepim dbiskom igre! ŽVABEK Ko je dne 6. alprila naš sedanji župan prh šel s konjsko vprego domov in izpregal konje, ga je konj z zadnjo nogo tako udaril v obraz, da mu je razbil spodnjo in gornjo čeljust ter ga še v obrazu močno ranil. Po prvi zdravniški pomoči so ranjenega gospoda Kuschniga prepeljali na kliniko v Gradec. STEBEN V PODJUNI Navadno je ob praznikih mnogo prometnih nesreč. Tako čez velikonočne praznike tudi pri nas ni mirovala. Na velikonočni ponedeljek popoldne sta trčila v Klincu na zvezni cesti dva motorna kolesa skupaj. Neki orožnik iz Miklavčevega se na ovinku ni držal desne strani, zavozil preveč na levo in se pri tem zapeljal v Rozalijo Las-nig iz Globasnice, ki se je pripeljala iz nasprotne strani z lahkim motornim kolesom. Rozaliji Lasnig se razen poškodb na nogi ni nič hudega zgodilo, medtem ko sta možakarja na drugem motornem kolesu utrpela težje poškodbe, eden pretres možganov. Precejšnjo nesrečo je imel tudi Stanko Mihev, Kunčičev hlapec. Na veliko soboto je žamal in pri tem je pač tako nesrečno dobil roko v žago, da mu je prerezala desno roko. Poleg tega mu je odrezala še prstanec in ipoškodovala ostale prste. Sedaj se zdravi v celovški bolnici. Želimo mu, da bi’ kmalu ozdravel. ST. VID V PODJUNI Dne 2. aprila je umrla v 76. letu starosti Terezija Hanžur, stara Žličjiakova mati v Gluhem lesu. Želodčni rak ji je pretrgal mit življenja- Iskala je zdravja tudi v bolnici, pa ni bilo več pomoči. Prepeljali pa so jo še pred smrtjo domov. Veličastna udeležba na pogrebu jle pričala, kako je bila rajna spoštovana. Dušni pastir se je v lepih besedah poslovil od rajne, pevci pa so ji zapeli žalostinke. Na cvetno nedeljo pa je bil v Celovcu pogreb Johane Poberin, naše bivše „kri-parce”. Rajnima želimo večni mir, žalujočim sorodnikom pa izrekamo odkrito sožalje. Na cvetno nedeljo je farma mladina vpri-zorila igro »Madona v gozdu”. Vsi igralci so svdje vloge dobro rešili in tako pokazali, da nekaj znajo. To igro j;e farna mladina ponovila tudi na velikonočni ponedeljek. VELIKOVEC VeLikovŠki Občinski svet je na svoji seji sklenil, da takoj pričnejo z gradnjo tamoš-nj.ega poslopja za glavno šolo. Na podlagi ponudb je dobila dela firma »Universale” z obveznostjo, da zaposli domača podjetja in tudi domače delavce. RADISE (1. april na Radišah.) Sam Bog ve, kdaj in kje se je pojavil prvič 1. april kot izredno važen in muhast datum. Tako so pred leti poročali list:, da se je ta dan prikazal nekje na zapadu gozdni mož z ogromno brado in ribjimi luskinami po telesu. Pred par leti pa so listi poročali irz vzhoda, da je nekje krava povrgla tele s tremi glavami. Vse to naj bi se bilo zgodilo ravno prvega aprila. Kdo je bil Ob teh »razburljivih” vesteh mislil. V Našem tedniku večkrat 'beremo o Slovencih v Argentini. S pridnostjo so mnogi v nekaj letih prišli do lastnih domov. Pri vsej delavnosti in skrbi za potrebe vsakdanjega življenja pa ne zanemarjajo prosvete. Mnogi izmed nas 'poznajo mesečnike: »Duhovno življenje”, »Katoliške misijone” z mladinskimi prilogami, »Slovensko besedo”, posebno važen pa je koledar — zbornik »Svobodne Slovenije”, ki je letos že šestič izšel. Obsega skoraj, 300 strani velikega formata, je bogato ilustriran, vrednost mu pa dajejo zlasti razprave in članki, ki govore o sodobnih domačih in svetovnih problemih: vse to pa v prijetni menjavi prepletajo pesmi in leposlovni spisi. Za koledarskim delom je najprej važen Članek dr. Gregorija Rožmana, koroškega rojaka, ljubljanskega škofa, ki govori o »Nevarnostih prihodnjih let”. Opozarja posebej na značilnost sedanje komunistične taktike: nasprotnika utruditi. Med drugim pravi: »Povsod opažamo to taktiko: v politiki, ko n. pr. zavlačujejo sklenitev pogodbe z Avstrijo in Nemčijo; v vojni, ko so na Koreji zavlačevali razgovore za premirje v nedogled; v sodstvu, ko obtožene utrujajlo do Skrajne izčrpanosti, da zgube vsako odpornost.” V tej zvezi navaja svarilo sv. očeta Pija XII.: »Največja nevarnost sedanjosti je utrujenost dobrih.” Ves članek tako živo zadeva tudi naše razmere, da si bo usoda izbrala za 1. april tudi Ra-diše. Slučaj je hotel, da so pri nas novi občinski odborniki ravno ta dan volili novega župana. Pa tudi pri naših volitvah se je rodil nestvor s tremi glavami. Malo črno, malo rjavo in še malo rdeče. Tako je bila torej mešanica popolna in datumu prvega aprila primerna. Menda smo bili mi Slovenci tisti »gozdni” mož, proti kateremu se je bilo trdba postaviti in to vse zopet 1. aprila. Ne moremo si kaj, da ne bi mislili, da so že drugi aprili prejšnjih let močno utrjevali to Skupnost, ki se je 1. aprila 1954 zopet znašla in tudi. tedaj je šlo proti istemu dozdevnemu »gozdnemu” možu. Je pač že tako na svetu. Ta »gozdbi” mož je ostal v vseh položajih sam sebi zvest in tako ni treba menjati »farbe” po vetru. Vemo seve tudi, da so »gotovi” občinski možje imeli velike načrte, kako bodo preobrazili obraz Radiš. Taki načrti so le pred volitvami zanimivi, ta čas stanejo samo besede, po volitvah pa bi bilo treba denarja in dela, to pa je že nekako druga zadeva. Občani pa bomo sodili delo in ne besede in se bomo pri prihodnji odločitvi po tem ravnali. ŠMARJETA V ROŽU Po daljšem času se moramo tudi šmarje-čani oglasiti, kajti drugače boste mislili, da se še nismo zbudili iz zimskega spanja. Res je bilo tudi pri nas precej mrzlo, pa vendar je nas zbudilo pomladansko sonce, ki razveseljuje vsako srce. V pustnem času smo bili res vsi malo zaspani, da smo se pozabili ženiti. Bila je ena sama poroka in še ta izven fare.Zato se je pa smrt pogosteje oglašala v naši fari, kar nenadoma jih je začela pobirati. Novi gospod župnik so prvega pokopali Kom.poševega ZBORNIK da bi zaslužil celoten ponatis, v katerem naših listov. Med svetovnimi problemi je najbolj v ospredju vprašanje »Združene Evrope”. V obširnem 'poročilu govori o prvem mednarodnem kongresu kršč. demokratske zveze Srednje Evrope. Od domačih je Obširno obdelano tržaško vprašanje, zbornik prinaša tudi kratko sliko iz političnega in kulturnega življenja koroških Slovencev. Zaslužnim možem so postavljeni lepi spomini’. V Zborniku so omenjeni v daljših ali krajših sestavkih: dr. G. Rožman (sedem-desetiletnica), msgr. Trinko I., f prelat dr. Odar, F. Ramovš, f župnik V. Lovšin, f glasbenik dr. A. Dolinar, f salezijanski misijonar L. Pernišek, -j- F. žužek in f dr. J • Kralj, V Zborniku je tudi nekaj leposovnih spisov {letos precej manj., ko prejšnja leta): K. Mauserja »Ura s kukavico”, M. Skalarja »Dušica je prišla”, J. Korošca »Zadnji juriš” in B. Kramolca »Pravljice”, številnejše so pesmi. Pretežni del Zbornika obsegajo razprave. Naj omenimo samo nekatere: »Boj beneških Slovencev za svoje pravice” (Starogor-ski). »Naša kulturna preteklost v luči obletnic” (L. Gerzinič), »Rodovitnost ljudi im narave” (Ahčin), »Atomski vek-doba mislečih strojev” (Hafner) itd. Kaj 'bi še naštevali, to je treba brati. Zbornik lahko naročite tudi pri upravi Tednika. Le kam na belo nedeljo? Pridite v Št. Ruperti Učenke kmetijsko-gospodinjske šole, pri šolskih sestrah v »Narodni šoli”, bomo ob zaključku šolanja, dne 25. aprila t. 1. priredile rastavi in predstavo. Razstavi bosta v šolskih prostorih. Razstava ročnih del 'bo odprta ves dali. Vse kuharske izdelke pa si boste lahko ogledali le do 4. popoldne, ker jih bomo začeli potem razprodajati. Upamo, da boste segali po naših okusnih in ličnih kuhinjskih proizvodih. Predstava ibo v telovadnici »Narodne šole” in sicer prvič ob 2. uri in drugič ob 4. uri ipopoldhe. Tudi od gledalcev zavisi uspeh predstave. Zato vljudno prosimo, da pridete v dvorano in odidete iz nje pravočasno. Spored zaključne akademije: 1. Pozdrav 2. Življenje v pesmi 3. Govor 4. Vesela mladost 5. Dekliška pomlad v pesmi 6. N’mav črez izaro... 