mm
m
,, 'ti
■I ■
p8iyplii L
„ :


tl! .'..-^t>!- Si.^.^rri.
GLASILO P R O S V E
T N I H IN ZNANSTVENIH DELAVCEV SLOVENIJE
LJUBLJANA,
21. OKTOBRA 1964
LETO XV,
ST. 17
ŠE VEDNO:
NEPRAVILNO VREDNOTENJE
RAZPRAVA O STATUTIH
OSNOVNIH IN SREDNJIH ŠOL
OTROŠKEGA VARSTVA
V prostorih Skupščine SRS je, bila 15. oktobra skupna seja socialno zdravstvenega in prosvetno kulturnega zbora, na kateri so poslanci razpravljali o problemih otroškega varstva v naši republiki. Poudarili so predvsem, da
Družbena vzgoja otrok v pred-šolski dobi (torej do vstopa otroka v obvezno šolo) je sestavni del splošnega sistema vzgoje in izobraževanja, zato so za delo in razvoj predšolskih varstveno
Republiški odbor sindikata delavcev družbenih dejav-	lastnem izobraževanju prosvet-
nosti je pred dnevi sklical posvetovanje o statutih šol. Pova-	nih delavcev: premalo je preci-
bili so predstavnike sindikainih organizacij, zavodov za PPS,	zirano, kdo lahko poučuje na do-
posveta pa se je udeležil tudi predsednik prosvetno-kultur-	ločenem delovnem mestu, kakšnega zbora Skupščine SRS Ivo Tavčar. (Analiza statutov šol	no izobrazbo mora imeti — če je
je bila namreč posebna točka dnevnega reda tudi zadnje seje	pa nima, do kdaj in kako si jo
prosvetno-kulturnega zbora Skupščine SRS 15. t. m.)	mora pridobiti. Pri tem je bila
sprožena misel: če bi npr. statvi-Ob gradivu »Analiza statutov potem pa seveda tudi notranji ti vseh šol v Sloveniji vsebovali opravljala tudi funkcijo varstva osnovnih in srednjih šol«, ki režim v delovni organizaciji.	zahtevo po nadaljnji izobrazbi in
otrok.	Prizadevanja	za	izobliko-	smo	ga v celoti ponatisnili v pre- Pri opredeljevanju odnosa šo-	izpopolnjevanju učiteljev ter s
vanje	takšne	fiziognomije	osnov-	teklih	treh številkah našega li- la-družba so v zvezi s statuti	tem v zvezi tudi zahtevo po fi-
ki jih bomo morali pospešeno uresničevati, če bomo hoteli izoblikovati osnovno šolo, ki bi
vzgojnih oblik in ustanov dolžni ne šole morajo postati integralni sta, so sindikalni funkcionarji in prišli na površje nekateri pro- nanciranju tega prizadevanja
je odnos družbe do obravnavanja skrbeti pristojni organi občinskih del hotenj za moderno osnovno šolniki povedali še nekaj ugoto- blemi, ki imajo širši obseg. Po- kakšen družben pritisk bi to bil!
in reševanja problemov otroškega varstva nepravilen, vzrok za to pa je že v samem nepravilnem vrednotenju varstva otrok.
Eden od dokazov brezbrižnosti
skupščin.
Zakaj škoda za družbeno skupnost?
šolo, za moderno šolo, kakršno vitev in mnenj iz prakse. Naj to kazalo se je npr., da so bile ko- V statutih šol ni obdelano terjajo današnje družbene potre- razpravo v poglavitnih točkah misije pri občinskih skupščinah, vprašanje dopustov, disciplin-be.	povzamemo.	ki so statute potrjevali, ponekod skih prekrškov, dalje, kdo spre-
»nupiiuav.	pri uresničevanju te koncep-. Nj dvoma, da je analiza sta- preozke, da niso doumele neka- jema nove »učne delavce«, statu-
_________________ ____________ 'Ni treba posebej poudarjati«, cije ne gj-e ie za ustrezne mate- tutov načela-nekatera vprašanja, terih pozitivnih novosti v našem ti ne vsebujejo načel delovnega
so neizdelani programi občin za	.j6 dejal Boris Lipužič »kolikšna	riaine in kadrovske pogoje ter za	ki so bistvenega pomena za na-	šolstvu, ki jih je že prinesla	programa šole, v njih niso opre-
celotno otroško varstvo, brez ka-	d® šk«53 za našo družbeno skup-	proučeno organizacijo in vsebino	daljnji razvoj samoupravljanja v	praksa pri uveljavljanju sistema	deljeni odnosi do podružničnih
terih ni mogoče voditi določene	nošt, če pričnemo z organizirano	dela osnovnih šol, marveč tudi	vzgojno-dzobraževalnih usitano-	samoupravljanja. Tudi nasproti	šol (razmejitev samoupravnih
politike na tem področju niti v	vzgojo mladine šele ob njenem	za odpravljanje predsodkov in	vab. Navzoči so se strinjali v	statutom občinskih skupščin so	pravic in materialni odnos), ni
materialnem pa tudi ne v kad-	vstopu v osnovno šolo, ki je pri	konservativne miselnosti, ki se	tem, da so analizirani statuti pač	se pokazale občutne razlike v	dognano vprašanje reelekcije
rovskem pogledu.	^as že razmeroma kasen, če upo- ^ nedvomno upirala integraciji tipičen dokaz stanja, kakršno v pojmovanju posameznih vpra- itd.
Nepravilen odnos do otroškega števamo povprečno psihično m otroškega varstva z osnovno šo- prosveti je, ;so pa poudarjali, da sanj šolstva in prosvete: odnos Statuti osnovnih . in srednjih varstva so pokazale tudi gospo- fizično razvitost današnjega se- j0i Republiški sekretariat za šol- bi hkrati ti statuti morali biti občine do teh vprašanj je dosti- šol — tisti, ki so-bili analizirani
„4.	-	stvo pripravlja v zvezi s tem do- tudi realna osnova za delo in živ- krat (le prečesto!) prav mačehov- — kažejo ponekod resen napor
ločene organizacijske ukrepe, ki Ijenje delovnih kolektivov v teh ski, zato je razumljivo, da se tak delovnih kolektivov; ta posvet niti objavljena analiza statutov ni-
darske organizacije, kljub znani demletnega otroka.	_ .
Drugod po svetu posvečajo varstvu in vzgoji otrok precejš-
ugotovitvi, da je urejeno varstvo eden od faktorjev, ki vpliva na povečanje produktivnosti.
Razprava je opozorila tudi na neurejeni sistem financiranja: nezanesljivi in pomanjkljivi dohodki za to področje pač še dolgo ne bodo dopustili otroškemu varstvu, da bi ujelo korak z družbenim in gospodarskim razvojem. ■
Porazna statistika
Po statističnih podatkih je naša država po številu zaposlenih žena na tretjem mestu v Evropi,
njo pozornost: ta se odraža v razvitosti varstveno vzgojnih ustanov in v velikem številu otrok, ki so zajeti v varstvo in vzgojo v predšolski dobi in v izvenšolskem času. — Rast in razvoj otroka sta namreč v predšolskem obdobju zelo intenzivna, hitrejša kot v kasnejši dobi, kajti prav v tem času se izoblikujejo temelji zdrave fizične in psihološke konstitucije otrokovega organizma in njegove osebnosti. — V predšolski dobi so izredne po številu varstvenih ustanov pa možnosti za vplivanje in usmer-na zadnjem. Neprijetno je slišati, janje celovitega razvoja in rasti da smo dobili lani 578 novih 0troka.
mest v varstveno vzgojnih usta- jto je govoril o prizadevanjih novah, letos pa le 261. To ni le za n^voj otroškega varstva, je očitno zaostajanje za gospodar- Boris Lipužič dejal, da je treba skim in družbenim razvojem in utrditi prepričanje, da je varstvo potrebam sploh, ampak tudi do- otrok sestavni in nedeljivi del kaz, da za to področje vse premalo našega vzgojno izobraževalnega dajemo, in to kar je nujno, tudi s;stema ter trajna in zavestna premalo glasno zahtevamo. Skrb družbena dejavnost, ki jo razvi-za otroško varstvo naj bi postala jarno v interesu celotne družbene stalna, široka družbena akcija, za skUpnosti. Ce tako pojmujemo katero bi morali s predpisi za- bistvo in družbeno utemeljenost
gotoviti reden dotok sredstev.
V preteklem šolskem letu so po posmeznih osnovnih šolah začeli z uspehom uvajati organizirano obliko varstva otrok — ce-
otroškega varstva, potem bodo prav gotovo odveč razglabljanja, kdo je odgovoren za njegov raz-
v°j-
»Menim, da to še zdaleč ni
lodnevno bivanje učencev; o tem, stvar, ki zadeva samo šolstvo, pri o vlogi in nalogah osnovne šole, čemer pa želim poudariti, da je je v skupščinski dvotrapi podrob- šola ena izmed prvih poklicana, neje spregovoril republiški se- da družbena vzgojna inStitu-kreta-r za šolstvo Boris Lipužič. cija daje pobude in zgled za or-Poudaril je, da mora postati prav ganjziranje otroškega, varstva.« osnovna šola eden izmed najpo-	....
Potrebni materialni pogoji!
sta imela namena grajati take prizadevnosti, pač pa le opozoriti na napake in pomanjkljivosti tam, kjer je bilo delo opravljeno bolj površno.
Na osnovi vseh teh razprav okoli statutov bo sindikat pripravil smernice, po katerih bodo na vseh šolah znova pretresli vse samoupravne akte — v prvi vrsti pa statute — in jih dopolnili.
Dopolnjevanje in spreminjanje samoupravnih aktov je namreč stalna naloga delovnih kolektivov, saj morajo ti dokumenti, kakor tudi vse ( življenje in delo v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, potekati skladno z našim splošnim razvojem in na-, predkom,	D. H. :
»Šolski sistemi na Slovenskem«1
»Dostikrat le preradi vsevprek; kritiziramo naše šolstvo, kakršno je — treba pa je le, da se sprehodiš mimo teh grafikonov in shem, ki prikazujejo različne sisteme šolstva na Slovenskem, pa moraš priznati, da smo dosegli v
membnejših faktorjev pri orga-	roireon, ma™n,	letih> ^ so ^ nami! lep napre.
nizaciji in krepitvi otroškega	gola je eden najaktivnejših so- se bodo izražali v operativnem ustanovah. To pa kljub temu, da občinski statut ne more ujeti s dek « Tako nam je povedal rav-
varstva v krajevnih skupnostih, ustvarjalcev na tem področju in pro.gramu investicijske izgradnje materialno vprašanje vzgojno- statutom šole. Ugotovitev v raz-	muzeia v Liufo-
kar pa seveda ni‘ le njena dolž- zato je prav, da že pri današnjih	v prihodnjem letu in v izobraževalnih ustanov ni rese- pravi: vrednotenje dela kot dela 1 . _u _ np.vv; ip strpnost.	materialnih pogojih v okviru arhitektonsko projektantski za- no. Res ne moremo mimo dej- v šolstvu je še daleč pod vred- uani Irance sta i,	J	.
Razumljivo, da naloga šolstva svojih možnosti organizira oblike gjjovi polmontažnih in ostalih stva, da je materialna osnova v netenjem dela na drugih področ- kovno pripravil razstavo »boipin ni omejena samo na predšolsko varstva otrok in sicer kol oddelke	zgradb, ki jih bomo od- šolstvu, pri izvajanju reformnih jih! Po večini občine tudi imajo sistemi na Slovenskem od 1774
.	. .	’ •’ —■ ----------------—-	-=	-	-......................." "	• •	....................... 1963«.
Šolski sistemi se ■ razvijajo vzporedno z družbenim in ekonomskim razvojem in so! plod prosvetne politike vladajočega razreda in slika njegovega odno-
Delo v proizvodnji — pri stružnici. (O de^u gimnazijcev v proizvodnji pišemo na 2. strani.)
vzgojo otrok v posebnih predšol-	za otroke	predšolske dobe, ozi-	sjej gradili, da bi tako začeli	nalog pa še posebej, primarnega	sredstva, ki bi jih potrebovale
skih ustanovah, marveč postaja	roma kot	organizirano varstvo	ustvarjati čim boljše pogoje za	pomena. Vendar pa mora statut	vzgojno-izobraževalne ustanove
organizator otroškega varstva tu-	učencev z	ustreznim programom	raziične oblike otroškega varstva	nakazovati politiko šole za na-	za nemoteno in uspešno delo, to-
di osnov« šola — bodisi v okviru v času izven pouka. Pri tem je v a]j 0b	d	prej. Tudi pri sedanjem stanju da ta sredstva se trošijo tako
celodnevnega programa življenja Boris Lipužič poudaril, da bi mo- ob koncu seje sta zbora spre-'" (spričo zagotovil, ki jih dajejo neracionalno, da gredo v čisto in dela učenca v šoli ali pa z	rali biti pri iskanju ustreznih ob-	js]a vrsto sklepov: občinske skup-	naši najvišji politični organi v	zgubo (v raznih gospodarskih
varstvom, ki ga v dopoldanskem lik dovolj elastični.	_ ščine naj čim prej sprejmejo pro- pogledu reševanja materialnih panogah).
in popoldanskem času organizira Program življenja in dela šole grarne o razvoju otroškega var- vprašanj šolstva) se dado marši- Za odnos občinskih skupščin sa do napredka vzgoje in izobra-
za tiste otroke in učence, ki so s celodnevnim bivanjem pa zalitega najbolj potrebni.	teva ustrezne materialne pogoje,
Mladinske ure
Ure, namenjene svobodnim aktivnostim, so zelo pestra in priljubljena oblika izvenšolske-ga udejstvovanja. Ponavadi jih uvrščajo na začetek ali pa na konec pouka. V vrsti teh aktivnosti naj bi se uveljavila še ena — in to za sedaj najbolj razširjena oblika dejavnosti ZMS na šolah — mladinske ure.
Podatki so taki: v preteklem šolskem letu je imelo mladinske ure okrog 50 % osemletk, 75 % strokovnih šol in skoraj Vse gimnazije ter učiteljišča. Te Ure imajo že večletno tradicijo, saj so bile že pred štirimi leti prvikrat na preizkušnji. Odtlej so doživele vrst^ sprememb: od razrednih ur, kjer je bilo največ besed namenjenih pouku in ocenjevanju, pa preko tistih, ki so bile zgolj informativne, so se razrasle ponekod — posebno na višji stopnji — v prave »debatne ure«, v živahno razpravljanje o problemih današnjega in jutrišnjega dne.
Mnogokrat je kazalo, da bodo mladinske ure zgrešile namen. Posebno tedaj, ko so jih na šolah
poskušali uvrstiti v reden učni program. Dogajalo se je npr., da predavatelji, ki so bili povabljeni, niso utegnili priti, pa so se takšne ure kaj hitro spremenile v ure razrednika, ali pa so postale dobrodošlo »mašilo« za predmete, pri katerih tako ali tako vedno zmanjkuje časa.
Toda kakšen je pravzaprav namen mladinskih ur? Prezahtevno in preveč optimistično bi bilo, če bi jim naprtili nalogo »da naj bi nadomestile vse tisto, kar ne nudi šola — iz taksnih ali drugačnih vzrokov.« Gotovo je, da mladinske ure ne bodo mogle izpopolniti vseh vrzeli v izobrazbi, važno pa je, da jih začno izpopolnjevati oziroma da so s tem že začele.
Okviren program mladinskih ur naj bi naravila vsaka šola že v začetku šolskega leta, kasneje pa bi ga po potrebi izpopolnjevali z aktualnimi temami. Pri teh urah naj bi razpravljali »o načelih socialistične morale in etike, o svetovnem nazoru, o političnih in gospodarskih dogodkih doma in po svetu, od-
stva, IS SRS naj prouči stališča kateri problemi v statutih opre-. do šol je nadvse značilno dej- zevanja. Razstavljeni šolski siste-o	financiranju,	odbora	socialno	deliti	in	tudi	v	praksi	začeti	re-	stvo, da se doslej	še	nikjer ni	mi obsegajo vse stopnje šol od
zdravstvenega	zbora	in	prosvetno	sevati. Tak problem so npr.	odno-	zgodilo, da bi povabili	prosvetne	osnovne (j,0 univerze Z grafikoni
jih nekatere šole prav studiozno sebojna povezanost posameznih pripravile, nimajo	pa	zadostnih	stopenj in vrst šol. Potek izobra-
finančnih možnosti,	da	bi jih tu-	ževanja Slovencev od terezijan-
di uresničile. Tako ostaja^ glede ^ke šolske reforme do današnje odnosov — družba-šola še vse	potrjuje nedemokratičnost
pri staiem...	šolskih sistemov pri nas vse do
1. 1958, ko je bila s šolsko refor-
Ne informacije, temveč izmenjava mišljenj
nosih med spoloma, o najnovejših dosežkih znanosti in tehnike, dogajanju v komuni itd.«
Dosedanje7 mladinske ure so bile pretežno informativne, sicer pa so jih interpretirali na raznih šolah različno. Pogosto so sodelovali predavatelji — te so dobili največkrat preko DU — ali pa so teme za predavanje pripravljali dijaki sami (iz raznih interesnih področij: šport, literatura, aktualni dogodki ipd.) Posebno lepo je usela — v ciklusu predavanj, na katerih so predavali strokovnjaki — »šola za življenje.« Za takšna predavanja je bilo treba plačati okrog 3000 din (za poldrugo uro), za posebej naročena predavanja pa celo 5000 (!), kar /je- za šolo vsekakor precejšen izdatek.
Bistveno za te ure pa je, da se dijaki nauče razpravljati o problemih, jih pravilno vrednotiti in logično zagovarjati svoja stališča ter da dajo strokovnjaki odgovore na določena nerazjasnjena vprašanja. Na mladinskih urah na višji stopnji naj bi postali predavatelji oziroma »di-
skutanti« dijaki sami. Pri pripravah za takšno predavanje se začne namreč dijak študijsko ukvarjati z nekim problemom, .	... ,
pri čemer pa je seveda zelo po- skupščin! membna funkcija profesorja —
Zaradi vsega povedanega se
nam ne zdi napačna misel, da	,	,	- ,	• x
bi bila zelo koristna podobna mo uvedena enotna sola m s tem analiza tudi statutov občinskih dosežena pravica za vse učence,
ki dovršijo obvezno osemletno šolo, da lahko prestopijo na ka-
men orja Dosle je bila to naj- VRSTA ZELO VAŽNIH ' ^ terokoli srednjo ali strokovno večkrat naloga razrednika ali pa	V STATUTIH NI NAŠLA -
predmetnega učitelja — če je	. MES	.	. .
bila tema z določenega področja. Naj zdaj navedemo se nekaj Profesor je v takem primeru ugotovitev iz razprave na posve- ^^teternov
predvsem svetovalec, ko se di- ^a°ine dka^alh15vzgotooizobral mentacijo v vitrinah. Opisu siste-jak pripravlja za predavanje ^ia	”asAn_yzg0^°™““ mov> ki j,e posebej prikazan, sle-
številu šol v posa-
šolo.
Na hodniku in v razstavni sobi muzeja so na ogled sheme z bogato doku-
(nomaJiPmu^nri izbiri'"iTreratu- ževalnih ustanov so v (analizira-
re^Tvetuj^metodcTdela^p^^a- nih) statutih pomanjkljivo obde- ^at^jih šolske knjige mi mladinski u,i pa pomaga pri	-konf pedagoški Tn mladtosli
Vloga mentorja^ki ^je ^toTa- ’ Problem splošne izobrazbe je tisk in izdelki učencev. Posebej htelna to odgovorni jf prav- Po mnenju nekaterih potrebno v je prikazano olstvo na Sloven-
zaprav: vzgajati in pripravljati šolskih statutih precizneje obde-	o°4tozi-
predavatelje iz vrst dijakov lati; s sedanjim nivojem splosne odloto hi soNusn.a. ah o.^mza (ponekod so organizirali celo izobrazbe našega prebivalstva ne cijo solstva v tej dobi, m drago seminarje ali pa ustanovili klu- bomo mogli dosegati postavljenih gradivo.
be mladih predavateljev). Tako proizvodnih planov. (V SFRJ ima Lepo opremljen in bogat kata-bodo mladinske ure res postale nad 4 milijone ljudi v delovnem i0g s ponatisom nekaterih tabel »tribuna za izmenjavo mišljenj.« razmerju komaj tri razrede j.n dokumentov je že sam po sebi šola pa ne bo več v tolikšni me- osnovne šole!) To vprašanje bi H	ti
ri odvisna od zunanjih sodelav- se vsekakor dalo — s širšega
cev, razen tedaj, kadar bodo na aspekta komune, republike... — Razstavo »Šolski sistemi na programu vprašanja, pri katerih bolje obdelati in opredeliti.	. Slovenskem« toplo priporočamo
bo nujno sodelovanje strokov- Nadaljnja pomanjkljivost,, ki za ogled šolam in posameznim njakov.	M. K. se kaže v statutih, je poglavje o prosvetnim delavcem
Dobre izkušnje iz dela v proizvodnji
NA VSEH GIMNAZIJAH JE SEL SKOZI DELO V PROIZVODNJI VSAJ EN LETNIK, PONEKOD CELO DVA, NA NEKATERIH EKSPERIMENTALNIH ŠOLAH TRIJE LETNIKI. TA NEPOSREDNA VKLJUČITEV GIMNAZIJCEV V DELO V PROIZVODNJI PO TOVARNAH IN DRUGIH PODJETJIH ŽE LAHKO DA DOLOČENE ZAKLJUČKE, KATERIH POMEN BOMO V PRIHODNJIH
dnevnik proizvodnega dela, kjer ■da nvr n opišejo kompleksno svoje delo, po-čutje in sploh življenje v podjetju. Dnevnik mora jasno pokazati, kako je posameznik z delovnim mestom živel, se razvijal, rastel in kako je uporabljal izkušnje, ki jih je dobil pri teoretičnem LETIH NA VSEH ŠOLAH S PRIDOM UPORABLJALI, KO delu tehnične vzgoje in ostalem BO POSTALO DELO V PROIZVODNJI SESTAVNI DEL CE- pouku v šoli. Zelo koristno je dati LOTNEGA UCNO-VZGOJNEGA PROCESA NA VSEH GIMNAZIJAH.
Nedvomno je prva ugotovitev podjetjih ne predstavlja niti po-
vsakega, ki je imel posla pri organizaciji dela v proizvodnji in ki je samo delo ter dijake na delovnih mestih po podjetjih stalno spremljal, da je takšno delo za dijaško mladino zelo koristno, ker se mladina pri tem spozna z zahtevami posameznih delovnih mest, spozna stopnjo in naravo tehnične opremljenosti ter organiziranosti posameznih podjetij, kjer delajo, ter ne na zadnjem mestu, seznanijo se z oblikami in vsebino samoupravljanja podjetij po neposrednih proizvajalcih. Prav gotovo pa je, da se dijak na delovnem mestu ni imel prilike seznaniti se samo s prej naštetimi problemi podjetja, spoznal je tudi samo fizično delo, ga pričel drugače vrednotiti in se na ta način pričel osebno prilagajati kot bodoči izobraženec neposrednim zahtevam prakse, se pričel otresati starega in^elektualizma v sedanji vzgojni praksi in tako v določeni meri' že pričel premo-ščati prepad med fizičnim in intelektualnim delom. Niso tudi redki primeri, ko dijak na delovnem mestu najde samega sebe, se tako odloči za bodoči poklic in tako nedvomno premaga eno bistvenih težav na poti v življenje.
Na skoraj vseh šolah so formirane za organizacijo dela v proizvodnji posebne komisije za tehnično vzgojo, ki so morale pripraviti v podjetjih potrebno število delovnih mest, predvsem pa primeren : kader za inštruktorje in druge odgovorne ljudi, ki vodijo delo dijakov po podjetjih. Že v samem začetku je bilo potrebno v podjetjih in pri dijakih doseči pravi odnos do dela kot enakovrednega učno-vzgojnega področja. ker je le s takim pravilnim odnosom do vsega lahko delo v proizvodnji postalo dejansko koristno tako za podjetje, kot za šole in posebej za dijake same.
Vrsta podjetij si je želela sprejeti dijake na delo v proizvodnji v mesecu juniju in septembru, ko dijaki že zasedejo izpraznjena delovna mesta, ker odide določeno število delavcev na letni dopust, s čemer se dijaki vključijo neposredno v samo pro-
sebne obremenitve za same inštruktorje in delovodje, ki imajo nad delom * dijakov neposreden nadzor, niti ne predstavlja oviro v samem delovnem procesu ekonomske enote, ker po izjavah ljudi, ki so uvajali dijake na delov-, na mesta in imeli nad njimi neposreden nadzor, dijaki dokaj hitro dojemajo zahteve delovnega mesta in se počutijo hitro dovolj samostojni in sposobni izpolnjevati zahteve delovnega mesta. To potrjuje tudi dejstvo, da so posamezni dijaki, ki so bili uvedeni takoj v delovni proces, že v nekaj dneh dosegali in tudi presegali norme in bili povsem enakovredni in v določenih primerih tudi boljši kot delavci. Tudi delavci sami so dijake dokaj radi sprejeli medse, vendar se je često pokazalo, da so jih poskušali včasih v večji meri porabiti kot navadno delovno silo, ki bo ustvarila ekonomski enoti določena sredstva, kot pa da bi seznanjali dijake s posameznimi strokovnimi vprašanji iz določenega obrata in jim omogočili spoznavanje in obvladanje določenih delovnih operacij.
Pozitivna je ugotovitev, da dijakov v splošnem niso skušali uporabiti kot pomožno delovno silo, temveč so jih dali na določena bolj zahtevna delovna mesta in jih med temi mesti tudi izmenjavali. Le v izjemnih primerih so posamezni delovodje hoteli obdržati gimnazijce na
Dijaki morajo na delu pisati pouka in prepušča nagrajevanje '—’—■	’ ’-	šola navadno podjetju samemu,
ki nagradi dijake po povprečnem uspehu na delovnem mestu. V splošnem pa so se podjetja o vseh dijakih, razen redkih izjem, izrazila zelo pozitivno in so pozneje obdržala osamezna podjetja nekatere dijake na delu še cel mesec ali pa več.
Največ podjetij oceni dijake splošno, določena pa po posebnih kriterijih. Tako je Gorenjska predilnica v Škofji Loki ocenila dijakinje kar na podlagi štirih kriterijev: odgovornost, vestnost, prizadevnost ter znanje in sposobnost. Verjetno bi bilo zelo pametno, ko bi se takšnega Ocenjevanja posluževala vsa podjetja. Gornje in še druge ugotovitve
KADRI
in štipendiranje
dijaku pred odhodom na delovno mesto določene smernice, kaj vse naj upošteva pri vodenju svojega dnevnika, ker le na takšen način lahko upošteva vse komponente, ki ga vežejo na podjetje in šolo istočasno.
ni mogoče uveljavljati večjega razpona — med učiteljem in predmetnim . učiteljem ter profesorjem so minimalne razlike. Iz leta v leto je v prosveti zaposlenih več žensk in na osnovnih šolah že težko najdemo kakšnega učitelja. Ker feminizacija tu ni slučajna, se lahko vprašamo, če je »izumiranje« moških na tem
O šolstvu, posebno o materialnem položaju, se danes izredno veliko piše, a ker se od pisanja in govorjenja stanje ne izboljšuje, smo na tem področju iz dneva v dan v bolj kritičnem položaju.
Še bolj kot za sam denar gre za vrednotenje dela nasploh. Ce recimo ugotovi razrednik s fakultetno izobrazbo pri obdelavi so- _ cialne slike razreda, da je sam učno-vzgojnem področju za stroko
NAGRAJEVANJE JE DRUGOTNEGA POMENA
socialno najbolj ogrožen, pač ni težko razumeti malodušja in čedalje večje zagrenjenosti med prosvetnimi delavci.
Iz leta v leto slabši kadri jia tem področju so seveda logična
V pogledu nagrajevanja In ocenjevanja so posamezna pod- men, jetja dokaj različna:	ponekod
nagrajujejo pavšalno in relativno nizko, drugod pa po opravi j e-
proizvodnji za dijake gimnazij uspelo, imelo velik vzgojni po-
delu in sorazmerno precej, potrebno voditi »v bodoče
dovolj jasno povedo, da je delo v .posledica slabega materialnega
" stanja. Iz prosvete odhajajo sposobni ljudje, ker tu njihovo delo če' je bilo seveda" pVaviino ni cenjeno, niti plačano, po drugi strani pa sprejemamo vse, tudi take brez posebnih moralnih vrlin, pač zato, ker jih rabimo, ker
izpeljano in bo kot takšnega potrebno samo še dalje razvijati. Pri vsem tem pa bo prav gotovo
koristno. Nič manj zaskrbljujoče ni upadanje kvalitete dela, saj tudi ni stimulacije za študij in za osebno izpopolnjevanje.
Sistem izobraževanja in izpopolnjevanja učiteljskega kadra je pri nas ostal nerazvit in precej zaostaja za smernicami šolstva v celoti. Pozabljamo, da imajo pri izoblikovanju nove šole prosvetni delavci kot neposredni organizatorji in izvajalci učno-vzgojnega procesa najpomembnejšo vlogo ter da je treba zato posvečati
visoko. Vendar pa mora biti prav gotovcr zahteva po denarni nagradi na zadnjem mestu, kjer je delo v proizvodnji sestavni del
skrb na šolah, pri podjetjih pa najti vedno dovolj razumevanja in pripravljenosti.
V. P.
vso ni drugih — boljših! Za določene stalno skrb njihovemu šolanju* in predmete (matematiko, fiziko, je- izpopolnjevanju.
zike itd.) že vrsto let primanjkuje predmetnih učiteljev in profesorjev, ker pri tako pičlih sredstvih
NAMESTO STANOVANJA -
»DOBRE PROMETNE ZVEZE«
Glasilo občinskega odbora teljev in profesorjev, SZDL	Ljubljana—Vič—Rudnik
»Naša komuna« je v letošnji deveti številki objavilo sestavek o problemih vzgoje in izobraževanja na področju te občine, o ka-terilr so podrobneje razpravljali na razširjenem plenumu občinskega odbora SZDL.
da so si na bo metodična stran pouka, če morali na osrednjih šolah potna- npr. poučuje absolvent ekonom-gati pri pouku z nestrokovnim ske fakultete gospodinjski pouk,
kadrom. Tako so ti učitelji prevzeli pouk tedensko za: 167 ur slovenskega jezika, 44 ur srbohr-vatskega jezika, 37 ur anglešči
diplomant šole za umetno obrt pa srbohrvaščino?! Kako bodo mogli taki predavatelji najti dober kontakt z učenci, ki je velika umet-
Na plenumu so razpravljali med drugim tudi o vprašanju kadrovske zasedbe na šolah, ki je precej pod povprečjem. Prav o
ne, 84“ur nemščine, 470 ur mate- nost vzgojitelja, saj te skrivnosti matike, 113 ur fizike, 72 ur zgodovine, 40 ur zemljepisa, 112 ur biologije, 32 ur kemije, 40 ur spoznavanja prirode, 266 ur tehnič-
Po statističnih podatkih pride •v Jugoslaviji na enega učitelja povprečno 42 učencev. Podatkijtii-di dokazujejo, da primanjkuje pri nas nad 18 tisoč učiteljev. Celoten šolski problem otežkoča tudi dejstvo, da določeno število učiteljev nima ustrezne kvalifikacije in da predavajo predmete, za katere niso strokovno usposobljeni.