7. Mati in gruda — igrica v 4. dejanjih 8. Materi vseh mater. Dragi koroški rojaki in rojakinje! Poleg šen jakobske, je šentruperška šola edina naša šola na Koroškem, ki že leta z uspehom vrši svoje poslanstvo — vzgaja dekleta za dobre sloven-i.ske matere in gospodinje. Pokažite zanimanje za svojo šolo s svojim Obiskom predstave in razstav. Ponosni 'boste na nas — mladi rod, ob tako bogatih uspehih našega šestmesečnega šolanja. Skupno se hočemo veseliti in naužiti strokovnih in kulturnih lepot. Na veselo svidenje! Gojenke Očeta in kmalu za njim j,e zaspala v Gospodu Surnikova mati. Na praznik sv. Jožefa pa so nas zapustili Kurjevi stric Valentin Čeme. Rajni so bili pošten in dober človek. To je jasno pokazala udeležba pogreba. Redkokdaj vidimo v naši fari pri pogrebnih slavnostih toliko ljudi kot tokrat. Ostali so zvesti do zadnjega veri in svojemu narodu. Vedno so z veseljem prebirali »Naš tednik” in Mohorjeve knjige. Mnogo zalivale so jim dolžni naši študentje, katerim so prav radi pomagali, kadarkoli so mogli. Razumeli so dijaške težave in jim zato prav radi prihiteli na pomoč. Naši cerkveni pevci so se pod vodstvom naše organistinje Lini Miclior potrudili, da so s petjem pogreb olepšali. Na željo in povabilo žalujoče družine so prišli k nam naš g. župnik Karicelj,, da so vodili pogrdb. Asistirala pa sta domači g. župnik in naš bogoslovec Mičlior Maks. č. g. Karicelj. so spregovorili na grobu lepe in tolažilne besede, kakršne je rajni tudi zaslužil, ■kajti že pregovor pravi: Kakršno življenje, takšna smrt. Nato pa sta nas zapustili še Humanova mati in Oraže Marija. Prejšnji teden smo imeli sv. misijon, vsakemu faranu je bila tokrat dana možnost, da se lepo pripravi na veliko noč. Sicer imamo še nekaj novic, pa jih bomo rajši pustili za prihodnjič, da bomo še drugič kaj brali: o lepi Smarjeti. Za velikonočne praznike je bil v Celovcu bogat nogometni spored. Glavno zanimanje je veljalo velikemu turnirju najboljših mladinskih nogometnih moštev Jugoslavije, Avstrije in Nemčije. Ta turnir je priredilo športno društvo ASK za 25-lotnico obstoja. Oba dni je skupno okrog 3000 gledalcev sledilo lepim igram, ki so za Koroško in Celovec bile posebne vrste dogodek, kakršne si sicer privoščijo le velemesta. Pokal in prvo mesto je osvojilo mladinsko moštvo »Grvene zvezde” iz Beograda, drugo mesto FC-Kdln in tretje dunajski Rapid. Na športnem igrišču »Avstrije” pa je bilo v gosteh moštvo iz Opatije. Kljub lepi igri jim je uspelo prvi dan igrati neodločeno, drugi dan pa so izgubili. f Dr. JOSIP TOMINŠEK V 82. letu svoje starosti je preminul znani slovenski šolnik in planinec dr. Josip Tominšek. Po rodu Stajerc iz celjske okolice, kmečki sin, je študiral v Celju in Gradcu ter služboval kot izvrsten šolnik v Celju, Kranju, Ljubljani, Gorici in končno v Mariboru. Znan je tudi po svojem sodelovanju v »Ljubljanskem zvonu" in kot dolgoletni urednik »Planinskega vestnika”. VABILO Učenke šentjakobske gospodinjske šole vabijo na razstavo in zaključno prireditev ki 'bo v nedeljo 2. maja v šolskih prostorih. Prva predstava bo ob enih, druga ob štirih 'popoldne — za goste in okolico. Ob sedmi uri zvečer pa za šentjakobčane. Kuhinjska razstava bo samo do 4. ure popoldne. 1. Pozdrav 2. Naši vodnici ob zaključku tečaja 3. En večer je bil gospodinja, igrica v 2. dejanjih 4. Narodne pesmi 5. Govor 6. Dve teti — igrica v 2. dejanjih 7. Naša pesem 8. Naš dom Rodoljubi od vseh strani, vljudno vabljeni! Učenke PESTER pume (p. O)biku Oiz^touceLjita ČLANA HIMALAJSKE EKSPEDICIJE Beljak obnavljajo V „Našem tedniku” smo že omenili, da je bil izbran za člana argentinske himalajske ekspedicije na goro Daulaghiri tudi znani slovenski športnik, argentinski prvak v smučanju in plezalec g. Dinko Bertoncelj. Ker bo naše bralce gotovo zanimalo njegovo potovanje in uspeh, bomo sproti objavljali njegova poročila. Prvo pismo je pisal v letalu čez Atlantski ocean. ■ „Res, čudno se mi zdi in kar ne morem verjeti, da sedim v letalu, ki že plove iz Rio de Janeiro proti Natalu. Nobenih posebnih občutkov nimam. Zdi se mi kar nekam vsakdanje, kakor da bi večkrat na leto hodil na taka potovanja. Cilij mojega potovanja mi skoraj ne pride na misel. V tem letu sem že toliko potoval, da se ml zdi skoro že samo po sebi razumljivo, da zopet potujem. Sem pa zeflo vesel, da je končno le prisilo do tega, da smo odrinili iz Buenos Airesa. Saj: zadnji dnevi v tej vročini res niso bili prijetni. Zato sem se počutil kar zadovoljnega, ko sem se včeraj, zvečer znašel na Aerolineas. Zelo sem se razveselil velikega števila prijateTjev in znancev, ki so nas prišli spremit. Skoraj od vsakega sem prejel par tlobrih nasvetov, katere bom vsekakor moral upoštevati. Na obrazu vsakogar, od katerega sem se poslavljal, sem bral neko zaskrbljenost. Zase sem trdno prepričan, da se bo vse srečno izteklo. Zadnjič na čajanki, ki sta mi jo priredila Misjonska zveza in pa S.Z.D., so mi dali na pot misijonski križ in pa slovensko zastavico. V trenutku, ko sem prevzel križ, se mi je zazdelo, da se pričenja zame nekaj vzvišenega in lepega v mojem življenju. Trdno verujem, da se bo vse dobro izteklo. Saj s križem v roki se samo zmaguje. V tem trenutku sem se šele zavedal, kaj pomeni, da gre prav Slovenec, izbran od tujcev, na Himalajo. Ponosen sem, da sem bil ravno jtaz tisti, ki je bil »zbran za to trdo delo. Zato bom tudi poizkušali in delal na tem, da 'bo, če bo to le mogoče, na vrhu Daulaghiri j a zasajen križ, Tončkova slika (o njegovi smrti smo poročali v predzadnji številki Našega tednilka. op. ur.) in slovenska rzastavica. Iz Ezeize smo odleteli ob 12.30 ponoči. Tik pred odhodom smo še sedeli v baru na letališču. Med kramljanjem sem ,popolnoma (pozabil, da tudi jaz potujem. In tako so me šele v zadnjem trenutku dobili, da sem še sploh mogel vstopiti v letalo. Vožnja je do sedaj, zelo mirna. Okrog petih zjutraj smo pristali v Rio de Janeiro. Bila je še tema, talko, da smo imeli prekrasen pogled na razsvetljeno mesto. Iz zraka je to res nekaj, krasnega. Ogromen križ na enem gričku mi1 je še posebno padel v oči. Opazil sem ga namreč že od daleč. Izgleda, da mora biti dOvolji katoličanov tukaj, če postavljajo tako ogromne simbole naše vere. Ko smo se ob šestili zopet dvignili, smo imeli zopet priliko občudovati mesto in sicer že pri belem dnevu. Vse je nekaj, posebnega. Mesto je raztreseno med samimi hribčki. Pozornost so mi vzbudili tudi lepi skalnati stolpi. IMužberka v letalu nam je pojasnila, da se imenujejo „Dedos de Di-os”. Okrog