V Sloveniji krijemo primanjkljaj predmetnih učiteljev (nad l.ioo) s presežkom učiteljev za razredni pouk. Da bi se stanje izboljšalo. je republiški sekretariat predlagal, da bi poleg pedagoške akademije V Mariboru skrbela za izobraževanje predavateljev še PA v Ljubljani, preoblikovana iz VPš. Poleg teh izrazito kadrovskih šol naj bi zrasle tudi pedagoške gimnazije (iz učiteljišč). Odpira se seveda vpraša-
nega pouka, 67 ur likovnega pouka, 151 ur gospodinjskega pou-
tem vprašanju razmišljajo resno ka< '69 ur glasbenega pouka in 19o
strogo pomožnih delovnih mestih	Si" pfnhHana- ur’telesne vz j goje.
in ponekod niti posredovanje kadrovske službe v podjetju ni imelo zadovoljivega rezultata. Ko so takšno ravnanje z dijaki omenili posamezniki v svojih dnevnikih, jim predpostavljeni niso le-teh hoteli niti podpisati. Zadovoljivo je, da so takšni primeri, dokaj redki, vendar bo morala trebna šola v bodoče'-*izredno 'paziti, da se kaj podobnega ne zgodi in bo morala že od samega začetka imeti s kadrovskimi službami V podjetjih dovolj kontakta, da bodo v vsakem podjetju imeli za delo v proizvodnji povsem izdelan delovni program, ki bo v celoti odgovarjal zahtevam pouka teh-
magale pri
tih z nestrokovno zasedbo, pa je na vrsti šol ostalo nezasedenih
,	,,	, TJ i-,-	m	.<,j6A,Jc.	še 215 tedenskih ur.
uu pedagoško službo Ljubljana	Pretežni del predmetnega pou- To. da letos ni dovolj učnih
Vič. Na svojem območju ima ta ka so prevzeij učitelji razrednega moči, bodo občutile osrednje šole zavod sedem občin (Cerknica, pouka kj pravzaprav že nekaj let v naslednjih letih, ko bodo dobi-Grosuplje Kočevje Logatec, Rib- ;ešujej0 pomanjkanje predmetnih le učence s podružničnih šol z niča Vič in Vrhnika), v katerih učiteljev in profesorjev. Sole so v mnogo slabšim znanjem, je 3o osrednjih in 83 podružnic- ^ s^isk| poiskale študente in ab- Na Vrhu nad Rovtami manjka nih šol (skupno 118 osnovnih šol). soivente VPS in filozofske fakul- en učitelj, na Travi dva, na Ko-Ugotovitve kažejo, da je po- tete za poučevanje predmetov, ki panju eden, na Polici eden, na
ne morejo poznati, ker nimajo niti osnovnih pojmov o mladinski psihologiji?
Kijub temu^ da^si šote po- nje, ali bo vse to rešilo dejanski
trebna za rešitev kritičnega ka-	jjh študirajo. Seveda je najteže	Žalni dva, v Zagradcu dva,	na	c	gVe
drovskega vprašanja takojšnja	predavati tistim, ki poučujejo	Mohorjih eden. Učence iz Spodnje	nn^av,
pomoč množičnih organizacij,	predmete, katerih niso, študirali.	Slivnice, kjer je učiteljic;
občinskih skupščin in sekretaria-	Tako na primer poučuje materna-	časa bolna, so prešolali
problem. Preveč očitno je dejstvo, da so dohodki v šolstvu že mnogo tet nazaj prenizki in močno zaostajajo za zaslužki v gospodarstvu in različnimi dejavnostmi znotraj družbenih služb — naša mladina pa pri izbiri poklica že gleda tudi na to!
Za strokovno izpopolnjevanje učiteljev skrbe predvsem razredni aktivi v okviru občine in predmetni aktivi v okrajnem merilu.
ne manjka zanimivih
ta za šolstvo, če bodo hoteli v	tiko absolvent geografije, profe-	suplje, z Dvorske vasi	pa	v Ve-	^^‘'ndivteualneinu	nrizadeva-
naslednjih sedmih letih vsaj de-	sor slavist ali zoolog itd., zato se	like Lašče, medtem ko	je	šola v	* .	p
loma realizirati načela šolske re-	morajo le-ti za take predmete te-	Mohorjih zaprta.	n' •
forme.	meljito pripravljati.	Vzrok za pomanjkanje ^učnih
Po zadnjih podatkih, zbranih Učnih moči še vedno'ni do- moči^ oziroma za beg učiteljstva s 15. septembra, ko bi moralo šol- volj, zato razpisujejo šole prazna podeželja v mesta moramo iskati v
ŠTIPENDIRANJE NA STRANPOTEH
izvodnjo in niso v podjetju kot 'njgne vzgoje in dela v proizvod- sko delo že normalno potekati, je mesta in vabijo honorarce in upo- slabih stanovanjskih razmerah. V
manjkalo toliko predmetnih uči- kojence. Vprašanje je tudi, kakš- Novi vasi so lani dobili za matematika podstrešno sobo brez oprave, peči in vode. Zaradi takih razmer je letos odšel , ta učitelj drugam. V Horjulu ni sobice s kuhinjo za žensko učno moč, kaj šele, da bi bilo družinsko stanovanje! Podobno je v Škofljici,
takoimenovani praktikanti, ki v glavnem te opazujejo in se v samo proizvodnjo neposredno ne vključujejo. Tudi šote so se večinoma odločile za enoten, strnjen turnus dela v proizvodnji in to na koncu ali pa v začetku šolskega teta, ker je tako pouk najmanj moten in tudi pedagoškemu osebju omogočen boljši nadzor nad dijaki po posameznih podjetjih. Posamezna podjetja pa si želijo omogočiti delo dijakom tudi v zimskem času, npr. v februarju ker takrat ni praktikantov z drugih strokovnih šol. Tudi ta čas je za šole dokaj prikladen, ker pade na začetek drugega polletja in je tako morda še ugodnejši, kot je junij, ko so profesorji zaposleni z maturo šolskega leta.
Večina podjetij, ki je sprejela dijake na proizvodno delo, je imela do dela z dijaki zelo resen odnos in so,jim poskušala nuditi vse. kar je bilo v njihovih možnostih. Tako so zlasti' večja podjetja. kjer je bilo tudi večje šte-
Skupno priporočilo
Štipendiranje je tudi že n., čas predmet številnih razprav v javnosti, v šolah vseh stopenj, v delovnih in političnih organizacijah. Omejil bi se samo na nekaj kritičnih pripomb.
Štipendije bi se morate (vsaj dokler ne pridemo povsem na princip posojila) podeljevati pred-
Družbena prizadevanja v našem vzgojno-izobraževalnem procesu, kar je v zakonu o reformirani šoli že tudi uzakonjeno in kar se v praksii vedno bolj uve-
menjevala otroke in oteževala iz- borcev NOB Slovenije, Svet svo-
kjer morajo vsi učitelji stanovati vsem po dveh kriterijih:
polnitev zastavljenega enotnega
programa.
Na skupnem sestanku vseh organizacij in društev, ki sta ga
Ijavlja, so usmerjena na vse- sklicala Zveza prijateljev mladi-stransko oblikovanje otroka. To ne Slovenije in republ. sekreta-pa ni samo dolžnost šole, temveč riat za šolstvo SRS 26. IX. 1964, tudi družine in družbe. Soli pa je bila znova podčrtana vlogo je treba dati možnosti in ji poma- pionirskih starešinskih svetov pri ,... -N.„m gati pri izpolnjevanju njenega usklajevanju programov organi-m za ijuc o programa; h kateremu sodijo tu- zacij in,društev, ki delajo z otro-
bod in prosvetnih društev Slovenije, Glavni odbor Ljudske tehnike, Zveza za telesno kulturo Slovenije, Zveza tabornikov Slo-
drugod in se vsak dan voziti v službo. V Polhovem gradcu se letos žč obrača na bolje, zato je tudi dovolj dobrega učnega kadra.
V razpisih službenih mest na nekaterih šolah piše, namesto da
vilo dijakov, imela posebnega inštruktorja, ki je skozi vseh štirinajst dni skrbel za pravilen potek dela po posebej določenem delavnem načrtu. Takšna podjetja (npr. Jelovica in
dl interesne dejavnosti v otrokovem prostem času.
Mnoge dejavnosti otrok v njihovem prostem času vključujejo v svoj program dela najrazličnejše organizacije in ustanove, ki delajo z otroki v raznih otroških zadolženega kolektivih — predvsem v pionir-
skih odredih ob šolah. Te organizacije so dosegle ponekod v svojem delu s pionirji in mladino že tepe uspehe. Ob tem pa se vedno bolj kaže tudi negativen Gorenjska predilnica v Škofji Lo- pojav nekoordiniranega dela med kil niso razporejala dijakov samo organizacijami samimi ter njimi
od delovnega mesta do drugega delovnega mesta, temveč so oone-kod posvetili redno vsak dan po eno uro. kjer so predstavniki posameznih Služb iz podjetja razpravljali z dijaki o raznih teoretičnih vprašanjih, ki zadevajo podjetje samo. Ponekod so imeli v podjetjih ali pa v posameznih ekonomskih enotah zasedanja samoupravnih organov, kjer so sodelovali tudi dijaki in tako na konkretnem primeru spoznali, kako in kakšne probleme rešuje v podjetju neposredni proizvajalec.
NEPRAVILEN ODNOS DO DIJAKOV NI PREPOGOST
Pohvalno je prav gotovo, da podjetja, zlasti njihove kadrovske službe in personalni referenti, niso' smatrali dijakov kot običajno delovno silo. temveč so jih načrtno premeščali z enega delov-
in šolskimi organi. Nekatere teh organizacij skušajo uveljavljati svoje programe neposredno, ne da' bi jih pravočasno uskladite s programi in organizacijo dru-
ki in mladino, kot že do sedaj uveljavljenega mentorja pionirske in mladinske organizacije ter mobilizatdrja in koordinatorja vseh organizacij in društev na šoli. Pionirski starešinski svet usklaja ta program dela s pionirji in mladino tudi s programom rednega šolskega pouka.
V skrbi za konkretno delo z otroki je torej ob šoli najpo membnejši organ pionirski starešinski svet. Zato morajo biti vse organizacije, ki imajo, v svojem programu delo s pionirji in mla dino, živo zainteresirane za na daljnje utrjevanje in delovanje pionirskih starešinskih svetov te za to, da bodo v njih njihovi -najbolj delovni predstavniki. N;
gega dela s pionirji in mladino omenjenem skupnem sestanku
ob osnovni šoli. Takšni posegi so zlasti pogostni prav ' ob koncu šolskega leta, ko se nakopičijo razne prireditve in tekmovanja, ki jih izvajajo posamezne organizacije, kar povzroča preobremenitev otrok in ne prinese zaželenih uspehov, zlasti ne vzgojnih.
Da bi v bodoče pri delu s pionirji ne bilo nenačrtnosti, je nujno, da vse organizacije, ustanove, društva, ki vključujejo v svoje dejavnosti tudi delo s pionirji v pionirskih odredih oziroma v šolah, ter šolska vodstva in šolski sveti sodelujejo med seboj
ter sestavljajo enoten program
^ob»rof8,sx«p«™.
šno razporejanje od delovnega da bi posegala posebej v dejav	,
mesta na delovno mesto po iz- n osti pionirjev in mladine v šoli, Centralni komite Zveze mla-javah inštruktorjev v določenih ker bi s tem samo dodatno obre- dine Slovenije, Zveze združenj
so se zato tudi dogovorili, da bodo vse prizadete organizacije in društva predlagala svoje kandidate, ki bodo izvoljeni v pionirske starešinske svete na občnetn zboru društev prijateljev mladine v tednu otroka oziroma v mesecu oktobru, ali pa bodo izbrani na sestanku krajevnega odbora SZDL. Tako zbrani v pionirskih starešinskih svetih bomo vsi skupaj omogočali resnično pestro in vsestransko delo pionirjev, obenem pa bo to delo usklajeno z rednim v z go j no- i zob ra že va In i m
procesom v šoli, prispevalo tudi k razvoju cekivitosti mlade osebnosti, za kar si vsi prizadevamo.
Zveza prijateljev mladine Slovenije
šolstvo
■ ■	t
S pomočjo republiškega dolgoročnega posojila bo do februarja dograjena nujno potrebna nova, moderna osnovna šola v Zagorju ob Savi. Dela gredo h koncu. 8. februarja bo z vrsto kulturnih prireditev šola izročena namenu. Trboveljski zavod za PPS pripravlja za to priložnost srečanje vseh zasavskih prosvetnih delavcev
venije, Zveza za splošno telesno vzgojo »Partizan«, Prirodoslovno društvo Slovenije, Društvo likovnih pedagogov Slovenije, Organizacija klubov OZN, Društvo SRS za Združene narode. Glavni odbor RK Slovenije, Ribiška zveza Slovenije, Zveza esperantistov Slovenije, Zveza hortikulturnih društev Slovenije, Šahovska zveza Slovenije, Filatelistična zveza Slovenije, Gasilska zveza Slovenije, Glavna zadružna zveza Slovenije, Strelska zveza Slovenije, Planinska zveza Slovenije, Plavalna zveza Slovenije, Smučarska zveza Slovenije.
je stanovanje zagotovljeno — »kraj ima prometne zveze...« Toda avtobus odpelje iz vasi ponavadi zjutraj, vrača pa se zvečer, kar je neprimerno za učitelja, ki bi se vozil v službb.
Prosvetni delavci ne morejo dobiti stanovanja tudi v Kočevju, Čeprav je industrijsko mesto. Podobno je tudi v Stični, Cerknici, Loškem potoku in Starem trgu ter v vasi Fara, kjer ni mogoče dobiti za učitelja niti kabineta. Ti primeri zgovorno opozarjajo, da bo treba resno poskrbeti za gradnjo stanovanj za učiteljstvo, saj je od tega marsikdaj odvisno, ali bo kakšna šola lahko še živela, ali pa jo bo treba zapreti.
Drago Vončina
—	kakšno je socialno-finančno stanje učenca in
—	upoštevati uspeh, nadarjenost štipendista
Marsikje pa danes ni tako! Poznamo primere, ko otroci odlično situiranih staršev in celo nič kaj preveč nadarjeni dobivajo velike vsote, zares bistri, a gmotno šibki otroci pa nikjer ne dobe finančne podpore!
Ustanove, podjetja b; morala bolj načrtno, po svojih potrebah štipendirati in pri izbiri kandidatov bolj kot to, ali je oče član kolektiva ali ne, upoštevati, če bo otrok ustrezal v proizvodno-teh-nološkem procesu in organizacijsko kadrovskem pogledu. Tako bi bilo mnogo manj prepuščanja in preprodajanja štipendistov drugim podjetjem. Posledice takega barantanja so škodljive, negativno vplivajo na značaj štipendista, na njegov odnos do dela in končno do družbe. Zato danes ni važno samo število štipendistov in višina njihovih štipendij, temveč so pomembni tudi pot, način in stimulativnost. Pri vsem tem pa bi morale sodelovati tudi šote.
Seveda je tudi štipendiranje v prosveti problematično, štipendij je veliko premalo in zelo so nizke. Primer:	pri primanjkljaju
1100 predmetnih učiteljev je imelo lansko teto na PA v Mariboru le. 35 % bodočih pedagogov štipendije in sicer v povprečju 10.420 dinarjev — kar je tudi najnižje povprečje v primerjavi z ostalimi. Se slabše je za izredne študente, ki so zmeraj več ali manj prepuščeni samim sebi in največkrat niti potnih stroškov ne dobivajo povrnjenih.
Kje ’ so vzroki za takšno stanje, vsi dobro vemo. Na vseh forumih govore o tem, da je treba energično poseči na to zanemarjeno področje. Veliko razpravljamo o rebalansih v občinskih proračunih v korist družbenih služb, standarda občanov — a stvar se nikamor ne zgane! To obotavljanje pa je za nadaljnji razvoj družbeno zelo škodljivo. Le doklej bo še šlo tako naorei...?
F- Cesar
Seminarji za učitelje
praktičnega dela v šolskih delavnicah
Začetno branje in pisanje po stavčni metodi
Preobrazba industrijskih šol, šol s praktičnim poukom in va_ jenskih šol v poklicne šole pomeni vsebinsko spremembo izobraževalnega procesa in terja poleg vsebinskih, organizacijskih in materialnih pogojev tudi pedagoško usposobljen učni kader.
Rezultati ankete učnega kadra na strokovnih šolah, ki jo je izvedel Zavod SRS za strokovno izobraževanje, pa kažejo, da je večini učiteljev praktičnega dela potrebno dopolnilno pedagoško izobraževanje.
Zato je Zavod SRS za 'strokovno izobraževanje v mesecu avgustu 1964 organiziral dvodnevne seminarje za učitelje praktičnega dela v šolskih delavnicah industrijskih šol, šol s praktičnim poukom in vajenskih šol, ki prehajajo v poklicne šole.
Seminarji so bili organizirani za učitelje praktičnega dela po strokah in sicer v Ljubljani za grafike, kovinarje, gradbenike,-trgovce in za tiste, ki učijo praktično delo v obrtnih šolskih delavnicah. V Mariboru pa so se zbrali v prostorih elektrogospodarske šole vsi tisti učitelji praktičnega dela, ki v šolskih elektro delavnicah izobražujejo bodoče elektroinstalaterje, obratovne električarje in radiomehanike. Razeri tega so se posameznih seminarjev udeležili tudi ljudje iz gospodarskih organizacij in sicer tisti, ki imajo v delavnicah in podjetjih na Skrbi vajence za tisti del učnega načrta, ki se izvaja na delovnih mestih. Vseh udeležencev je bilo na seminarjih 152.
Dvodnevni program seminarjev je predvsem obravnaval pedagoško tematiko. Obenem je vključeval informacije o vseh reformnih materialih. Posebna pozornost pa je bila posvečena metodi praktičnega dela, to je me-, todi, ki obravnava načine, kako posredovati vsebino strokovno praktičnih znanj v šolskih delavnicah in na delovnih mestih v podjetjih.
Prvi dan je na vsakem seminarju prof. Ivan Bertoncelj, direktor Zavoda SRS za strokovno izobraževanje, obrazložil sistem poklicnega izobraževanja. Učitelje praktičnega pouka je informiral o koncepciji izobraževanja strokovnih kadrov, kakor jo zahtevajo priporočila in stališča Skupščine SRS, ter o izhodiščih, zahtevah in potrebah gospodarstva in družbe. Nadalje Jih je informiral o ugotavljanju nomenklature in klasifikacije poklicev, o zgradbi profila poklica in učnega načrta. Se posebej je poudaril izvedbo izobraževalnega procesa v šolski delavnici in učilnici. Svoja izvajanja je dopolnil s tem, da je posredoval izdelane profile poklicev, za katere praktično izobražujejo mladino v šoli, s potrebno obrazložitvijo, kaj je profil poklica, kakšne so vrste profilov poklicev in kakšna je njihova vsebina ter kako priti do njih. Razložil je tudi prednosti, profilov poklicev in povezanost ozkih in širokih profilov poklicev. Govoril je o današnjem stanju in povedal, koliko in kakšne profile za vrsto poklicev raznih gospodarskih panog je pripravljal Zavod SRS za strokovno izobraževanje. Pojasnil je tudi merjenje in spremljanje rezultatov za prakso in teorijo.
Prof. Ivan Andoljšek je predaval o vzgojno-izobraževalnih problemih pri oblikovanju mladega človeka za poklic. Seznanil je seminariste z duševnim in telesnim razvojem mladine v času, ko
se usposablja za poklic. Obravnaval je vzgojne prijeme: metode, sredstva in oblike vzgojnega dela. Se posebej je osvetlil vzgojni smoter za področje strokovnega izobraževanja v zvezi z resolucijo izobraževanja strokovnih kadrov.
Drugi dan je strokovni sodelavec Ivan Kejžar predaval o metodi praktičnega dela. Učitelji, ki poučujejo kakršnokoli praktično delo v šolskih delavnicah, morajo poznati tudi načine, kako se to delo poučuje, V tej temi so spoznali, kako naj se pripravijo na pouk, kako naj posredujejo, spremljajo in merijo strokovno praktična znanja. Predavatelj je obravnaval 'predvsem demonstracijske metode, ki so najprimernejše za poučevanje praktičnega dela. Udeleženci so nato v utrjevanju te metode sami demonstrirali posredovano metodo na primerih iz lastne stroke.
Udeležencem seminarjev vseh strok so bili razdeljeni tile enotni materiali: priročnik za učno osebje »-Metoda poučevanja praktičnega dela«, ki ga je napisal prof. Ivan Bertoncelj. To je brošura, ki uvaja učno osebo v metodo poučevanja in analize tehnoloških postopkov. Brošura je nujen priročnik za pripravo na pouk. Nadalje so dobili seminaristi še In-
I®
-1
formator št. 3 Zavoda SRS za strokovno izobraževanje, ki je izšel letos, ter materiale po strokah: profile poklicev za grafike, električarje, kovinarje, gradbenike, trgovce in poklicev za obrt, lista nalog za osnovne programe in še po tri analize nalog iz osnovnega programa za posamezne poklice.
Taki dopolnilni seminarji so prav gotovo koristni za učitelje praktičnega dela in se bodo nadaljevali še po potrebi vsako šolsko leto. Verjetno bodo tudi spodbudili mnoge udeležence za daljši in sistematični pedagoški študij na pedagoški akademiji.
KOLAR ZORA
prosvetni svetovalec Zavoda SRS za strok, izobraževanje
Z Dal Piazovo stavčno ali proporcionalno metodo se je pred sedmimi leti začela ukvarjati tov. Almira Marušič, učiteljica na osnovni šoli JP-Vojka v Kopru. Zaradi uspehov, ki jih je v svojem razredu dosegala, se je vsako leto večalo število učiteljev, ki so se začeli zanimati za delo po tej metodi. V šolskem letu 1962^63 je poučevalo po stavčni metodi 22 učiteljev, po globalni pa 6 učiteljev. Ti učitelji so se večkrat sestajali ter skrbno razpravljali o metodskih posebnostih začetnega branja in pisanja, o izdelavi potrebnih didaktičnih pripomočkov in podobno. Aktive za stavčno metodo je vodila tov. Almira Marušič, za globalno pa tov. Vida Gojkovič. Letos poučuje po stavčni metodi 54 učiteljev, 10 pa po globalni.
Zavod za prosvetno pedagoško
službo Koper ni mogel mimo teh požrtvovalnih prizadevanj najboljših elementarcev, zato jim je že od samega začetka obljubil svojo strokovno in materialno pomoč. Obe metodi zahtevata veliko pripomočkov, kar zelo obremenjuje učitelje, ki morajo v glavnem sami izdelovati stenske slike, bralne plakate, črkovne slike ir* drugo.
Prednost stavčne metode je, da že v prvih dneh pouka učence silno razgiba, takoj izkoristi otrokovo željo po branju in pisanju, saj je znano, da je ta največja ob vstopu v šolo. Učenci si hitro osvojijo pojem stavka, svoje misli izražajo z risbami in črticami različnih dolžin, kaj kmalu spoznajo, da morajo napisati toliko črk, kolikor glasov slišijo v besedi, da morajo pri branju slišati toliko glasov, kolikor je
črk in podobno. Postopoma, toda mnogo prej kot z drugimi metodami se naučijo lepo pisati in brati, saj se učijo tiskane črke in male pisane istočasno, poudarek je na mali pisani črki. Konec decembra, najpozneje pa januarja se zaključi posredovanje vseh oblik črk, zato je v drugem polletju dovolj časa za pismeno izražanje in za branje, to je: za utrjevanje in poglabljanje vseh vrst izražanja.
Praksa je pokazala, da se ta metoda lahko uspešno uporablja tudi v kombiniranih oddelkih* več dosežejo tudi manj razviti učenci. Ob tej priliki žalim opozoriti tiste, ki se zanimajo za delo po stavčni metodi, da bo v kratkem na razpolago brošura tov. Almire Marušič »Kako vodim prvošolce v svet branja in pisanja«.	C, G
Različni pogledi na pouk literature
Od 3. do 5. oktobra je Zavod za prosvetno-pedagoško službo Vič organiziral seminar za učitelje slovenščine.
Večinoma so bila vsa predavanja posvečena metodičnim problemom, edino predavanje Helge
Glušič, asistentke na filozofski fakulteti, je bilo posvečeno naši povojni književnosti. Za dokončne sodbe o tej književnosti je še prezgodaj, vendar je bilo prijetno poslušati lastna mnenja predavateljice o tej književnosti, ki jih je
podpirala z ilustracijami iz del samih. Zlasti izčrpna je bila bibliografija, k; bo marsikoga opozorila na dela, ki jih je morda prezrl.
Kar zadeva metodiko materinščine, sta bili zlasti zanimivi predavanji prof. Marice Dolgan in dr. Olge Strle. Marica Dolgan je bila posebno topla zaradi njenega vztrajnega prizadevanja, da bi privzgojila ljubezen do knjig tudi mlademu rodu, ki mu je sicer ljubši šport, film in televizija. Izkazalo se je, da so med učitelji slovenščine dokaj različni pogledi na pouk literature, zlasti glede na sistematičnost tega pouka, biografsko prenatrpanost, interpreta-cijsko metodo in poudarek na sodobni književnosti. Dr. Olga Strle iz pedagoške akademije je podala nadrobno kritiko naših osnovnošolskih jezikovnih vadnic, posebno z ozirom na obdelavo sintakse v njih, in nas opozorila, da tem knjigam ne smemo na slepo zaupati, ampak bo treba sproti preverjati, oe so raz-
lage in vaje iz njih dovolj enostavne za naše otroke in če so resničen prispevek k njihovi jezikovni sposobnosti in njihovemu razumevanju jezikovnih zakonitosti.
O novostih, ki jih v zadnjem času vnašamo v pouk slovenščine, pa sta poročali pedagoški svetovalki Marija Jalen in Petra Do-brila. Marija Jalen nas je seznanila z uvajanjem učnih lističev za slovenski jezik v našo šolsko prakso. Petra Dobrila pa nam je posredovala vpogled v delo za revizijo učnega načrta za slovenski jezik. Posebno z veseljem je bilo sprejeto na znanje* da bo spremenjeni učni načrt spet- zagotovil peto uro slovenščine v sedmem in osmem razredu osnovne šole.
Kljub napornemu delu v dopoldanskih in popoldanskih urah je bil seminar duhovno razgiban in bo brez dvoma vnesel marsikakšno novost v naše bodoče delo v razredu.	F. Zagat
Še o učbenikih za angleški jezik
StoSsfnica šolstva v Domžalah
V nedeljo 8. novembra bo minilo 100 let, odkar je bila ustanovljena osnovna šola v Domžalah. Le-ta je bila enooddelčna, vanjo pa je bilo vpisanih 110 otrok. V tem obdobju in še posebej po osvoboditvi, se je v razvoju šolstva 'pokazal precejšen napredek tudi v Domžalah. V zadnjih letih pod Avstrijo je bila domžalska šola štirirazrednica, v bivši Jugoslaviji pa sedemrazred-nica in meščanska šola. Danes sta v Domžalah dve popolni osnovni šoli S 1200 učenci, zavod za glasbeno vzgojo, višja gospodinjska šola v Grobljah, vajenska šola kovinske stroke, srednja tehnična usnjarska ih galanterijska šola ter večerna ekonomska srednja šola. Osnovni šoli imata v obeh poslopjih 22 učilnic, pouk Pa je dvoizmenski. Ker zaradi, razvoja industrije, gradnje stanovanj in blokov in s tem povečanja prebivalstva tudi ti pro-stori ne bodo zadostili potrebam, Pripravlja občinska skupščina v Domžalah že načrte za novo šol-sko poslopje.
Prosvetne delavce, ki so službovali v Domžalah, vljudno vabimo na proslavo!
N. V.
V nizkih zasilnih prostorih barake se gnetejo vajenci —• bodoči strokovnjaki kovinske industrije.,*	(Foto: Marjan Zaplatil)
GRADNJA NOVEGA ŠOLSKEGA CENTRA KOVINSKE SMERI V LJUBLJANI? — KDAJ?