enajste ure pa smo že pristali v Natalu, kjer ni nič posebnega. Mesto je sicer veliko (okrog 100.000 prebivalcev), vendar pa vsaji nam iz zraka ni pokazalo izrazitih značilnosti. Ob dvanajstih smo se zopet dvignili in sedaj, že plovemo nad Atlantikom. Predno smo prišli nad morje, se mi je pogled še bežno ustavil na valovih, ki so peneče butali ob obalo. Vendar kmalu ni bilo videti drugega kot samo odprto morje, ker se je južnoameriška obala hitro izgubila za nami. Okrog sedmih bomo pristali v Dakarju. Ura je šele pet popoldne, pa je že skoraj popolna noč. Polna luna krasno sije. Letimo v višini 5000 metrov, vendar v kabini ne čutimo nobene spremembe, ker nam dovajajo kisik. Že smo zapustili dakarsko letališče in letimo v .smeri proti Lizboni. Dvignili smo se z letalom dvajset minut čez osem, letel* bomo pa šest ur in pol. Uro imam naravnano še po južnoameriškem času. V Dakarju so za tri ure naprej. Posebnih vtisov z Dakarja nisem odnesel. Če bi nam v letališki restavraciji ne stregli črni mosoti (natakarji), bi se mi sploh ne zdelo, da sem v Afriki. So pa zanimivi v svojih črnih hlačah in belih jopičih. Hlače so podobne bosanskim. Postrežljivi so pa zelo. Strašno me je imelo, da Ibi jo ipopihall malo ven, pa nisem mogel nikjer priti ven. Ker nimam več časa, bom oddal pismo v Rimu, kjer se bomo ustavili za nekaji dni. Pozneje bom pa se naprej pisal iz svojega dnevnika. Bog živi! Vaš Dinko. CENE ŽIVINE IN SVINJ Na dunajskem trgu so v pred velikonočnem tednu plačevali za: vole 7,40 do 10,50; bike 8.— do 10.—; krave 7.— do 8,80; telice 8,40 do 10,30; drobnico 5,50 do 7.— šilingov za kg žive teže. I svinje 13,20 do 14.—; II svinje 12,80 do 13,30; III svinje 12,20 do 12,80. V Salzburgu so v istem času prodajali vole po 7.50 do 10.—; bike po 7.— do 8.50; krave (po 5,— do 8,60; telice po 7,50 do 10.-. V Gradcu je stala kg 'žive teže pri volih 6,30 do 9,70. Na koroških trgih pa so bili voli, telice in biki v ceni 7,50 do 9,20; svinje pa po 11.— do 12.— 'kg žive teže. Dosti odjemalcev in raizmerno dobro ceno imajo mladi prašički, katero so prodajali po 20.— šil za kg. Že v zadnji številki ..Našega tednika” smo prinesli pod gornjim naslovom reportažo o firmah, ki so bile zaposlene pri hiši „Be-Ijak obnavljamo”. Ker v zadnji številki radi pomanjkanja prostora nismo mogli objaviti celotnega članka, hočemo v obliki reportaže danes nadaljevati in pokazati še ostale tvrdke, ki so po svojih strokah prispevale k dograditvi. V novem poslopju je tudi domača firma Franz Amlachcr iz Celovca otvorila svoje prodajne prostore. Z 10 m dolgo stoklcnasto stranjo obvlada popolnoma vso cestno sliko. Notranja oprema teh prostorov je sicer preprosta, vendar zelo okusna. Saj je tudi geslo imenovane firme: „Le z dobrim delom je mogoče zadovoljiti in držati odjemalce.” Temu svojemu geslu hoče podjetje tudi v novih prodajnih prostorih ostati zvesto. Tako bo lahko postre- glo Bcljačanom in tudi potrošnikom iz okolice. še drugo domače podjetje je v novi hiši našlo svoj dom. To je radio-delavnica Melchcr, ki je imela do sedaj svoje prostore na Brdu ob Baškem jezeru. Našim bralcem bomo pravočasno sporočili otvoritev teh delavnic podjetja Melcher, katero priporočamo vsej okolici. Tvrdka Tumpold je izvedla razna steklarska dela, med drugim tudi izredno okusen portal. To podjetje uživa velik ugled, kar je zasluga velika zmogljivosti in priznanj, ki jih je dobilo za svoja številna dosedanja dela. Ima tudi lastnega špecialista za umetna steklarska dela pri cerkvah in bi taka naročila gotovo izvedla kvaliteto in po konkurenčnih cenah. Znana firma Peter 'Wallner iz Beljaka je opravila obsežna ključavničarska dela in je po vsem dosedanjem delu porabila svojo obširno izkušnjo. Vse elektroinstalacije in neonrazsvctljavo je izvedla tvrdka Ernst Schneider iz Beljaka. Vsa dela so vzorno izvedena. OBLETNICA SMRTI ŽUPNIKA STARCA Dne L maja 1954 bo v St. Lenartu pri Sedmih studencih obletnica za pokojnim gfospodom župnikom Starcem. Pričetek cerkvenega opravila ob pol desetih. Libera na grobu in blagoslovitev nagrobnega spomenika. Udeleženci iz Podjune imajo s prvim jutranjim vlakom zvezo do postaje Poturje (Neuhaus). Župni urad v St. Lenartu Tržaški Uradna poročila govorijo o stalnem padanju tako pomorskega kakor tudi železniškega prometa v Trstu. Pomorski promet je tekom leta 1953 padel od 4,063.390 ton na 3,441.703 ton, železniški promet pa je padel v istem času za eno četrtino. Del tega nazadovanja je povzročilo dejstvo, da dobavi Avstrija iz Amerike preko Trsta vedno manjše množine blaga in Avstrija spada brez dvoma med one srednje evropske države, ki ima možnost pri ugodnih prevoznih stroških usmeriti velik del VISOKO ODLIKOVANJE Belgijski' kralj Baudom je imenoval avstrijskega diplomata g. dr. Alojzija Bi-ličiča časnikom reda kraljeve krone. G. dr. Bilišič je Hrvat iz Gradiščanske. Bil je dolga leta tudi predsednik Hrvaškega kulturnega društva za vse Gradišče in po letu 1945 je vstopil v avstrijsko diplomatsko službo. Prvo njegovo mesto je bilo na avstrijskem političnem zastopstvu v Beogradh, ker takrat Se obojestranski poslaništvi nista bili vpostavljeni. Sedaj pa službuje dr. Bilišič na avstrijskem poslaništvu v Briiseln v Belgiji. Tudi mi g. dr. Biilišiču iskreno čestitamo. PROMETNE NESREČE Tekom leta 1953 se je v Avstriji pripetilo 36.781 prometnih nesreč. Pri teh ne- promet svojega uvoza in tudi izvoza preko Trsta. Jugoslavija in Italija imata svoje luke ob Jadranu in tako njihov delež na tržaškem prometu ni pomemben. Največ odpade tudi še za leto 1953 na Ameriko, ki je udeležena na vsem blagovnem prometu v Trstu še s tridesetimi odstotki. Avstrija je preko Trsta izvozila leta 1953 558.093 ton blaga ter uvozila 850.540 ton. Papir, amonijev nitrat, les, magnesk so bili na izvozu najmočneje udeleženi, na uvozu pa koruza, /pšenica, črni premog, oljnate tropine, ječmen in sladkor. srečah je bilo 31.741 oseb ranjenih in 975 pa mrtvih. Torej so take prometne nesreče zahtevale dnevno tri smrtne žrtve ter 90 ranjenih oseb. Da so te nezgode tudi velikega gospodarskega pomena, je razumljivo. Poleg nastale gospodarske škode na vozilih je tudi veliko število ljudi delanezmožnih in na drugi strani obremenjujejo bolnice, in zavarovalnice. V razmerju z letom 1952 je število prometnih nezgod naraslo za 30 odstotkov. Tudi v letu 1954 imamo pričakovati verjetno porast teh prometnih nezgod, ker število motornih vozil močno narašča. ZA DOBRO VOLJO Zdravnik: „Danes pa kašljate že veliko lažje.” Bolnik: „Vadil sem se vso noč.” Star, v dve gube sklonjen apnar, suh kakor poper — sama kost in koža. Cim-bura se je obrnil k njemu, na jezik mu je prišel oster očitek. Toda fco je opazil to •žalostno, z gubami prepredeno obličje, ko Je ;pogledal v te bojazljive, prestrašene oči, je očitek pogoltnil, jeza je splahnela in starec se mu je zasmilil. ..Vzemimo opremo z njiega, da mu bo lažje,” je svetoval Cimbura. Z Janom sta ipristopila h konju in se lotila oguljene o-preme. „To je žrebec,” je opomnil Jan, ko niu je snemal podrepnik. „Da, žrebec je,” je prikimal apnar, „pa dober kot otrok, niti kuri ne stori zlega, ni se vam ga treba