Industrijski center kovinske stro» veda trpeti pouk. Tako v danih po- meme prostore, opremljene delavnike na Viču v Ljubljani že dvanajsto	’■ ’—	—
leto domuje v zasilni baraki, ki so jo tedaj začasno postavili, dokler
ee. internat in — ne nazadnje — sredstva, da bo ustrezno stimulirala
go*jtih, kakor pač gre, pripravlja
šola vajence 52 industrijskih in	_	_______ ___________
„„ _______________ j,«™™, _______ obrtnih podjetij ter 74 privatnih učitelje (da ne bodo uhajali v pro-
se za to šolo rie bo zgradilo novo mojstro,v “ pripravlja jih za njihov izvodne organizacije tako kot zdaj), se za to soio ne Do z0racnio novo poklic p0 novih konceptih polpo- A kljub vsemu: novosti novega
klicnega izobraževanja, z izvaja- načina izobraževanja vajencev( ko
namesto 3 mesecev, kot je bilo prej. zdaj nepretrgoma obiskujejo šolo 6 mesecev, ko šola spremlja njihovo za ust-	delo tudi kasneje na delovnem me*
___	raz-	stu itd.), kljub omenjenim	teiža>-
ličnih	poklicev	kovinske smeri. Se-	vam. v katerih ta šola dela.	so že
le	lansko	leto	je	prišlo v našem	opazni lepi uspehi: potrdilo	pozi-
poslopje. Zdaj kgže. da so dozoreli ________ _____________
pogoji za gradnjo novega šolskega njem tako imenovanega A-progra-
centra kovinske smeri.
ma: v delavnicah se ti vajenci (zaenkrat le prvi letnik) pripravljajo " praktičnim reševanjem — "~4-
Ne bi bilo treba pisati teh vrstic,
nja takega foTsK^nfra kai kmal	v Proizvodnji, za 25 raz-
I1JA latvega. soisKega centra Kaj Km a- n^v,	Co-
lu zares krenila z mrtve točke; a pri nas je že tako, da morajo ne-
poglavitnih problemov in težav.
katere stvari do svoiih skrajnosti strokovnem izobraževanju uu ten preden se zanje resno zavzamemo:	^n^vzgaja^v^jen^e. k° ^ na'
učbeniki.	učbenika za 8. razred. Otroci so
Naj začnem kar pri prvih se 6a, silno razveselili, saj ima dveh, to sta učbenika za 5. in 6. tepe modre platnice, bel papir in razred, ki jih je napisala prof. *e tepše fotografije. Toda kako Pestotnikova. Pisana sta za pou- 80 bili razočarani, ko sem jim čevanje po izključno direktni me- povedala, da ne bomo delal; po todi in ko sta izšla, je bil učitelj teh učbenikih, ker pač niso du-prepuščen samemu sebi; delaj, ševno dorasli vsebini nove knji-kakor veš in znaš! Ko smo se Se- Ne bom govorila o tem, da potem nekaj let lovili, iskali in so zaman dali 500 din za učbenik končno našli neko svojo lastno in to podeželski otroci, katerih metodo, je leta 1964 izšel priroč- socialno stanje je neprimerno nik za učitelje, ki ga je sestavila slabše od stanja mestnih otrok, prof. Milena Kos. Neki pregovor Kdo je pri vsem tem najbolj pravi: mnogo stvari v življenju prizadet? Mladina, kateri hočemo pride prepozno. S tem nočem reči, nuditi prav vse, le znanje postav-da nismo hvaležni prof. Kosovi za ijnnio nekam v ozadje. Mirno navodila v priročniku, toda še lahko zapišem, da sta le preobši-bolj hvaležni bi ji bili, kot bi pri- renučni program in nered pri ročnik izšel istočasno z učbeniki, naših učbenikih tista grešna koz-,	.	. la, zaradi katerih ucenci iz leta
Druga težava nastopi pri pre- v ]eto znaj0 manj jn manj angle-
hodu iz 6. v 7. razred, ko začnemo škega jezika, delati po učbeniku, ki ga je napi-	Jelka Spiletič
,X\XX\\V\\\\X\VXXXX\\XXX\X\\\V\X\\NVVXVXXXX\X\XXNVVV\\\\V\\\X\\\V\X\XVXXVN.\NVVXXNX\XW
mestih spremljala in usmerjala. St
do teh tivnih rezultatov tega dela prihaja od strani prizadetih podjetij, katerih vajenci so obiskovali to šolo. — »Skoda«, pravijo le-ti, »da že prej ni prišlo pri nas do takih spre-
kolektiv teVrin s™o~i	vlebin.^ merAb ^hkTbl bfli
,„iY,Ae ^0I.^_1?wS>re,??v?,r.	nadzor nad delom vajencev prehaja uspehi že večji, kot so. .«
na kratko o uspehih, ki jih kljub vsemu dosega ta zavod.
V učilnicah, ki sd* nizke, tako da __ w ^	________ ___________ _______ ^ v
je noTimafcno kroženje zraka one- celotne osebnosti bodočih strokov- pridobilo usposobljenost za ^delo v moeočeno. se enete vsa,ir rian 4fiS n jako v in upravljalcev, zahtevajo proizvodnji. Zdaj je ta šola krepko
tudi ustreznih sprememb — ne le ......................
tako s podjetij na šolo. Jasno pa V 12 letih dela te šole si je v je, da take spremembe v delu šol, Izobraževalnem centru kovinske ki posegajo v bistvene značilnosti stroke na Viču več kot 4000 vajencev
mogočeno, se gnete vsak dan 465 učencev. Pripeljejo se (polovica se jih vozi) tudi iz •oddaljenejših kra-
zastavila. da bi po novih smernicah učnih načrtih, ne le v dobrih, izobraževanja in vzgoje mladih pro-
-VC/vKn i	11	-icLri Vi IrorlrHT-v +	• 4 7 o i »i,l	.    •__________________ j_i..
jev Dolenjske, Notranjske in Sta- sposobnih učiteljskih kadrih, tem- Izvajalcev uspela dati svojemu delu Jenke. Ker šola nima svojega in- več v prvi vrsti v drugačnih po- --------------------------------------------------- , • -	-
+ *3iY" v* 4 o	rvv*t v* o /4 : A /i r* 4--i V, rr —, ♦v* 11	rt — 1 : U, -3 ,.1 — « X 1	_ 1   . J   y . _ _ 4
ternata. mora zaradi Šestih zamud, gojih dela: šola potrebuje, če naj
novo vsebino, ki pa bo lahko prav zaživela le v novih, sodobno oprem-
vozačev in njihove utrujenosti se- zadovoljivo izvaja svoje naloge, pri- Ijenih šolskih prostorih.
Še nekaj misli k članku: »Kam plovemo« z novim učbenikom angleškega jezika za 8. razred osnovnih šol. Mnenje večine tistih, ki poučujemo angleški jezik je, da že precej dolgo plavamo in se potapljamo z vsemi angleškimi
sal prof. Grad. Kot že tudi omenja tov. Kaiser jeva, se ta učbenik močno razlikuje od učbenika prof. Pestotnikove. Spet je treba, hočeš nočeš, menjati z metodo.
■ Za krono vsega smo doživeli zdaj še izdajo novega učenega
Razredni kolektiv in njegovo vodilno jedro
V malokateri šoli je tako pisan sestav učencev kot v rudarski šoli Velenje. 2e glede na to, da v prvi letnik, šole sprejemajo tiste, ki niso dovršili popolne osemletke (rudarski stan ni vabljiv!), je razred pravi konglome» rat in le spretna roka pedagoga ga lahko disciplinira. Lahko si potem mislite, da vzgojiteljevo delo tu ni rožnato.
Če hočeš z mlaidim človekom delati, ga moraš poznati. Vemo* kako težko je vse učence, če jih je v razredu 35, spoznati. Kot prsti na roki so in zato občutljivi. Občutlijivi predvsem za nepravilno ravnalnje. Z eno samo krivično obsodbo si bomo učenca za vedno odtujili. In še pozneje v življenju nam tega ne bo nikoli popolnoma odpustil. Spominjam se fanta, ki so ga deset let' starega obsodili, da je zažgal domačijo, čeprav je ni. Na kraju samem so mu le nekako dokazali s škatlico vžigalic, starši in zastopniki varnosti, da je on zažgal — in moral je priznati. Tega ne more pozabiti, V kolektivu je ■ silna občutljiv za
vsako sumničenje in hkrati tudi močno zagrentjen.
Primer je samo ilustracija, ki naj pokaže, kakšne so lahko posledice nepravilnega ravnanja* pač zaradi tega, ker otroka niso poznali. V omenjenem primeru tudi niso pretehtali vseh okoliščin ob požaru.
Tu je en sam primer. Toliko huje je delati napake v kolektivu, kjer te opazuje in reagira, denimo, trideset doraščajočih ljudi. Doraščajoči so v pubertetni fazi razvoja še toliko bolj občutljivi.
Kljub temu mora biti razred organizirana skupnost, ki se medsebotjno podreja in priznava red, ki ga diktira kolektiv ■ sam. Marsikje še vedno podcenjujejo razredno skupnost, to najbolj živo in tudi avtoritativno obliko upravljanja v razredu. Jasno je, da jo je treba voditi. Vzgojitelj mora biti ob njej vedno buden in jo pravilno usmerjati. Predvsem pa mora paziti* da je jedro razredne skupnosti zdravo. Ni majo dela in skrbi* da tako jedro tudi formiramo,
Čas je vedno bolj zlat in ga tudi pri takem delu ne smemo preveč izgubljati.
Zdi se mi, da ga še najmanj vzamejo testi. Najlažji je More-nov test, ki ga lahko v najkrajšem času sestavimo.
Fantom in dekletom, ki so stari šestnajst let in več, lahko damo bolj zrela vprašanja. Povejmo jim, čemu nam bo analiza odgovorov služila. Anketni listi pa so lahko anonimni.
Sam sem dal takile vprašanji: S kom v razredu greš najraje v kino? Koga ne bi hotel nikoli povabiti v družbo? — Samo pet je bilo takih, ki na drugo vprašanje niso odgovorili. Po analizi sem ugotovil, da prvotno jedro razredne skupnosti ni bilo posrečeno izbrano, predvsem pa predsednik, ki je bil na videz miren, toda zelo subjektiven. Kaj rado nas pri slepem določevanju razredne skupnosti premoti discipliniran videz posameznega dijaka, ali pa dobre ocene. Oboje pa nikakor ne more že biti merilo njegove socialne zrelosti.
V kolektivu bi nas vedno in predvsem moralo zanimati to.
kako je kak učenec socialno zrel. Čim zrelejši je, tem laže se vključuje v kolektiv in tem bolj ga učeno! cenijo.
V razredu smo po analizi neprisiljeno menjali predsednika, druge štiri člane pa smo pustili. Delo razredne skupnosti se je takoj izboljšalo in dosegel sem, da se učenci vsak mesec sami sestajajo in po točkah določajo disciplino in prizadevnost vsakega posebej.
Z enkratno ugotovitvijo, ki nam jo Morenov test pokaže, še ne smemo biti zadovoljni. Na papir smo ujeli le trenutno socialno stanje odnosov v razredu. Tudi to ni statično in se menja. Test v malo drugačni obliki zopet izvedemo. Dobljena analiza nas opozori na kake pomembne premike v razredu, ki so mogoči in nevarni predvsem, če so negativni. Lahko pa nam samo potrdijo veljavnost prvega testa in vrednost razrednega jedra.
Ob vsem nastaja vprašanje, kako naj ravnamo, če je jedro razreda negativno in so nam ga učenci v testu izbrali. Takega razreda še nisem imel. S testom
nekaj tednov po začetku pouka tudi počakamo! Dober vzgojitelj mora znati potrkati na košček dobrega srca, ki se skriva v slehernem mladem srcu. Mora znati usmerjati mladino in ji tudi nevsiljivo posredovati pozitivne moralne vrline človeka, kot so delo, spoštovanje starejših in sebi enakih ter podobno. Vendar bi pa ob vrsticah le rad navezal polemiko, ki bi razčiščevala tudi tako vprašanje, kot je ono o kolektivu* kjer ni pozitivnega učenca v razredu. To sodi že v področje mladinskega prestopništva in bi nanj lahko odgovorili dolgoletni praktiki s tega področja.
Nedvomno se je nujno potrebno v takih primerih opreti na učence, na njihovo upravljanje — sicer pa nam je Makarenko še vedno svetal vzgledi; vendar ne smemo trditi, da je njegova skupina v celoti bila negativna. Nisem mislil tako daleč. Želel sem le poudariti pomembnost na videz skromnih testov, ki pa so nam odlični pomagači pri vsakodnevnem reševanju vzgojnih nalog, ki so silno pomembne. Predvsem zato, ker moramo neprestano misliti na samoupravljanja učencev in s tem na navajanje na samostojno življenje* ki mora izzveneti v delu!	—V—
POTREBA PO STALNI OTROŠKI GALERIJI
Estetska vzgoja je tako širok in nedoločen pojem, da ga prvi hip občutimo kot lep sij za gorami — ali od vzhajajočega ali zahajajočega sonca, ali pa je morda ogenj. To samo po sebi ni nič hudega, saj hodimo v gledališče, na razstave, v kino, včasih zaplešemo, kaj preberemo ali napišemo. Dosti teže je, če ga
noge estetskega udejstvovanja ci poznajo, še posebej pa bi mla
doživel tako rekoč s celim telesom in mu bodo postale nuja, potreba za vse življenje, če ne kot ustvarjalcu, pa kot ljubitelju. In če smo ga pripeljali do tega — je naša estetska vzgoja dosegla smoter.
Pogosto govorimo o' mladinskem gledališču, kinu, knjižnici,
tako ali podobno občutijo otroci, družabni in plesni vzgoji — da-katere pravzaprav zajema pod nes pa se ustavimo pri razstavi svoje vzgojno okrilje, pa nimajo migjjjjj likovnikov v atriju Ijub-priložnosti, da bi šli v mladinsko gledališče, videli! mladinski kino, slišali primeren koncfert, obiskali dobro pripravljeno razstavo ali morda celo sami kaj ustvarili.
Ustavimo se ob dejstvu: otroci naj bi sami kaj ustvarili.
Vsi smo si na jasnem, da si otrok v času šolanja gradi "ne le temelje svojega bodočega znanja, pač pa tudi estetskega okusa in zmožnosti sprejemati estetske vrednote. To mu lahko posredujemo s pripovedovanjem, branjem, tako, da ga vodimo v gledališče, na koncerte, razstave.
Vendar smo s tem opravili pravzaprav le bore tisti delež, ki bi ga pri pouku označili z verba-lizmom. Otroku ni dovolj, da gleda, posluša, sodoživlja, pač pa je bistvene važnosti, da soustvarja. Ako ga pustimo pasivnega, je vse naše prizadevanje pri estetski vzgoji ostalo na stopnji »verbalnega pouka« — kajti izpopolnitev besede ni le podoba, pač pa predvsem dejanje. Otrok, ki bo sam igral, pel, modeliral ali celo plesal, bo posamezne pa-
de obiskovalce vzpodbujalo pri njihovem likovnem ustvarjanju, če bi tu bili panoji z otroškimi izdelki in to morda najboljšimi izdelki otrok iz vse Slovenije Marsikateri — da ne rečem vsak od obiskovalcev bi si gotovo želel, da bi tudi njegov izdelek kdaj visel tu — kar je vsekakoi dovolj stimulativna želja.
To je samo misel. Morda bo kateri izmed naših pedagogov in kulturnikov povedal svoje mnenje o tem. Glede na razstavo del o stari Ljubljani, katero je pripravil likovni oddelek Pionirskega doma (v minuli sezoni je pripravil pst večjih ali manjših razstav otroških del)', morda ne bi' bilo napačno skicpahje, da bi prav Pionirski dom kot centralna ustanova za estetsko vzgojo mladine bil poklican, da uresniči zamisel o otroški galeriji.
NEŽA MAURER
Bojan Goli (14 let): Cankarjevo nabrežje, jedkanica — z razstave otroških likovnih del na temo stare
Ljubljane
Dejavnosti Pionirskega doma in šole
Vsaka Sola želi poleg znanja posredovati otrokom tudi estetske vrednote. Kolikor je to v njeni možnosti, jim jih nudi pač sama. Sicer pa se povezuje z ustanovami, ki s svojimi dejavnostmi dopolnjujejo njena prizadevanja. Pionirski dom v Ljubljani s svojimi oddelki stremi prav za izpopolnitvijo estetske vzgoje naše mladine.
•	ODDELEK ZA GLASBENO VZGOJO odbira na svojih avdicijah člane za eksperimentalni pevski zbor. Pripravlja Brittnovo spevoigro »Igrajmo se opero«. Izdaja glasbene priročnike — šole lahko naročijo Partizanske pesmi in Priročnik za glasbeno vzgojo. Prav tako lahko učiteljski kolektivi naročijo predavanja o estetski vrednosti glasbe za mladino.
•	ODDELEK ZA LIKOVNO VZGOJO je pripravil razstavo o stari Ljubljani. Ako si z otroki ogledate' razstavo v atriju magistrata v Ljubljani, vas bodo morda zanimali tudi prostori in pogoji, kjer se učijo mladi likovniki. Prijavite svoj obisk v likovnem oddelku. Ogled grafične in modelarske delavnice bo prav gotovo rodil marsikakšno misel, ki jo lahko uresničite tudi v vaših pogojih.