Ibati.” „Kdo se ga bo bali” je pikro odgovoril užaljeni mladi gospodar, „ni mu za muhe, saj se niti ganiti ne more.” Cimbura pa je molčal kot grob. Ko je odpenjal podpas in ipodhrbtnik, so se mu roke vidno tresle. Nazadnje je potegnil jermen iz zanke in je povodec in Jermena po hrbtu odrinil h komatu na vrat ter se zazrl na' konjev shujšani in koščeni hrbet. V dlaki se je črnila njemu dobro znana lisa. Izmed tisoč bi jo Cimbura spoznal — edino ena žival jo je imela — to je bil njegov ljubljeni, nepozabni konj: — Belček. Cimbura je skočil h glavi in mu odprt priprto oko. Mrtvo, belo, ugaslo, iztekih oko se je prikazalo v umazani jamici. „Belček moj, moj zlati Belček, kako sva se srečala,” je nenadoma glasno zatarnal Cimbura, objel konja okoli vratu in zarinil glavo v njegovo gosto grivo. Kakor pribit je obstal Jan s komatom v roki, kakor štor je obstrmel apnar, pa tudi konji se ni premaknil, stal je topo, negibno in se prestopal le z noge na nogo. V tej napeti, mučni tišini se je prvi oglasil spet Cimbura. Odtrgal se je od konja in stopil k apnarju. ,.Prijatelj, povejte mi, kje in kako ste prišli do tega konja. Tu v tem hlevu se je ta konji skotil, tu je zrasel in jaz sem ga zredil,” in kakor grah debele solze so mu padale iz oči. „Po vojski s Prajlzi pred dvanajstimi leti sem ga v Svihovi na trgu kupil od konjarja za šest desetnikov. Imel je mnogo, samih vojaških, zavrženih konji Ta je imel in še ima z bičem izbito oko. Da vam resnico govorim, vam priča tule vojaško izžgano znamenje,” ih z roko je pokazal na konjevo stegno, kjer se je risala velika, vžgana črka „M". „Pri vojakih so ga klicali' za Marenga,” se je spomnil Jan. Toda Cimbura ga ni čul. Iz ovsene slame je zvijial omelo in kratko ukazal: ..Prinesi vedro vodie!” Vanjo je namočil omelo in začel z njim otirati Belč-ka. Drgnil mu je noge, zadek in pleča. ,.Slabo, ah, slabo so te krmili,” je tožil, ko je pod roko začutil izstopajoča rebra. „Ne bodite hudi, gospodar,” se je zdelo apnarju (potrebno, da se opraviči. „Rev-ščina je slaba druščina — dokler je šlo dobro meni, je šlo dobro tudi konju. Če stradam jaz, mora tudi konj. Čutil sem, da gre z njim h koncu, vendar sem se z njim na-ipotil' v svet. Piseško ni moj kraj, tja na Taborsko sem vozili Toda hočeš nočeš sva se morala vrniti proti domu — in izbirati vasi na slepo srečo, kakor ob cesti ležijo, da ne bi od gladu poginila. Vsaj teden Se vzdrži, sem prosil belca, malo prej, .preden ste prišli, sem ga še prosil,” je tožil z ubitim glasom apnar. Dlaka je padala z Belčka, umazana voda je tekla raz njega, Cimbura in Jan pa sta ga drgnila kar napreji Konj je držal in /delo se je, kakor da se prebuja iz svoje otopelosti, celo glavo je dvignil in pokusil Obrok, toda teka ni imel, medlo je žvečil, kakor da v čeljustih nima dovolj, moči za suhi, trdi oves. ..Dovolj,” je končno dejal Cimbura, ko je bila koža ljube živali čista in rožnata. Zdaj je prinesel gunje in vanje zavil starega žrebca. „Če bo vzdržal do jutra, mu 'bom pripeljal vojaškega živinozdravnika iz Piska. Sedaj ga pa pustimo, naj počiva.” Vsi so ubogali in razšli. Toda že zvečer se je po vasi raznesla čudovita govorica, da se je v vas vrnil Cimburov Belček, tisti, ki je v letu 66 nosil v bitko pri Strežeticah Vindišgreca. — Kmetje so (prihajali k Piksu in niso dali miru ne apnarju ne Janu, še manj pa ulbogemu konju. Preplašeni starec je moral znova in znova pripovedovati, kako je prišel do konja, Jan pa odpirati leso in voditi goste k Belč-Jku. Slehernega, ki je zagledal to konjsko razvalino, je pretreslo in prevzela ga je žalost. Najibolj. pa jle ganilo Francka, ki je pritekel sem iz gostilne pri Sraku, ko je od gostov zvedel, kako imeniten obisk so dobili Piksovi. Belček se je vrnil... In pršli so vsi, ki je konj kot otroke, ko je še kot žrdbe tekal okrog, nosil na pašnikih, prišli so tudi odsluženi vojaki. Kavalir in Vaclav Sekyra — ta, ki se je za Belčkom na svojem konju prebil skozi bojne vrste pruskih dragoncev, kirasirjev in huzarjev. Belčka so iprišli pozdravljat tudi stari kmetje, celo kovač, sedlar in pastir sta prišla. Ko pride gost — neha post. Zvezde z neba bi mu sklatili, samo če bi Belček hotel. Ponujali so mu mlado in suho krmo. Dišečo deteljo in prvovrstno seno. „Jej, Belček, to je seno z Jirovke, vedno ti je teknilo,” so mu dopovedovali, „to je zraslo ,Na utopljenem', vsaj povohaj, kako diši in tek bo sam prišel.” „Glej Belček, seno iz Škarij, v dveh dneh se je posušilo, niti kapljica dežja ni padla nanj, drobno je, da se kar samo je,” kot otroku so ponujali staremu konju, ga ljubkovali, mu prigovarjali, mu delali skomine in znašali zanj poslastice ter jih hvalili_ Toda žrebec niti očesa ni odprl, ampak je nepremično in topo stal na mestu; pod odejami je bilo videti njegov suhi, ostri hrbet in suhe kloke. Zdaj se je za hip stresel in hripavo vzdihnil. Kolesa znamk Puch, Junior in RWC Vsi nadomestni deli za kolesa in motoma kolesa. Radio aparati, šivalni stroji ter vsi kmetijski stroji, najceneje in pod u-ugda nad vse! * Kaj mislite, dragi fantje in dekleta, ali Jozej prav pojmuje svobodo? Da, svoboda je nekaj, vzvišenega, vsak si jo želi — saj ima v sebi nagon po njej. A vsak nagon prepuščen sam sebi je slep. Ako ga ne vodi razum, človeka zapelje v propast. Vsak izmed vas si želi biti svoboden in neodvisen od svojih staršev', učiteljev in predstojnikov. Vedite, da to želijo tudi vaši starši in predstojniki. Vendar prej, moraš biti za to dobro vzgojen. Oni ti pomagajo z nasveti in nauki, da' spoznavaš, kaj, je dobro in kaj ni dobro zate, da znaš razumno uravnavati svoje nagone. Le zakaj, bi jih ne ubogal in se jim pustil voditi, saj ti vendar želijo samo dobro. Kot otrok, mladi fant, mlado dekle, poslušaj in se uči od starejših, da boš znal, znala potem svobodno, a razumno uravnavati svoje nagone. Zapomni1 pa si dobro ta-le pregovor glede osebne svobode: „Bo-gu služiti je kraljevati!” SLOVENSKE ODDAJE V RADIU Nedelja, 25. aprila: 7.00—7.0:’) Duhovni nagovor. 7.05—8.00 S pesmijo pozdravljamo in voščimo — Ponedeljek, 26. aprila: 14.30—14.40 Poročila in objave — 14.40—15.00 Iz tehnike in znanosti. — Torek, 27. aprila: 14.30—14.45 Poročila in objave. Zdravniški vedež: O bolečinah. — 14.45—15.00 Slike iz zgodovine: Rudarstvu in sorodne panoge v srednjem veku. — 18.30—18.55 Po dolinah in planinah naša pesem se glasi. Poje moški oktet SPD ..Gorjanci” iz Kotraare vasi. — Sreda, 28. aprila: 14.30—14.40 Poročila in objave. — 14.40—15.00 Za našo vas. — Četrtek, 29. aprila: 14.30—14.40 Poročila in objave. — 14.40—15.00 Pesmi mladih slovenskih skladateljev; pojeta Cvetka Souček in Janez Lipušček. Klavir: IZ SLOVENSKEQA KULTURNEC/A ŽIVLJENJA Dr. France Prešeren Leto 1800. je bilo nam Slovencem nar klonjeno. Razen velikega škofa in učitelja Slomška,, nam je rodila slovenska mati tudi našega največjega pesnika Franceta Prešerna. V Vrbi pri. Blejskem jezeru, sredi prelepih gorenjskih planin je zagledal luč sveta nemirni duh našega Parnasa. Kakor orjaški Triglav s svojo severno steno, se je postavil na čelo svojega naroda in mu s preroškim duhom kazal pot v temno bodočnost. Kakor večina velikih mož, posebno pa še pesnikov, je bil tudi Prešernov kruh grenak. Razburkana narava, ki se je mnogokrat pokazala z. vso močjo v njegovem življenju, mu ni dala hoditi po zložni in mirni poti zemljanov. Pa kako tudi. če bi bilo to, potem ne bi imeli našega Prešerna. Brez ljubezni, ki se je porodila v Trnovem, ne bi bilo njegove naj,lepše poezije. Politična razgibanost in duhovna revolucija okrog leta 1848. je zajela tudi Prešerna. Tudi on je postal sotvo-rec nove dbbe in glasnik boljše in pravičnejše bodočnosti. Kako lepo je zapel v ..Zdravici”, kjer pravi: „Da rojak prost lx> vsak, ne vrag, le sosed bo mejak.” Prešeren j,e bil človek srednje postave, visokega čela, temnih in dolgih las ter sivih oči. Bil je zamišljen, a njegov obraz prijazen in ljubezniv. Bil je nadarjen in duhovit mož. Že v latinski šoli se je rad prepiral z učitelji, prav tako pozneje s svojimi predstojniki. Bil je hitro misleč, odkritosrčen. toda pravičen. Kot pravdar je bil na dobrem glasu. Pravijo, da ni nikdar izgubil nobene pravde. Vrhu vseh lepih čednosti pa vendar ni bil brez napak, posebno ko se je vdal pijači. Prešeren slovi kot naš največji' pesnik. Pel je takrat, ko smo Slovenci že imeli jezik nekoliko opiljen, ko smo imeli že razne slovnice in šolske knjige. Zato je njegov jezik uglajen, dovršen — umeten. Prešeren je bil pesnik iž poklica. Pesništvo mu je bila, sveta stvar in mnogo se je učil, da je dobil okus, ki je za umetno pesem potreben. Slovensko slovstvo j,e s svojim neumornim delom obogatil, 'L brezštevilnimi oblikami, kiticami in granesi, kakršnih Slovenci do Prešerna nismo poznali. V tistih časih ga niso razumeli. Zdi se nam, da nam je v imenu zdrave narodne sile, tki pa ne more govoriti in se po vsakomur izraziti povedal to, kar so ljudje v sebi čutili; razodel skrivnost skupnega življenja — ljubezni in odpuščanja”. Razumeli so ga, a ne vsi. Mladina, nepokvarjena in idealna je prisluhnila n jegovim besedam, sprejela njegove nauke in pričela graditi dom, ki ga je on začrtal. »Črtomir” je vstal med nami, junak, ki je do zadnjega odbijal vse napade in bo končno tudi zmagal. Ideja poštenja in vere, ki je združila vse zdrave sile naroda in Močila vse škodljive elemente, nam je Oblikovala novo — Prešernovo mladino, ki nosi v srcih besede svojega vzornika: »Največ sveta otrokom sliši Slave, tja borno našli, pot, kjer nje sinovi, si prosti voljo vero in postave.” Marijan Fajdiga. — 18.30—18.55 Pomlad pri nas. (Izvajajo: Milka Hartman in dekleta iz Rikarje vasi). Petek, 30. aprila: 14.30—14.40 Poročila in objave. — 14.40—15.00 Za naše tnale poslušalce. — Sobota 1. maja: 7.00—8.00 Jutranji koncert. — Nedelja, 2. maja: 7.00—7.05 Duhovni nagovor. — 7.05— 8.00 S pesmijo pozdravljamo in voščimo. Sedem gostov pri eni mizi Ne zgodi se dostikrat, da bi sedem Stalinih gostov gostilne »Pri levu” bilo polno- številno zbranih. Oni imajo namreč posebne navade: prvi gost .prihaja vsak dan, drugi gost pride vsak drugi dan, tretji vsak tretji dan, četrte vsak četrti dan i.t.d. do sedmega, ki pride vsak sedmi dan. Gostilničar se je razveselil svojih sedem gostov, prinesel sedem polnih kozarceh in obljubil sedmim gospodom, če bodo še enkrat polnoštevilno zbrani, da jim ne bo treba nič plačati, kar bodo popili. — čez koliko dni sc bo to zopet zgodilo? Opomba ured.: Pravilne rešitve bistrili glav bomo za nagrado objavili z njihovimi imeni, in sicer v 18. številki našega lista, ko vam bomo povedali tudi pravi rezultat. Itokb te Mahfek UuUai »Kateri Matijčekr” ,,I, no, tisti, ki vam je napisal tole zgodbico.” »Smo že spet skupaj!” vzklikale veselo ter se ob spominu na moj nesrečni mlin razposajeno muzate. Pa se muzajte! S tem kažete zanimanje za moje mladostne nerodnosti in porednosti, zaradi katerih sem moral slišati mnogo resnih opominov, a jih še več čutiti, ko je pela šiba svojo zoprno pesem: »Šviga švic, šviga Švici Pa še petkrat navrh, da bo bolj držalo!” No, zaradi žgancev, ki sem jih kulta), pa ni bilo sile, ker sva imela končen obračun le z mamo, ki so me sicer nekoliko okregali, niso me pa zatožili očetu. O zlata mama! Zakaj ste umrli, ko bi vas bil šc tolikokrat rabil, da bi me bili branili — ne pred očetom — ampak pred hudobnimi ljudmi, ki jih je toliko na svetu! V tistih časih, ko sem hodil še s torbo v šolo, smo imeli deljen pouk — to sc pravi: od dvanajstih do ene smo imeli prosto, nato pa še eno ali dve uri pouka. Zato so nam dali starši več kruha s seboj, da bi revčki ne bili preveč stradali. Ha, stradali, ko pa niti časa nismo imeli južinati! To smo opravili kar med ]>oukom. Pohvaljeni sicer za to nismo bili nikoli, če so nas gospod učitelj zasačili, jeli in mleli smo pa vkljub temu po stari šolarski navadi, dokler nam niso odvzeli kakor od mišk oglodanih kosov ter nas zapodili klečat v kot. Pa šc po šoli nismo čutili takoj lakote. Toliko smo imeli šc važnih opravkov: treba je bilo iti v trgovino kupit tega in onega; »obračunati” je bilo treba s tem in onim; prav do noči pa sc je raz- tegnil tisti večni: »Ti boš zadnji, na, ti boš zadnji!” Naša lakota se je začela prav za prav šele, ko smo sc — umirjeni kajpada — bližali domu. Ugibali smo, kaj nas čaka dobrega v kuhinji. Prevzetnost! Kakor da bi mama sploh mogli kaj nedobrega skuhati! Rajna moja mama so mi zjutraj pred šolo, zlasti v poletnem času, večkrat naročili: „Z očetom poj-dcva pomagat k stricu, zato bova tam obedovala. Ko prideš iz šole, si skuhaj mleka ter si nareži vanj kruha, ki je v miznici!” »Mama, ali si smem napraviti ,šmom’?” »Smeš, če boš priden. Toda ne trati zčibela!” „Nc bom, mama. Z Bogom!” In odjadral sem proti šoli poln samozavesti, da mi mama toliko zaupajo. Takega dne, ko sta bila oče in mama odsotna, sem jo primahal še dokaj zgodaj iz. šole »lomov. Pretaknil sem seveda najprej štedilnik in mlečno omaro, če bi se našlo kaj dobrega za pojesti ali kaj sladkega za polizati. Ko sem se prepričal, da ni nič primernega za me — ej, mama so bili previdni, dobro so me poznali! — sem sc spomnil njihovega zjutrišnjega naročila: »Skuhaj si mleka, ko se vrneš iz šole!” »Saj res, mleka si skuham in kruha nadrobim vanje,” govoril sem sam s seboj. S kom drugim pa naj bi govoril, ko pa ni bilo žive duše pod našo streho razen mene? Nacnkart mi je pa šinila čudna misel v glavo. Odkod je neki prišla? Najbrž iz želodca, ker sem se naenkrat spomnil ajdovih žgancev. Ajdovi žganci — Bog jili blagoslovi! Mnogokrat smo jih jedii, skoraj vsak dan, ali čudno je vendar, da sc mi je prav tistega dne tako zahotelo po njih. Kar zadišali so mi v nos in na jeziku sem čutil njih tečnost. »Skuhaj si mleka,” so mi naročili mama ter mi dali s tem precejšnjo oblast ob štedilniku. »Skuhaj si žgancev,” mi je pa nekaj drugega reklo. Ha, žgancev! Skuhaj si jih, pa jih boš jedel! Toda kako? Treba je pomisliti. Eh, kaj bi mislil! Misli sc sproti rodijo. Najprej ogenj, potem lonec in tako dalje. Rečeno, storjeno. Veselo je zaplapolal ogenj. Včasih je zaprasketalo, da so se usuli žareči ogorki pri vratcih po tleh. Pristavil sem lonec, nalil votle ter pokril s pokrovom, kakor sem videl delati mamo. Zdaj pa po ajdovo moko! Kmalu sem jo iztaknil