•	PIONIRSKA KNJIŽNICA izp>osoja knjige, poleg tega pa prireja tudi ure pravljic in organizira srečanja s književniki. Na tako srečanje bi lahko pripeljali vaš razred.
« JEZIKOVNI ODDELEK je z letošnjim šolskim letom začel poizkusni pouk tujih jezikov že v prvem razredu osnoime šole. Njegove izkušnje in dosežki bodo v pomoč našemu šolstvu.
® ODDELEK ZA DRUŽAB-NO IN PLESNO VZGOJO ima tečaje vsako sredo ob 10. uri in v petkih ob 16. uri. Ogledajo si jih lahko pedagogi za družabno vzgojo po šolah.
•	Proučevalni oddelek sprejema prijave V DRAMSKE TE. ČAJE za učence osnovnih šol ter mladinski dramski atelje. Pripravlja tudi knjigo o lutkarstvu.
9 V LUTKOVNEM GLEDALIŠČU si lahko ogledate Sinjo ptico (Maeterlinck — Kos), Čarobno vrečko (J. Malik) ter Krikca in Pikca (Marodič — Dežman). Za vašo šolo lahko naročite zaključene predstave.
9 V MLADINSKEM GLEDALIŠČU si lahko ogledate Golega kralja (J. Švare). Gledališče sprejema naročila za zaključene predstave.
9 FILMSKI ODDELEK posreduje mladini primerne filme v Mladinskem kinu, Pionirju, Cicibanu in Malem kinu. Predstave so dopoldne in popoldne. Sole, ki pridejo v Ljubljano, se lahko prijavijo za predstavo. Za vsa naročila (tudi za brošure za proslavo Dneva republike, o kateri ste brali v prejšnji številki našega lista) se obračajte na
9 PRIREDITVENI ODDELEK PIONIRSKEGA DOMA, LJUBLJANA, TRG Vil. KONGRESA 1.
Ijanskega magistrata. Stara Ljubljana je oživela, starejšim obiskovalcem razstave kaže podobe in barve, ki jih sami niso opazili, mlajšim pa potrjuje, da so sami v resnici že opazili mnogo tega, kar je na listih, hkrati pa jih vzpodbuja, da bi tudi oni vzeli v roke svinčnik ali čopič. Nehote jim preide v zavest pojem »slikarska razstava«, začutijo, da jim je blizu in da je lepa. Jutri ali pojutrišnjem bi si šli ogledat še kakšno podobno... Likovnih razstav, ki bi bile
NA RAZSTAVI OTROŠKIH LIKOVNIH DEL - PRAZNIK STARE LJUBLJANE
pristnem posnemanju dela odraslih.
Na splošno nam razstava pove; da ti otroci resnično razvijajo darove, ki jim jih je dala narava, in se kultivirajo. Obenem pa
Sedanja razstava v atriju ma-	kako je otrokom v njihovem	ko zanimivo likovno senzacijo je	so tu zastopana s plakati, izdela-
gistrata prikazuje izbor 70 otroš-	pristnem doživetju uspelo suvere-	ustvaril otrok iz navidez zelo	nimi za to razstavo; ti se odliku-
kih-likovnih del, risb, slik in gra-	no podati proporc stavbe (prime-,	skromnega motiva, kot je zid z	jejo po učinkovitosti, okusu in
fik, na temo stara Ljubljana. De- ri: Stolnica Jureta Škofiča, Ma- balkonom Brede Bonačeve.	zanimivih idejah. Ni čutiti krize,
la so nastala postopoma v zadnjih gistrat Iva Svetine, Frančiškan- Pri podajanju svojih, peštrih ki jo pri likovni vzgoji pubertetni-letih, ko so otroci oddelka za li-	ska cerkev Katke Braz), karakte-	doživetij, ki se gibljejo med pri-	kov pedagogi dobro poznajo:	ni
kovno vzgojo pri Pionirskem do-	ristiko barve ali preciznost detaj-	mitivno enostavnostjo in prefi-	predsodkov in ne težnje po ne-
mu hodili med drugim risat v sta-	la (Dvorišče Mojce Sašek in Dvo-	njeno občutljivostjo, pa ti otroci
re predele našega mesta. Eden od	riščni balkoni Andreja Filača),	očarajo še s svobodnim in po-
ciljev likovnega oddelka je nam-	Vtis imamo, da gledamo prave	gumnim uporabljanjem likovnih
reč seznaniti otroke z domačo	portrete 'hiš ali celih ulic, pri če-	sredstev, naj si bo to barva, tuš,
i,iKovnin razstav, ki oi one	kulturno preteklostjo ter jih z	mer Sta najbolj učinkoviti obe	oglje, igla ali navaden svinčnik,
pripravljene, odbrane m komen- nep0srednim opazovanjem in upo- skupinski sliki z Mestnim trgom Posebno je razveseljivo, da so tirane za mlade gledalce (kot so	dabljanjem primernih motivov	in Gallusovim nabrežjem. Na njih	tudi starejši otroci pri svojih de-	izpričuje, da otrokom te vrste di-
npr. koncerti, predstave itd.) pa	navezat‘j nanjo. S tem ciljem v	Sd v dinamičnem ritmu linij in	lih ohranili iskrenost in sprošče-	sciplinirano sproščanje nudi pleni, če izvzamemo tiste redke pri-	žvezi je bila na primer priprav-	barv te stare stavbe, ki se zde v	nost; očitna je pri samostojnih	menit užitek, ki ga ob razstavlje-
mere, ko mladi ustvarjalci uspejo	yena ' tudi razstava »kulturni	vedno modernejšem mestu nekam	slikah in grafikah ter prav tako	nih delih čuti tudi za lepoto dov-
in za krajši ali daljši čas raz-	spomeniki Škofje Loke«, ki je bila	manj pomembne, zaživele, kot da	Pri uporabnih likovnih delih, ki	zeten gledalec. Tinca Stegovec
stavijo svoje Izdelke. V tej smeri	septembra odprta v avli Pionir-	slavijo svoj praznik. — Razstav-
tako rekoč ne moremo govoriti	skega doma in prikazuje dela,	Ijena dela pa lahko nudijo veliko
o estetskem vzgajanju mladega	nastala na ekskurzijah v Škofjo	ugodje tudi tistim, ki jih gleda-
rodu — razen šolskega likovnega Loko in okolico.	jo in ocenjujejo zgolj z estetskega
Šn°ie’ZpkiJe ki^rideio Razstavljena dela kažejo, da je stališča, saj vsako predstavlja in-v mesto ni etekurnjo’ bi pomenil bil namen v„veliki Tri d°3efr	3°"	reški ^bi OTOKAR raziskovanja delovnega učinka in
veliko pridobitev prostor (pa ka- Tn zl^tost otooKTo pa ji senečajo z drznostlo kompozfriS KERSOVANI je lani izšla v knjiž- oblikovanje dela. Ge so določeni
Delo kot predmet znanosti
ni zbirki PEDAGOŠKI
hfr^alrnShiln%a«^vae7^°otroker	vlil° del°m velik čar svežine, ta-	(Dvorišče Mira Vilharja), druge s
Pod »stalno razstavo za otroke«	ko da mnogokje pred podobo za-	smiselnim poenostavljanjem, na-	nika nibert^lluga6 Hiff^ zVa-
lahko razumemo zbirko umetni-	čudeno pogledamo, ali je na njej	dalje s prefinjenostjo tonov in	NOST 0 delu	— TEMELJI
upodobljena res tista stavba, mi-	barv (Ribška ulica Janeza Boga-	RAZISKOVANJA	UČINKA IN
mo katere tolikokrat hitimo, ne taji in Bojana Golija) tek š fan- Sor rtroVr aktta	a • ,,
da bi jo opazili. Preseneti nas, tazijo. Tako nas lahko začudi, ka- OBLIKOVANJA DELA- v lstl
ških del, odbranih in komentiranih, sem' bi "■ sodile tudi umetniške ilustracije knjig, ki jih otro-
Lutkovno gledališče pripravlja noviteto »Mali strah Bav-bav«
HORI- miselnostni elementi v knjigi sicer v nasprotju z našimi prepričanji, z duhom in črko marksizma, pa te pomanjkljivosti ne morejo zakriti in razvrednotiti rezultatov znanstvene vestnosti in resnične teže OBLIKOVANJA DELA; v isti empirične snovi, ki je v temelju knjižni zbirki sta lani izšli še Hillovih interpretacij, dve knjigi: Arthur B. Mays, BI- Kako mlada znanost je ergolo-STVO INDUSTRIJSKE IZOBRAZ gija, nam imenitno ilustrirata dve BE in dr. Martin Petančič s so- dejstvi: Prvo. Gotovo najboljši ju-delavci INDUSTRIJSKA PEDA- goslovanski slovar tujk, Kljajičev GOmKAIN(KerSvRnašihAčas<^isih ^NIK STRANIH RIJEČI (Zo-
nisem opazil nobenih poročil o teh knjigah, sem se odločil, da bom. nanje opozoril nakljub zamudi. Predmet tega zapisa je Hilfovo delo.)
Že če si
ra, Zagreb, 1962) pojasnjuje to besedo precej netočno »... veja etnologije, ki proučuje človekove materialne produkte.« Zmotnost te opredelitve je predvsem v naslednjem: Predmet ergologije
Pogovor z likovnim ustvarjalcem Slavkom Hočevarjem
“	-	• ftgiedamo naslove .NOBENEM PRIMERU ne morejo
šče^fVe^sv^SlS^in nosU?6	ma*a*lne m0Ž’ sPJemenilj Y lutke; « ^ gibljejo S^Tlfnam taboriane DELa^lov^šk^tstncaJtisto!
bogato kulturno tradicijo tako - Ne znam odgovarjati na animator	^tem zTožnišk^m-aktom^to Tud"v^k^ir^ltoaJ^ijeTpR-
»m^M KSn ierostoruljdUSo,Vustvi-
sebi umevno, da to, da. so pred B™1 stvarmi in to tudi ljubim, jajo in tudi toliko ustvarijo. . edina v Jugoslaviji vzgajala ka- sposobnosti...) Vsaka produkcija stave dobre in da tudi v primer- Dober tekst mi je podlaga za — Lutke živijo svoje življe- dre za strokovni tehnični pouk. vključuje tri faktorje: delavca toV! z inozemskimi lutkovni-	predstave o glavnih in stranskih	nje — mi je razmišljanje preki-	o pomenu teh kadrov, o njihovi	(proizvajalca, kreatoriš), delovno
mi Pdn doživlja uspehe. Od mla-	junakih. Po teh domišljijskih po-	nil tovariš Hočevar. — Ne pre-	veliki družbeni pomembnosti sko-	orodje in predmet dela; pozornost
dih let nam je ostalo v spominu,	dobah potem napravim skice in	nesejo realizma, kaj šele natu-	raj ne bi bilo treba pisati. Socia-	ergoiogije je primarno usmerjena
da ima dve majhni dvoranici:	na osnovi teh glinaste junake. Ti	ralistično. vernega posnemanja	Ustična družba in ‘ marksistična	na delavca-ustvarjalca; šele z zor-
marionetno in ono za ročne lut-	pa služijo za predloge oravim	življenja. K bistvu težijo. In to	pedagogika pripisujetp smotrni in	nega kota TEGA — s propozicijo
skušamo upodobiti.	sodobni politehnični vzgoji ogro- produktivnega subjekta jo In-
ke, in prepričani smo, da sta vedno napolnjeni, še preveč napolnjeni, tako z mladimi kot starejšimi gledalci.
Ob pripravah za novo predstavo ročnih lutk Mali strah Bav-bav (M. C. Machado) smo se pogovorili z likovnim ustvarjalcem ljubljanskega Lutkovnega gledališča Slavkom Hočevarjem. Morda bodo njegove besede bolj kot splošna razmišljanja prikazale dejansko stanje vsem, ki se ali sami ukvarjajo z lutkami ali pa so vneti obiskovalci lutkovnih predstav.
Tovariš Hočevar, bi nam lahko kot likovnik in tako rekoč ustvarjalec lutk kaj povedali o novi predstavi Mali strah Bav-bav?
— Igrico pripravljamo z ročnimi lutkami in javankami. Je pa res, da bomo to pot prvič poskusili z mimičnimi lutkami, katerim se bo obraz v jezi skremžil ali v veselju razjasnil, ki bodo od začudenja zazijale in ob govorjenju premikale ustnice. V kratkem: obrazi lutk bodo ožive-
Pirat Lesena noga v lutkovni Igrici »Mali strah bav-bav«
*	sodobni politehnični vzgoji ogro-
Če si predstavljam razvoj lut- men pomen, ki se še zdaleč ne teresira drugi faktor, delovno karstva, potem si gotovo najprej izčrpava le v gospodarskih kori- orodje; (ta faktor je njen pred-zamislim prostornejše delavnice, stih, čeprav je tudi zanje neogi- met predvsem v tistih aspektih, Nato pride na vrsto pridobivanje ben predpogoj. Vpliv takšne šole novih igralcev — zdaj imamo na dejavnost založniške hiše je samo štirj recitatorje in šest ani- KULTURNI dogodek velikega po-matorjev. Dalje si predstavljam mena, še posebej zato, ker j,e v naši delavnici obiske posamez- znanstveno proučevanje dela in nikov, krožkov in šol, ki bi si produkcije, realno in vsestranska želeli ogledati naše delo in se iz- analiza »obnašanja« ČLOVEŠKE- men«, »končni rezultat« proizvod-popolniti v lutkarstvu. Predstav- GA FAKTORJA v proizvodnji, nega procesa. Že same besede Ijam si tečaje za vodje lutkar- eden izmed temeljnih zahtevkov »ustvarjeni«, »izpolnjeni«, »konč-skih skupin in ne nazadnje tes- našega časa. Zadostno število res- ni« nam govore, da je TU DELO no povezavo z likovnimi ustvar- ničnih strokovnjakov za mnogote-jalci, ki delajo izven Ljubljane, ro in zahtevno problematiko dela in bi lahko oživili prenekatero znanstveno adekvatno, uteme-lutko za naše amaterske odre. !iena praksa izobraževanja mno-Kakšno vlogo na.i bi — p0 zic proizvajalcev, je močan faktor vašem mnenju — odigrali šolarji pri razvoju lutkarstva, tako kot gledale) in bodoči lutkarji?