v predalu mlečne omare. Kajne, čudite sc moji spretnosti in iznajdljivosti? Eh, na uho vam povem, zakaj mi je bil vsak lonček v omari znan: vedno in povsod! sem sc smukal okrog mame, kadar so kaj kuhali ali pekli. Naravnost v napotje sem jim bil včasih, pa saj sem imel »najboljše” namene pri tem... Ali ste mar vi boljši? Mar tudi vi ne ciganitc premnogokrat: »Majna, smetane bi rad, mama, samo en sladkorček mi dajte!” Poiskal sem torej ajdovo moko, nesel jo v leseni kuhlji k ognjišču ter jo vsul v lonec. »Živijo, žganci se kuhajo!” sem veselo vzkliknil. Ko bi jih bil pustil pri miru! Pa kakor da me je sto Škratljcv premotilo — vzel sem kuhalnico ter začel mešati moko v piskru. Mešal sem in mešal — močnik je bil! Prisul sem moke ter spet mešal, mešal — zmanjkalo je vode in prikazala se je suha moka. Takoj sem prilil vode, počakal, da je začela vreti in — spet mešal. Pa čun lx»lj sem mešal, tem več močnika je bilo v loncu — žganci sc pa niso hoteli sprijeti... Zato sem spet prisul moke — a spet stara pesem. Prilil sem vode Današnja mladina hoče videti svet Za študente, iki so se iposvetili študiju živih jezikov, je potrebno, da živijo vsaj, tri mesece v deiželi, kjer govorijo tisti jezik, ki se ga> hočejo naučiti', če le dotpuščajo zakoni in predpisi dotiene države. Danes si pa želi tudi ostala mladina videti svet. V Veliki Britaniji' in v ostalih svobodnih demokratičnih državah ne potrebujejo študentje nobenega posebnega dovoljenja za 'potovanje v tujino poleg potnega lista, ki ga mora imeti vsak državljan, ki potuje ipo svetu. Francija, Nizozemska, Belgija, Italija, Svita, Danska, Norveška in Švedska so vzajemno ukinile vizum, da olajšajo izmenjavo .potnikov. čeravno v Angliji nihče ne nadzoruje visokošolcev, ki potujejo v inozemstvo, je vendar znano, da je Britanska zveza visoko-šolcev lani organizirala 1526 potovanj v tujino in tako .imenovane »izlete” v Združene države s posebnimi letali, ki so najceneje prevažali visokolšolce preko Atlantskega oceana. Te ugodnosti se je lani poslužilo 940 študentov, ki so potovali v Združene države. Tako lahko potuje mladina v svobodnem svetu 'brez strahu v tujino, da se seznani s tujimi šegami in nazori in jih lahko primerja z domačimi, da pridobi na znat-nju in na izkustvu, kar si pa na žalost le izjemoma lahko privoščijo mladi 'ljudje za železno zaveso, ki niti v mejah lastne države ne morejo .potovati kot bi radi. Lani je šib po zaslugi Britanske zveze vi-sokošolcev 200 študentov med .počitnicami na delo na. Norveško, Švedsko, Dansko, v Nemčijo, Francijo, Italijo in Jugoslavijo. Najraje so šli v Francijo, kjer so pomagali pri 'trgatvi. Britanska zveza visokošolcev ne organizira rednih Metov v inozemstvo, temveč samo ob posebnih prilikah, kot so na primer športne prireditve: veslaške tekme, konjske dirke, izleti v planine, smučarske tekme in 'tekme po ledu ali. slično. Tudi srednje šole so začele organizirati stike med dijiaki različnih narodov in dežel. Zelo privlačna so potovanja, ki jih organizira za' mladino dobro znana stara angleška ustanova »Public Schools Society" v oddaljene kraje, kot na primer na Groen-landijo ali severno Norveško. Danes se teh .potovanj: lahko udeležijo tudi dijaki najrazličnejših šol. Nekaj čisto novega predstavlja tako imenovano »iskanje zaklada”. Po tej novi zamisli' .pošiljajo večje mladeniče v tujino s posebno nalogo. Poleg določenih naročil dobijo fantje na pot samo skromno svoto v tuji valuti in .potni list. Ti mladeniči potujejo sami v malih skupinah, po dva ali tri skupaj, brez spremstva odraslih, in se morajo v tujini boriti z jezikovnimi in drugimi težavami, najti najlljoljše zveze z vlaki, ladjami in drugimi' vozili, da se kot prvi vrnejb domov z naročenim najdenim predmetom, na primer s posebno ribiško mrežo, ki jo izdelujejo samo nekje v Bretanji, ali pa z imenom poštarke kakega majhnega podeželskega naselja v Franciji, ali s prvim fotografskim posnetkom določene vasice, za ikatero so pred odhodom od doma izvedeli samo ime brez označbe kraja in časa prireditve itd. Tem mladeničem gredo vsi ljudje na roko. Večina staršev ima to zamisel .potovanj mladine v tujino za zelo koristno in potrebno vzgojlno sredstvo, ker le Obžalujejo, da niso v svoji mladosti imeli priložnosti, da poceni potujejo, vidijo svet in se seznanijo z narodi drugih dežel. — oh — kaj bo! Marsikatera moja potna sraga sc je primešala močniku, tako mi je bilo vroče pri mešanju — žgancev pa vkljub vsemu ni hotelo hiti. In še to! V lonec ni šlo več ne vode ne moke — a o žgancih ni bilo sledu! Ko sem uvidel, da je ves moj trud zastonj, da bi si skuhal žgancev, sem sc odločil za močnik. A nesreče nove! Kdo naj spravi poln lonec ajdovega močnika v želodec? jaz ne. In kaj bom s preostalim močnikom? Kaj porečejo mama? — Lakota me jc kar sama po sebi minila spričo teh skrbi. Jedci sem močnik, davil sc z njim — prenehati sem moral. Ostanek sem zamešal med pomije, kjer so ga pa mama kmalu našli. »Kaj pa pomeni ta močnik v pomijah?” so me vprašali resno. »Ah, mama, žgancev sem si hotel skuhati, pa sc mi jc močnik naredil. Ne bodite hudi!” Ko sem jim razložil, kako sem kuhal žgance, so se nasmehnili: »Si pač Malijčck, ki še žgancev ne zna skuhati!” Taka je ta zgodbica. Kdor sc ji hoče smejati, mora prej žgance knhati znati. Ali jih vi znate? M. Krevh Prašičjereja v naših krajih Avstrija je še v veliki meri kmetijska država. Poleg poljedelstva je precej razvito sadjarstvo, govedoreja in nič manj, prašičjereja. Na marsikateri kmetiji je ravno prašičjereja glavni vir dohodkov; zlasti pa tam, kjer imajo dobro sorto ali pasmo. Največ se dobi za dober plemenski naraščaj. Potreba po takem naraščaju ni samo doma. Veliko mladih plemenskih živali gre čez mejo v druge države. Posebno povpraševanje je za merjaščki. Ker dajo prašiči vsako leto večje število mladičev, nastane pri pra-šičjereji degeneracija, to je poslabšanje ali izgubljanje prvotnih dobrih lastnosti pasme ali sorte. Ravno z dobrim plemenjakom so oslabele lastnosti izboljšajo in celo dvignejo na prvotno višino. Zato ni vseeno kakšni so merjaščki. Plemenski naraščaj. Merjaščka pustimo za pleme od svinje, ki je rodovitna; to je, da rodi ‘povprečno 10 mladičev, mlečna, hitrostna, rada je in hrano dobro izrablja. Vse te lastnosti ravno merjasec prenese v naj večji meri na svoje potomstvo. To so osebne ali individualne 'lastnosti vsakega plemenjaka. Naši gospodarji in gospodinje to prav dolbro vedo. Dobro pa tudi vedo, da svinjiica omenjene lastnosti ne prenese v toliki meri na svoje potomstvo, četudi se mora pri izberi ravno tako gledati na to, da ostanejo za pleme le od tiste „matere”, ki ima vse prej naštete dobre lastnosti. Vzreja plemenskih živali. Najlepše mladiče, ki smo jih določili za pleme, pustimo najdaije pri svinji. Prašičke, ki jih bomo imeli za zakol, navadno odstavimo, ko so 6 tednov stari. Plemenski naraščaj mora vsaj 8 tednov sesati in še potem, ko je svi-na zopet brejia in nima več mleka, morajo dobivati kravje mleko tako dolgo, da so 3 mesece stari. Ne mislimo, da morajo dobiti polno mleko, ker je škoda razmeroma drage smetane krmiti prašičem. Kjer je pri hiši posnemalnik (centrifuga), mleko posnamemo in še toplo damo v koritce, da se ga napijejo. Poleg tega morajo imeti vedno dovolj ječmena, ki je za tako mladino najboljša močna krma. Dobiti morajo, zlasti v poletnih mesecih dovolj zelene krme: detelje, grahorice sejane v zmesi z ovsom ali vsaj mlado travo. Poskrbimo, da so veliko na paši, kjer rijejo in, če je v bližini voda, da se v vročini kopajo. Take živali so zdrave, rade jedo, so utr- jene in zato tudi odporne proti nalezljivim boleznim. Naše domače sorte-paisme so zdrave in odporne. Odkar je bila ta sorta plemenje-na z boljšimi angleškimi sortami, kakor je yorkšir ali deloma tudi bergšir, imamo veliko 'bolj rastne požlahtnjene živali, ki so rodovitne, nekoliko težje in imajo boljše meso. Požlahtnjiena nemška svinja v nekaj letih doseže 300 in 380 in več žive teže. Med zadnjo vojno smo ponekod dobili iz češkega tamkajšnjo domačo pasmo, ki j]e zelo odporna in zdrava. Mnogi trdijo, da je za naše, srednjeevropsko podnebje, poleg domače, najbolj primerna. Živali imajo precej dolg rilec, ozko glavo, majhna pokonci stoječa ušesa, manj globoko telo kot domača pasma in tudi ne dosežejo v teži našo domačo sorto. Dočim ima naša domača pasma široko glavo, precej velika in dol viseča ušesa, raven hrbet, dolgo in globoko telo, od katerega so kosi mesa in slanine tudi veliki. Ti, znaki in dobre lastnosti nas veselijo in takega prašiča si želimo imeti v našem hlevu. V mnogih deželah je prašičjereja v rokah gospodinje. Ona jih krmi, skrbi' za plemenski naraščaj,, pomaga svinji pri skotitvi,, sama določa živali, ki jih da v pitanje itd. Ima na skrbi konzerviranje mesa, uporabo masti in mesnih izdelkov. Vse to gre Skozi njene roke. Ni redek primer, ko gospodinja razpolaga z izkupičkom za mladiče. Pri taki hiši gospodinja kupi družini obleko, obutev ter hišo in kuhinjo oskrbi z najpotrebnejšim. Gospodinja, ki to zmore, ne samo s pridnimi rokami, pač pa tudi z razumom in ima zato potrebno izobrazbo, je možu — gospodarju res desna roka. Bili so velikonočni prazniki. Zopet je bita na mizi dobra gnjat s hrenom. Navajeni smo na take dobrote. Take dobre navade bomo ohranili 'brez pomisleka. Ohranili bomo tudi to lepo navado, da je pri malici na kruhu košček svinjine ali klobase. Tudi »zaseka” na kruhu ni nič manj dobra reč za mlade in stare. Sedaj na pomlad imajo mladiči zopet precej dobro ceno. Vsak ga hoče imeti, čez leto ga je lahko prerediti, lepo zraste in na j>esen ga damo v pitanje. Vsak kos mesa pri hiši pride prav in mast, ki je ni treba kuT piti. Tega se še posebno zaveda kmet, ki večkrat nima kaj prodati, a denar rabi vsak dan. Položaj ameriškega kmetijstva v letu 1954 Po sedanjih podatkih bo število klavne živine, ki se je v 'letu 1953 dvignilo, letos nekoliko padlo. Vzrok temu je velika suša ▼ nekaterih živinorejskih področjih, kar je zmanjšalo količino krme, živinorejci so postali previdni zaradi naraščanja cen krme in padanja cen živine. Kljub temu je pričakovati letos zakol visokega števila živi-ne in to bo verjetno napravilo konec stal- S KOLESI V NARAVO Kolesa raznih tipov pod ugodnimi plačilnimi pogoji -tudi na obroke pri Niemiez & Riepl popravljalnica in nadomestni deli VELIKOVEC - VOLKERMARKT nega širjenja živinoreje zadnjih let. Vendar tudi velik zakol verjetno ne bo zmanjr šal števila živine razen ako ne nastopi huda suša. Za letos napovedujejo večje število prašičev kot je bilo lani, v ovčjereji ne bo znatne spremembe. Dobava mlečnih izdelkov bo še nadalje Obilna in bodo mogoče v zvezi s tem cene padle. Cene teh izdelkov bodo zavisele od nadaljnje vladne podpore. Pričakovati je večje dobave lanenega semena in olja ter krompirja, in padca cen teh pridelkov. Nižje cene krompirja bodo povzročile zmanjšanje s krompirjem posajene površine. Pričakovati je tudi velik pridelek sojinega fižola. Strokovnjaki menijo, da bo dohodek kmetovalca približno enak kot je bil ob koncu 1953. Cene kmetijskih pridelkov bo- sicer nekoliko nižje, vendar bodo lahno padle tudi cene stvarem, ki jih morajo kmetovalci kupiti. Visok pridelek bombaža v letu 1953 je povzročil, da morajo letos računati pridelovalci bombaža s starimi zalogami v višini 8,400.000 biti, kar je največja količina v povojnih letih. Zato so na nasvet poljedelskega ministrstva pridelovalci 'bombaža sklenili letos zmanjšati z bombažem 'posejano površino od 10,109.432 hektarjev v letu 1953 na 7,408.543 hektarjev v letu 1954. NOVOSTI PRI KMETIJSKIH STROJIH »International Harvester Company” je postavila na trg traktorje s polavtomatsko transmisijo, s katero še lahko v hipu izmenja prestavo s pritiskom na gumb; s tem bo prihranjeno 10 odst. časa in enaka količina 'porabe goriva. Druga novost, ki so jo že prevzele razne traktorske tovarne, je avtomatična naprava za priklapljanje; traktor se približa kmetijskemu stroju vozeč nazaj, nakar nov sistem avtomatično strne pri-klopm napravi. EVROPSKA PROIZVODNJA JEKLA Gospodarska komisija za Evropo je naznanila, da se je proizvodnja jekla v januarju in februarju še 'bolj povečala v Veliki Britaniji, Italiji in Holandiji, približno e-naka je ostala v Zahodni Nemčiji, Franciji, Belgiji in Posarju. Hkrati poroča komisija, da je dosegla proizvodnja surovega jekla leta 1953 v Evropi novo rekordno višino s 75 milijonov ton. Združene države so izdelale lani 101 milijonov ton, Sovjetska zveza pa 38 milijonov ton. Leta 1952 so v Avstriji pokadili 7 milijard, 96,000.000 cigaret in 73 milijonov cigar, to se pravi, da smo kadilci spravili 1.771,000.000 šilingov v zrak. Da je pri tem država na davkih prav pošteno zaslužila se razume. Alkoholnih pijač pa je billo v istem letu konzumiranih za 3 milijarde dn 683 milijonov šilingov in poučeni krogi trdijo, da je vsota, ki se računa povprečno na osebo, dojenčki ih starčki so vračunani, v Železni Kapli m Koroškem največja. NAŠIM GOSPODINJAM: Mlada žena v novem domu (2. nadaljevanje) S poroko so še zaprla za teboj, vrata brezskrbnega deklištva. Ladja tvojega življenja j e zdaj zasidrana v zakonskem pristanu in ne more več križariti po širokem, svobodnem morju. Toda tudi v pristanu jo lahko doseže vihar. Zato ne reci več svojim željam in svojemu hrepenenju, naj' gre kamor 1 toče, temveč zgrabi trenutek, sedanjost, da si na njej. zgradiš srečno bodočnost! Vsak je svoje sreče kovač! Dokler nista še imela ni-kakih težjih Skupnih skrbi, vama je bilo pač lahko biti prijiazna in vljudna drug do drugega. Toda zdaj, ko se je začelo eno življenje treti ob drugo, zdaj, 'bosta šele pokazala, če znata »v paru voziti”. Kolikokrat se ločijo mladi zakonci že prve tedne po poroki. Zakaj? Najbrže zato, ker se mož in žena ne znata vživeti v novo življenje, ker se nočeta drug drugemu prav nič prilagoditi. Saj, sta sicer dolžna sama sebi in drug drugemu, da po možnosti ohra’-nita vsak Svoje značilnosti. Vendar je dejial izkušen mož: »Zakon je ih mora biti vedno znova Sklenjen kompromis. V načelnih stvareh moramo seveda kompromis odklanjati. Sporazum v zakonu, dokler je v pravih mejah, ne zmanjšuje ugleda ne možu ne ženi. Vsak dan bolj uvidevaš, da zakon ni ni-kalka nepretrgana zabava, ampak se prepletajo v