— Kolikor gre za gledalce, potem bi najprej povedal dejstvo, da lahko šole, vrtci ali ustanove po svojih željah naročajo
k uveljavljanju temeljnih načel naše družbenosti. Iz dosedanjih izkušenj vemo, da gredo kvalitete upravljanja v mnogočem vzporedno s kvalitetami proizvajanja. S Hilfovo knjigo (ki jo je pre-
lutkant Ta pot je meni in goto- Če pa govorimo’o otrocih kot lut- ki opozarja na pozitivno in nega-
«	-1 _Zii-	Titmrv ir Im-iirTi no 1 o nomcol
tivno v knjigi, pa je napisal dr. M. Petančič) so mnogi interesenti praktiki in študenti — ekonomisti, socialni delavci, pedagogi, psihologi, sociologi, filozofi idr. — dobili nov koristen priročnik, ki
v središče problematike voslovja kot družbenoslovja; tako mlade, razvijajoče se in per- predmet, kot metode' »kršijo ne-
vo tudi vam zelo jasna. Osebe 'karjih, bi začel kot pri svojem li. Njihove glave bodo skoraj na- lutkovne igrice zaživijo tako re- delu: likovni pedagog naj bi z ravne velikosti in tako bo lahko koč v moji domišljiji in v mo« otroki prebral zgodbo, nakar bi animator poustvarjal ne le file-	jih prstih. Težave se	začnejo	pri	otroci vsak po svoje narisali ski-
veške kretnje, pač pa tudi mirni-	uresničevanju.	ce nastopajočih. Na osnovi tega
ko. Ena roka lutke bo žiVa ani- Kaj bi vam pravil! Pojdite z bi izdelali predloge iz gline. Sle-matorjeva roka. Tako bodo lah-	mano in poglejte.	dile h[ prave lutke in seveda tu- 1
ko otroci še močneje kot doslej Peljal me je za	oder	v	majh-	di predstava, četudi le petmi-
pri predstavah doživeli ob lutki	no sobo (morda. 2,5 m krat 6 m),	nutna. Lutka oživi šele na odru,
Bav-bava ali kateri drugi težave	ki je bila videti še manjša zavo-	pove svojo zgodbo (včasih tudi
in veselje, ki jih lutkam prinaša	Ijo cirkularke, skobeljnika, šival-	nauk, odvisno od teksta) in isto-
zgodba ali — če povemo po otro- nih priprav, skicirne deske, mi- časno da priznanje svojemu ško — življenje.	ze z glino in z napol izoblikova- ustvarjalcu.
Kako si po dosedanjih uspe- nimi lutkami, lesa, blaga, žice, Lutk bi se lahko posluževali lih predstavah (saj jih je bilo	vseh vrs,t orodja ter ljudi, ki so	tudi pedagog) pri pouku, da po-
samo v pretekli sezon) 258) pred-	bili v njej (to pot šest ljudi, vča-	živijo snov — a to je že drugo	gledni	in	urejeni	obliki.	Za	vsem
stavljate razvoj Lutkovnega gle-	sih baje tudi deset). Dobila sem	področje, v katerega pa se ne bi	tem	je	nenehno	prisotno	ogrom- cije pri nas
dališča in lutkarstva sploh — če vtis, da so se ustvarjalci sami spus-al.	Neža Maurer no nemško izkustvo v domnevi
spektivne znanosti, ZNANOST) O DELU — ERGOLOGIJE. Široka skala vprašanj raziskovalnega dela, premis in supozicij delovnega efekta, biološki, psiho-socialni, tehnični in organizacijski aspekti dela, ocenjevanje dela itd., je tisto, kar nudi Hi/lov tekst v pre-
ki (in kolikor) tangiraio primarni faktor, človeka). Tretji faktor produkt, je za ergologijo že sila »oddaljen«; upošteva ga toliko, kolikor sam po sebi predstavlja »ostvarjeni cilj«, »izpolnjeni na-
(ZA VESTNO	spreminjanje in
prilagajanje nečesa, kar še ni bilo »za človeka«, človekovim potrebam) že končano, opravljeno; pravimo: delo se je že prelilo v razvoja, ki sam po sebi prispeva stvar, ki je tako ali drugače x	- -	■	določeno vrednoto
uporabna, v ZA ČLOVEKA.
Drugo dejstvo:	»Slovenski
pravopis« (DZS. Ljubljana, 1962) besede »ergologija« še ne vsebuje. Bilo bi le nekoliko prezgodaj. Ti dve dejstvi, ki sem ju seve-
zaključne predstave (marionete	VD hrvatsko - srbski jezik
okrog 100 otrok ročne lutke 150). Stanko Bošnjak, uvodno studijo, da povsem samovoljno postavil
~	----------------------------- v določeno zvezo s Hilfovo knjigo,
pa nas vendarle opozarjata, da bo moralo preteči le še precej časa, preden si bo nova znanost pridobila širšo popularnost. Predmet te znanosti in njene metode se raztezajo tako na področju nara-
dotakljivost« strok z daljšo tradicijo ... Ni namen tega članka, da bi naprej razvozljaval zapletena vprašanja klasifikacije sodobne znanosti. Najvažnejše je, da bo tudi ta knjiga na svoj način podprla prizadevanje strok in strokovnjakov, ki so se že lotili stvarne problematike dela in produk-
Vlado Sruk
Rostoharjeve
»Osnove obče psihologije«
Obča psihologija je zadobila svoje mesto tudi v pedagogiki in v pedagoški praksi. Dejstvo pa, da je znanstvena psihologija sorazmerno mlada veja in se ne more ponašati z večstoletno tradicijo kakor pedagogika, se odraža tudi v knjižnih publikacijah: kar pogosto smo odvisni od prevodov tujih psiholoških knjig, pa najsi gre za specialna področja psihologije ali pa za psihologijo občega Upa. Zato je tem bolj dobrodošlo vsako kvalitetno domače delo s tega področja.
Kakor je v pedagoški praksi najbolj v ospredju mladinska psihologija — včasih dokaj poenostavljena oblika v očeh šolnika — pa je treba dopolniti: šele preko obče psihologije naj bi prešli na specifično področje, kot je mladinska psihologija. Osnove obče psihologije ‘lahko v primerni
Nove knjige
Marija Gorše »očiščevanje«. Knjižni prvenec Marije Gorše, kratki roman »Očiščevanje«, odkriva Živo in zanimivo tematiko po-vojnih dni ter sega z retrospektivo v medvojni čas, z osrednjo osebo mladoletnega dekleta brez pravega otroštva pa zajame dvoje problemov, ki dajeta težo njenemu etičnemu iskanju- Nezakonsko dekle, ki čuti spričo patriarhalnega pojmovanja sredine brez lastne krivde pečat zaznamovanosti, se znajde v vrtincu povojnih dni duševno razklana spričo teže njene sive življenjske usode in vse bolj prebujajoče zavesti o krivdi, a si hkrati želi prečiščenja. Motiv krivde smrti tujega življenja v medvojnem času ni nov v povojni literaturi, vendar ga Marija Goršetova obravnava samosvoje, prizadeto in z nezlaga.no resničnostjo. Prav v tem najdemo odlike njenega prvenca, saj je z modernim slogom nenarejeno povezala vnanje in notranje prepletanje v dimenzijah Subjektivne in objektivne resničnosti, sicer v glavnem zožene na podoživljanje ene osebe, kar pa ji daje možnosti, da osredotoči krčevito moralno iskanje na osnovno vprašanje o krivdi in odgovornosti za smrt aktivista. Retrospektiva tu ni modni pojav, marveč s tematiko, skopo fabulativno osnovo zraščena psihološka prvina. Celotni roman je uglašen v težečo atmosfero ne glede na lestvico čustvenih, etičnih utrinkov različne narave.»saj ji življenje vtisne zgodnjo dozorelost ob zavesti odgovornosti. Ne glede na nekatere ohlapnosti roma.ia je »Očiščevanje« lep <j'befMarije Goršetove in knjiga, na katero je treba opozoriti. Izdala jo je Cankarjeva založba v zbirki Feniks.	I. G.
Borut Žener — »Akvarij«.
Cankarjeva založba v Ljubljani je natisnila v zbirki Planet kar zajetno knjigo Boruta Žener j a »Akvarij«. Akvariji v stanovanjih so kaj pogost pojav, zlasti pri ljudeh, ki žive po mestih, obkroženi z vsem, kar daje mesto. Ljudje pogrešajo prirodo, pa si jo žele v miniaturni obliki ohraniti doma. Sele 1954 so osnovali svetovno zvezo akvaristov, zato je to področje precej mlado. Res je obstajal v Ljubljani že 1924 akvarijski klub, toda delo je za časa vojne zamrlo, po vojni pa so nastali novi pogoji in možnosti. Plod tega prizadevanja je mariborski akvarij. Literature o akvarijih pa je zelo malo, včasih je Proteus prinesel kakšne prispevke. Zato je praktično spisana knjiga Zenerja kaj dobrodošla, zlasti ker zna na prijeten, poučen način pripovedovati. Risbe in fotografije lepo dopolnjujejo razlago.
Sigrid Undset — »Olaf Au-dunov sin«. Pisateljica, ki je v rnladosti hotela postati slikarka, je leta 1928 prejela Nobelovo nagrado za književnost. Norveška umetnica, ponos svojega naroda, ki je že 1933 svarila svoje rojake pred naraščajočim naciz-niom, nakar je morala za časa II. svetovne vojne zbežati iz Norveške. Preko Sovjetske zveze in Japonske je prispela v ZDA, kjer je ostala do konca vojne, svoje pero pa je zastavila v boju proti nacizmu. Sigrid Undset, ki je v dvajsetih in celo začetkom tridesetih let nav, dušila širni svet, velja danes Že za klasično pisateljico, za toojstra nordijske epike polpreteklosti. Njeno pero je posebej, simpatično, kadar umetnico prežema življenje in njena samorod-ba borba za emancipacijo. Zaletnemu romanu »Olaf Audunov sin« se pozna ista epska širina kot predhodnemu romanu »Kristina Lavransova hči«; vendar Prvoimenovani nima v isti meri tiste svežine celovite kremenito-sti s strnjeno in svojsko aktualno problematiko, kot Kristina, Pa četudi je pripoved zaobljena Podobno v srednji vek. Patina Patriarhalnega sveta qpvemjaš-kih kmetov zadobi močno realistične tone tam, kjer razkriva nsodo posameznikov ter njihovo interno tragiko, preokupacija s krščanstvom pa je tudi v tem Romanu značilna za pisateljico. Obsežna kompozicija ji ne zadnja težav. »Olafa Audunovega sina« je prevedel Janko Moder *a založbo Lipa.
Na rob k učnemu načrtu za književnost
(Iz referata na posvetovanju slavistov)
meH tvorijo trdno osnovo in iz- menjene predvsem študentom psi-hodišče za razširitev posebnega hologije, priča II. del, kjer naj-področja psihologije. Seveda je dpmo navodila za najosnovnejše Ni moj namen, da bi zapisal ustvaril, z mladino, ki delo osva- take izgubljajo na vrednosti, ker taka zamisel izvedljiva v študij-	psihološke eksperimente. Ob po-	kakšno kritično ali polemično	ja' in podoživlja. Pri posredova-	lahko ustvarijo nered, ki lahko
skem obdobju, pozneje v praksi • sameznih, metodološko razvršča-	besedo k učnim načrtom za knji-	nju literature pa se nam — vse-	bolj zamegli literarne pojave in
pa se spričo preobremenjenosti	nih poglavjih navaja avtor po-	ževnost, kakor so jih zarisali in	kakor zaradi tradicije, ki ima	umetnostne prvine, kakor pa po-
predavateljev z njihovim osred-	glavitno literaturo te stroke. Do-	kakor jih preizkušamo na gim-	svoje slabe strani — dogaja, da	jasni in s tem omogoči še in-
njim predmetom in izpopolnje-	kaj obsežno gradivo zaobjame	nazijah, temveč bj rad priklical	smo svoje oblike in metode naj-	tenzivnejše doživetje,
vanjem le-tega skorajda ne po- posamezna področja od znanstve- v našo zavest nekaj misli, ki naj manj prelevili. Včasih se celo In če poskušamo očrtati tista nudi več taka priložnost.	ne metode psihologije in poiroč-	poglobijo in usmerjajo naše de-	dozdeva, da jemljemo pouk knji-	izhodišča, ki bi naj bila najpri-
»Osmove obče psihologije« dr.	ja psiholoških raziskav, fiziolo-	lo. Osnovno, na kar želim opo-	ževnosti izven celotnega kom-	memejša za šolsko delo, potem
Mihajla Rostoharja — knjigo je	ških osnov vse do psihičnih po-	zoriti, je način ob posredovanju	pleksa, ki smo ga označili estet-	se pač moramo v velikem ovin-
natisnila Državna založba Slove-	javov ter osebnosti in defektno-	besednih umetnin v šoli in že-	ska vzgoja, kar se kaže tudi v	ku ogniti od shematičnih in do-
nije, 1964 — podaja tiste izsled-	sti.	Ija, da bi sprejemali takšne obli-	tem, da najdemo oziroma da	gmatskih	interpretacij in	dati
ke psihološkega raziskovanja, ki »Osnove obče psihologije« so ke in metode posredovanja lite- bolj iščemo skupno govorico z žvljenjsko, umetniško, estesko so se izkazali v sodobni praksi	take narave, da bi se morala	rarnih del, ki so lastne besedni	zgodovino (v šolskem jeziku z	silo takšnemu posredovanju be-
preverjeni in veljavni. To ne po-	strokovna kritika nadrobneje	umetnini in ki gredo do neke	zgodovinarji), kot pa da bi se	sednih umetnin, ki naj vzpodbu-
meni, da knjiga ne navaja tudi	pomuditi ob Rostoharjev! knjigi	mere vštric z oblikami n meto-	     ja ustvarjalen odnos do besed-
drugih izsledkov, vendar bo mo-	in jo vsestransko osvetliti ter o-	dami ostalih umetnostnih zvrsti,	PlSE: FRANČEK BOHANEC	n'h umetnin, odnos, ki oživlja
ral koristnik »Osnov obče psi-	vrednotiti, kot zasluži. Čeravno so	katerim smo dali skupni naslov---------venomer znova vsako delo, če-
hologije« ob teli razbrati tiste,	se prav zadnja leta precej po-	estetska vzgoja ali osnove umet-	povezovali s tistimi, ki posredu-	tudij6 nastalo v davnih alj v se-
ki so rezultat lastnih, d-omačih	množili natisi s. področja psiho-	nostne vzgoje. Besedna umetnost	jejo tudi druge umetnostne zvr-	danjih razmerah. V enaki meri
oddvojenih dognanj, ter si ust-	logije, tudi domačih avtorjev, je	namreč nj nekaj, kar se da sa-	st (likovna, glasbena zgodovina).	P? 56 ie Potrebno izogibati takš-
varjati lastno mišljenje. Tak na- treba priznati izišli knjigi njeno mo naučiti, ampak predvsem ne- £ vnrašamo ali nam učni ni^ P°sredovanj umetnosti, ki s čin obravnavanja ne pušča ko-	težo	in ji posvetiti kritično be-	kaj, kar je potrebno podoživeti,	načrt fn obPjektivni’ pogojl da^o	nne'
nekaj, kar govori tudi čustvu,	Hnvnii mnžnn«ti « »nčinhnniiSn	Jekivnimj	sodbami, vtisi m	oce-
Nov slovenski film: NE JOČI PETER
ristnika knjige v negotovosti, pač sedo. Slogovno-jezikovne ohlap- nenaj, khi govori luui čustvu, anvoli mnžnoati za anHnhnaiin	,r‘ '~'-
pa ga sili k aktivnemu sprem-	nesti, zlasti premnoge tiskarske	vzbuja domišljijo in .e računa	usmeritev notom mnramn nrtin-	n.?ml zaPiral° ^at,a v sistema-
1 jan ju gradiva, ob katerem mora	napake, niso v prid ne knjigi	zgolj z razumom. Ob vsem pa je	voritj a-’uto: načrt za nosneHn	tično proučevanje literamo-zgo-
najti svoje gledišče, izostri mu	ne založbi. Uporabnost knjige se	upoštevati še to, da je potrebno	vani ’ literatu' no vsem n stre ta	dovinskih in literarno-teoretič-
kritične poglede na problematiko	ne bo odrazila le med študenti	posredovati besedne umetnine	najsodobnejšim zahtevam Samo	n!h Problernov> kl trgajo umet-
ob ustrezni širini obravnavane	psihologije, ampak ima svoje me-	kot žive orgariizme tako, da se	nrimer- snov v nrvem razredu	ni.ne.iz ^celotnega. P°teka nastaja-
tvarine. Da pa so Rostoharjeve	sto med učitelji, v šolskih knjiž-	spoji v enotno podoživljanje vse	ge ie razširiia s noalavii iz afriško	n^a in žiy1ienia !z družbe, iz ča-
»Osnove obče psihologije« na- nicah.	I. G. troje: umetnina, ki jo je umetnik azijskih književnosti. V začetku ad' Zarvadi tega je pač potrebno,
(predvsem ^avatliem)0 daTo njega je vsakršno P^goško de' jo mnogi zavračali. Sedaj smo mi- 'lo obf?je!30 na skr'?rn.nejši mo teh težav. Snov se je priku- ~ vključimo v tista sodobna pila predavateljem in tudi dija- znanstvena pnzadevanja, ki še kom. Izšli so tudi prvi priročniki ’zgra™et? metodologijo m pn in antologije. Sedaj menda ni več tem totostevajo. vse stare m nemoči, ki bi lahko ta poglavja ve, yldlkei. k' lma3° u^v3TJalni črtala iz učnega načrta. Pojavi- f0,et sirok «bseg;. V okvlru lo pa se je nekaj povsem druge-	|ega sistema (lahko b\ ga z ?e'
ga, kar - dovolite to trditev že	katfrlmi .imenovali struktualna
na tem mestu - brani predava-	metoda) izdelamo neke osnove,
Viba	film:	leto	1964,	režija	to	mladim gledalcem	izredno	koli vprašali za starši in do-	telju, da bi ob tej snovi ali šel	ki so, dovolj trdni temelji za
France	Štiglic,	scenarij	Ivan	Ri-	všeč.	Tudi	napetih situacij ni	ma-	mom?). Tudi spoznanje, da je	pregloboko v zgodovino, seve li-	znanstveno-pedagosko stavbo,, ko
bič, glasba	Alojz	Srebotnjak,	vlo-	lo.	Skratka film	je	narejen	tako,	Magda kapetan Brinar je za lase	teramo, ali pa bi poskušal ob	^z ure v uro na osnovi knjižnih
privlečeno	prvinskih in v mnogih primerih	del godimo v razredu. Vse te
Režiserjeva roka v filmu se	težko Prevedljivih del ohranijati	osn^e Pa lahko razdelimo v šti-
neziserjeva rosa v .mmu se	n skupine: na jezikovno vsebm-
čuti, pozna se ji znanje rutina,	al‘	sko razlago, na študij vtisa in
iznajdljivost, čeprav nekih poseb- f.™f1 alf ™	; v tonl*n doživljanja umetniškega dela, na
mh filmskih trenutkov nismo do- tegd m ali Pa vsaj m v tolikšni	toio in na
živeli. Toda film je namenjen men, da bi bilo iskanje primerov	^
razvedrilu, je napet, zabaven - kolikor toliko nazorno in uspeš- ^^vega dela karaktenZaC,3° torej vsebuje prav to, kar je na- no. Takšna prvinska snov, po- p ..	.	‘
Šim filmom zmeraj primanjkova-	sredovana v prevodih, s čimer
lo. Pomembno je tudi, da že ven- moč umetniške besede že sama na ?n^to dar enkrat prikazuje partizanske Po sebi zgubi in je preveč pona-	®	c;nia
čase z nove plati - to je sončne, šena, pa omogoča, da se i preda- *rrf ^ 5kega ZdnAa^ vesele plati. Toda ali niso neka-	vatelj i mladina približujejo ti-	pr , fem r rn.a'1° Posebny> vred
teri prizori vendar kazali naše-	stim prvinam, ki. tvorijo bistvo	?ost naz<Fn^st lezlka> kol]kret?!!