njem ljubezen in bolečina, uteha in žrtve, sreča in odpoved, veselje in trplje-nje, čast in ponižanje. Takole piše lepo o zakonu neka knjiga: »Zakon je zveza duš, dveh src ih dveh teles. Dve srci — ena ljubezen, dve duši — ena pot v nebesa, dva ognja — en plamen, ki greje in ožarja vso družino. Ena žalost, eno veselje, pa tudi ena streha in ena miza, skupen delavnik in skupen praznik.” — Da, ta skupnost življenjskih vrednot so dobrine zakona, katerih prva in najbolj, osrečujoča j|e medsebojna duševna oploditev in obogatitev, ki pride nekako sama ob sebi, če se vzameta dva cela človeka', Iki se resnično ljubita. Shranjevanje zimske obleke čez poletje čez poletje se nam v volnenih oblekah in v kožuhovini rad zaredi molj,. — Molj je metuljček, ki se pojavi meseca junija in julija ter zvečer rad obletu je luči. Ta čas leže samica jajčeca in jih odlaga v volnene tkanine, da imajo gosenice, ki se hranijo z volnenimi nitmi, takoj hrano. Ne redko se zgodi, da razje moljeva gosenica celo o-bleko. Eno izmed najuspešnejših sredstev proti molju je naftalin. Prodajajo ga v drogerijah. Obleko lahko z njim potresemo ali pa obesimo vrečice naftalina med obleko. Moljem je zopern tudi duh kafre, pelina, tobaka, petroleja in v zadnjem času toliko znanega DDT-praška. Ker sta mesec junij in julij tako nevarna, da se nam zaredi molj, zato si 'pospravimo zimsko obleko pravočasno na varno. Ko se spomladi toliko ogreje, da se ni več bati mrzlih dni, jo znosimo na prosto, izprašimo, obrnemo žepe, skrtačimo na obeli K U H -Spomladi komaj, čakamo sveže zelenjave in zelenjavnih prikuh. Saj[ je tudi zelo zdrava zelenjavna hrana. Če bi se tega dovolj zavedala vsaka gospodinja, bi jo marsikatera večkrat pripravila. Med prvimi zelenjavnimi prikuhami je gotovo špinača, ki jo pridelujemo na vrtu. Zelo dober nadomestek zanjo pa so mlade koprive, ki jih je lahko dobiti na deželi. Pripravimo jih prav tako kot špinačo. Dušena špinača. 2 kg špinače očistimo in operemo ter kuhamo v vreli vodi. Vre naj odkrita tri minute. Nato jo odcedimo in drobno sesekljamo. V kozici napravimo prežganje iz žlice masti ali masla in ene žlice moke. Ko prežganje srednje zarumeni, mu dodamo špinačo, 2 strta stroka česna, nožev vrh popra, soli po okusu ter malenkost vode. To dušimo četrt ure, nato pa dodamo špinači nekaj žlic smetane ali zajemalko mleka, špinača mora biti precej gosta. Špinača v koških, špinačo dušimo na gornji način, a samo ipolovico množine. Ogrsko salamo narežemo s črevom vred na 2 — 3 mm debele rezine in jih ocvremo na vroči straneh in odstranimo madeže in obesimo z vrečicami naftalina skupaj v omaro, katere ne odpiramo, zlasti ne meseca junija in julija. — Ako nam omar (primanjkuje, si pomagamo z velikimi zaboji. Znotraj jih obložimo z časopisnim papirjem, ker tiskarsko črnilo molje odganja. V zalboj vlagamo kos za kosom, vmes polagamo pole časopisnega papirja, po katerem (potresemo naftalina. Po vrhu (položimo zopet časopisni papir, pokrijemo zaboj, s pokrovom in ga postavimo v suh, zračen prostor. V vlažnem bi obleka splesnila. Kožuhovino potresemo z naftalinom, zavijemo v časopisni papir in spravimo v zaboj k ostali obleki. Ko se bliža prvi jesenski mraz, poberemo zimsko obleko iz omar ali zabojev, jo znosimo na prosto, razobesimo, da se prezrači in izgubi duh po naftalinu. Skrtačimo, po-'likamo in spravimo v omare. Odvisno letno obleko pa na isti način shranimo čez zimo. I N J A masti. Eno reziino računamo na osebo, črevo zakrkne in tako nastanejo skledice. Te klobasne skledice napolnimo s špinačo in pokrijemo z na oko ocvrtim jajcem. Serviramo jo s krompirjevim pirejem. Špinačne pečenice. Prevni >/2 kg špinače in ožeto drobno sesekljaj. 30 dikg ovsenih kosmičev namoči v Vs 1 vroče vode. Raz-grej žlico presnega masla, zarumeni žlico sesekljane čebule im toliko zelenega peteršilja, prideni zrno strtega česna, špinačo in kosmiče ter dobro premešaj.. Hladnemu zamešaj jajce, malo popra in oblikuj na deski, z drobtinami 'potreseni, drobne klobasice, ki jih speci v vroči masti ali presnemu maslu. Zraven serviraj fižolovo ali hrenovo mrzlo omako ali solato. Praženo kislo zelje. Potrebuješ zelje, mast, čebulo in sladkor. V kozo deni 2 žlici masti, v vročo mast košček sladkorja; ko se speni, dodaj še na listke zrezane čebule. Ko še ta zarumeni, prideni pripravljeno kislo zelje. C-e je zelje zelo kislo, ga poprej prevri. Zelje posoli, prilij malo juhe od svinjskega mesa, pokrij in pari, da se zmehča. Ce hočeš, ga malo potrosiš s sladko papriko ali popopraš. Zvezno ministrstvo za (inance naznanja: Rok za (Kidajo davčnih izjav za koledarsko leto 1953 se za dohodninski davek, korporacijski davek ter obrtni davek na splošno .podaljša do 30. junija 1954. Enako se podaljšuje rok za naznanila bistvenega povišanja premoženja v smislu § 14 a zakona o premoženjskem davku z 1. januarjem 1954 do 30. junija 1954. Oddaja izkazov za mezdni davek 1932-53 pri finančnem uradu. Zvezno ministrstvo za finance naznanja: Kakor smo v časopisju že 19. decembra 1953 javili, nameravamo za koledarsko leto 1953 izvesti statistiko mezdnega davka. Izkaze za mezdni davek (Lohnstcuerkarten) 1952-53 morajo delodajalci oddati pri finančnem uradu do najkasneje 30. aprila 1954 in sicer na oddelku za mezdni davek (§42 odst. 1 zadnji stavek zakon o dohodninskem davku). Istočasno je treba finančnemu uradu javiti, koliko delojemalcev je bilo v podjetju koncem leta 1953 zaposlenih. Pred oddajo izkazov o mezdnem davku 1952/53 na finančni urad je treba napraviti naslednje izpolnitve: 1. Dokaz o mezdnem davku 1953 (odstavek VI na strani 4 izkaza o mezdnem davku 1952/53 je treba izpolniti po mezdnem kontu (§ 47 LStDB). Na pripombe k odstavku VI na mezdnem izkazu posebej opozarjamo. Pod točko »gesamter zugeflossener Ar-beitslohn” v smislu gornje pripombe je treba navesti vse dajatve delodajalca delojemalcu — izvzem-ši »Kinderbeihilfe” in „Wohnungsbeihilfe’\ Pridržani mezdni davek vštevši prispevek za zasedbo in prispevek od dohodnine za zopetno pozidavo stanovanjskih hiš je treba izkazati v koloni 4 v skupni vsoti, kolona 5 ostane torej prazna. 2. Odstavek VII lit. a na strani 4 izkaza za mezde 1952/53 mora izpolniti delodajalec, če je delojemalec pravočasno (t. j. do 31. marca 1954, § 42 a odst. 2 EStG) pri delojemalcu predlagal izvedbo letnega izravnanja in če je delojemalec za izvedbo letne izravnave pristojen, ker je bil delojemalec vse leto samo pri njemu zaposlen. 3. Dokaz o mezdnem davku v smislu štev. 1 pa mora delodajalec o delojemalcu izstaviti na posebnem listu, kjer navede ime, poklic in stanovanje delojemalca, če delojemalec za koledarsko leto 1950 ni oddal delojemalcu izkaza za mezdni davek. SUDEKPORT E. JOSIPOVIČ TRST, VIA MAZZINI 15 DARILNE POŠILJKE I V t'-eh lefih je bilo odposlano nad 100.000 pošiljk. Zahfe-vajfe cenike za živila, feksfilno blago in druge potrebščine. V AVSTRIJI NAS ZASTOPA: DR. E. HRASNICA, WIEN IX. UniversitatsstraBe 4/8. sžm$'en verma" Die milde Kaffeewiirze von WeligelHmg KOLESA Največja izbira samo pri Truppe & Ermann BELJAK - VILLACH Widmanngasse 41, vogal Kirchcnplatz plačila na obroke FOTO V FILM /JIa