ga boja preenostavno?	vsake	umetnine. To terja, da mo-	in, metaforičen pomen bese .
'Igra je dobra. Najbolj	hvalež-	ramo	(četudi nočemo)•-kreniti.po	vzbujanje asociacij, domisl.ije,
no vlogo je imel seveda	rekrut	tistih	poteh, ki se izmikajo trli-	vfčanje P^titoosti, muzikatoo-
Zlatko Šugman.- Pokazal	je izre-	diciji,	dogmatizma, formalizma.	sb’ funikcionalnost stilsko-reto-
den smisel za humor, ki ga pri Glavna prelomnica se kaže v ^!llh
naših igralcih ne srečaš vsak dan. prizadevanju, kako se izogniti .,
Le pri svojem prleškem	narečju	eni najstarejših in najbolj trdo-	pe!,nikovf.	-i”
ni bil dosleden. Vsekakor pa to	živi tih metod v šolski praksi —	Posebnosti	kraja	m časa,	v kani njegova krivda, saj srečamo	biografski metodi, Ta metoda je	v:rarn I6 umetnina nastala, zara-
jezikovne nepravilnosti tudi pri	preprosta, saj poskuša — vsaj v	dl tega, p.a nl nenaravno, če se v
drugih. Tudi minerja Lojze Roz-	svoji slabši interpretaciji — iz	tem.. okviru jezikovno-vsebmske
„........ man in Bert Sotler sta	bila do-	gradiva o pisateljevem življenju,	anahze	Poleg.	^lo1?'
.d&S! bra, že v scenariju pa	je bila	iz vseh zanimivih pdrobnosti pi-	što-zgodovinslnh. dognanj	še ti-
podrejena vloga obveščevalke	sateljevega vsakdanja, iz iskanja	fti podatki o pisatelju, o dobi
IT"'-”	Magde. Tega ni mogla spremeniti	posebnosti in pikantnosti pisate-	in kValu’ kie.r nismo v zadregi z
f	niti Majda Potokar. Otroci so bili	ijevega značaja in temoeramen-	gF?d,TOm- saj .ea.ie.,dovoJ1 naK0'
stem pa ima tudj individualne
Iz novega slovenskega filma »Ne joči, Peter!«
proščeni (režiserjeva zasluga), ta inp. podati neke zaključke o pifenf;ga v Prit^niktti. Seve. k:-najljubši pa je bil seveda Petr- delu, o umetnini. Ker je takšno bor 36 ?otTeberi' 88:1. ’fl,0Tamo
SHCSS
Milka
Andrej Hieng.
Badjura, asistent režije nevarno približa burki (k7t že re- rele. Film pa priporočam učen- * pronicanje v	vai in. poznal. prostori vidni in
čeno),
France Štiglic je režiser, ki je — scenarij ni ves čas enako
cem od petega do osmega razre- b	xp to
da (in seveda srednješolcem tudi) v„n	np J	mptnto
ven mož, ne bo takšna metoda
nevidni, kjer je pri ustvarjanju in pri podoživljanju prisotna
posnel po vojni prvi slovenski polnokrven, živahen, duhovit, f®-1 !e 'ahko razumljiv, osebe so tolmačenja besednih umetnin ni- domišljija, kier ni izključen film Na svoji zemlji (1948). Temu — v fabuli je precej naklju- jasne, dogajanje tekoče. Otrokom koli,povsem izrinjena. Tud: ie emocionalni svet m kjer uposte-so sledili	še ti slovenski filmi	čij, slučajnosti,	nekatere reči	pa	bo nedvomno všeč, ob	primerni	skorai nekak obvezen	atribut	varno psihofizično stanje umet-
(snemal je	tudi v drugih republi-	zamolčane (kaj	se je zgodilo z	učiteljevi besedi pa jih	bo lahko	priročnikov, literarnih leksiko-	nika in braica. t sak jezikovno-
kah): Trst,	Svet na Kajžarju, Do-	Nemcem, ki je	padel v jamo?	So	^di obogatil. Ko ze toliko govo-	nov jn podobnih izdaj, ki	si pri-	vsebinski element se tako pove-
lina miru,	Balada o trobenti in	ga ubili? Kako	je to vplivalo	na	rimo o filmski vzgoji, bi	ga ne ka-	zadevajo, da bj bile zgolj	infor-	zu-ie v enoto z nadaljno analizo:
oblaku, Tistega lepega dne, sedaj otroke? Kako, da niso otroci ni- zal° zamuditi. Tone Partljič mativne. V šoli pa je takšna z enotnostjo vtisa m doživljanja pa gledamo njegov letošnji film
»Zgodovina šolstva in pedagogike« II
metoda posredovanja del preohlapna In preplitva, na višji
dela, ker vsaka umetnina ob vsakem podoživljanju zapušča
stopnjT celo	zaradi hkraten, celovit vtis ki izba ja
iz posameznosti, na primer iz
obilice gradiva, ki ga zahteva, lahko zamegli tiste primarne se- koy.kre..aef_a stavine besedne umetnosti, ki sprožajo pravo umetniško doživetje dela.
in predstavnega sveta, iz kombinacije fabule, iz razvoja likov, iz idejne motivacije inp. Tako je utemeljen pre-
Ne joči Peter. Gotovo pa ni prvL med slovenskimi režiserji le po številu režij marveč tudi po kvaliteti 'dela. 2e v Dolini miru je pokazal, da zna odlično voditi otroke pred kamero, v filmu Tistega lepega dne (ki ga po krivici tako malokrat omenjamo) pa, da
ima tudi smisel za humor. Oboje	„	v	,a-
je potrdil v filmu Ne joči Peter	Vlado Schmidt: Zgodovina šolstva	spodarskimi in političnimi pro-	jQ tU(ji ocenjevanje in vretnote-	turalnim vrednetam, ki potem
(naslov pišem tako, kot ga prebe-	in pedagogike na Slovenskem II.	blemi na Slovenskem. Skratka:	nie besednih umetnin. Objektiv-	skuPno nudijo čistejši estetski
rem na špici — brez vejice in kli-	(1805—1848). Državna založba Slo-	knjiga prinaša vrsto bovih ugo-	na merila vsaj takšna so se jim	vbs- 1'ako se — tuni PTi besed-
caja). O tem filmu pišem v Pro-	venije 1964.	tovitev, ki imajo stalno vrednost Z(jela — so izgubljale na veljavi; nib umetninah — joribližamo ti-
svetnega delavca, ker menim, da Obsežno zasnovana momogra- ali pa. bodo sprožile nova razisko- -;n pot lz šablone iz okorele ob- sbrn kriferijem. ki so skupni ne je zelo, zelo primeren šolarjem in	fija 0 zgodovini šolstva in peda-	vanja in poglobljene analize, vse-	iektivnosti v katero so zdvomili	£lede na različno gradivo (ton,
ker so filmi za otroke tako redki,	gogiike je doslej edini tekst, ki	kakor pa predstavljajo pomem-	pa nj bila' ena' nekatere po*i so	kamen, barvo, gib) različnim
^ *"’4------------------------------------------------ "-------J	se zasukale proti metodologiji, zvrstem^ umetnosti. Od tu vodi
'Ob prelomu prejšnjega sto- hod k bjstvenim prvinam lite-letja se je v znanosti prelamlja- ^rnega da a- k notranum stra-
da jih velja posebej pozdraviti. zajema celotni razvoj tega pod-Dane in Lovro sta stara borca rojya pri na.s od naselitve Slo-minerja. Njuna naloga je, da kar vencev dalje in obsega tudi vse naprej minirata progo, onadva ga slovensko ozemlje in primorska bi si želela »prave akcije«. Se mesta v slovenskem delu Istre, zadnjo voljo izgubita, ko morata Avtor je pri tem moral mnogo-spremiti tri otroke naosvobo je- kje orati ledirio in je skllšal biti
..

no ozemlje. Najmlajši, najbolj
čimbolj izčrpen. Prav zato se
navihan, a tudi najbolj ljubek znanstvena analiza prepleta s sin-
membnost! te akcije. Pomaga ji. trebna> Kljub obsežnosti in mno-
m^tŠei\Jlea^dni rtkrUi=nnRrinrar 8im naštevanjem podrobnosti pa zanka Magda - kapetan Brinar « j daje vtisa razvlečenosti Ob tej akciji pa še opravita »eno	čeprav je snov za
pravo«, za kar se imata zahvaliti	-Ju	i„i
Petru; minirata sovražno skladi- P°vpreciiega braka toki speciab šče. Vse se srečno konča, Daneta na bere z zanimanjem. Tembolj va četa (on, Lovro in rekrut) pa pa, bu° seveda zanimala šolnike m gre spet minirat progo. Posebna fploh vse, ta radi prebirajo do-dragocenost filma so drobci hu- kaze o življenju naših prednikov morja, ki so raztreseni po vsem v preteklih obdobjih, saj se knji-filmu. Nekateri drobci so sicer £a dotika tudi mnogih drugin že blizu burke (recimo — ko ho- problemov slovenske kulturne

to-« '	-?

ZCODOVmA SOLSTVA 1\ PEO UitH.lKE NA SLOVENSKEM
skušale cepiti stom d-V-. f.plo- menj, k izvorom čustvovanja m ieno s pozitivizmom, a novimi uživanja, k občutenju in doziv-anabzami literarnih del in po-	lepega vzvišenega tra-
javov. In te metodologije so se žičnega itd. _ In ce se pri ohranile v naš čas, kot soknjvž- vsem naslanjamo na znanstvene na, estetska, sociološka, jezikov- metodologije m sodobne izsled-na, idejna, etična, psihološka, ke vključujoč tudi ugotovitve • komparativna, formalistična ana- tradicionalno veljavo, potem se liza. Razumljivo je, da na tem pa* .^ko izognemo shemat z-‘»'.estu ni moj namen, da bi raz- in drugim slabostim, Menjeval vse te metode, njihovo dijo okoli dela. ta iztrgajo samo o ra k tično vrednost v šolski prak- ^obce in jih obravnavajo ločeno =i. kajti nedvomno volja zi sle- >zyen_ medsebojnega učinkovale, no izmed njih, da je vnesla P,13-	poedmih umetnin a
v zr-anost (s tem tudi med šol- hkrati lahko ohranjamo s,stema-oke klopi) nove poglede na knjiž- tičnost, ki m samo PP^oj za - pojave. Mnoge od teh metod uspešnost razrednega dtoptem-so ostale še močno ;od vpli- več tudi pogoj da osvajamo te-. /_____j. • •	______ „	melme zakerutosti znanstvenih
___________________________________ vem tradicije alj’pa so z željo, meljne zakonitosti
film sili k smehu tudi tam, kjer povezati razvoj šolstva in peda- znanstvene resnice na področju n;n, da so sodbe povsem impre- niškega ustvarjanja n-u. to ni'potrebno. Seveda pa je prav goške misli tudi s sočasnimi go- šolstva in pedagogike pri nas. sionistično-subjetivne in da kot	(Prihodnjič naprej)
Slavisti na Češkoslovaškem
(Nadaljevanje)
Na Hradčanih praški grad. Imenitnost raste z vlogo, ki jo je imel grad v burnih razdobjih češke zgodovine od Pfemislov dalje vse do usodne bitke na Beli gori 1520, šest let kasneje zasedejo češki prestol Habsburgove!, kasneje izgubi grad pompozno oblastveno veljavo — bogate umetnine selijo na cesarski Dunaj. Po 1.
RAZPIS
Osnovna šola
»BORISA KIDRIČA«
v Kidričevem, občina Ptuj
razpisuje delovno mesto
— predmetnega učitelja za slovenski jezik
Na razpolago je samska soba. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta.
Novi filmi
Posojamo naslednje nove poučne Hlme:
VI. PLENUM CK ZKJ — čb. 120 m Dokumentarni o delu VI. Pleuma CK ZKJ.
DVA KAPITANA — čb. 110 m.
V upokojenem kapitanu vidi mlad fantič vzor za svoj bodoči poklic.
GRADIM — GRADIŠ — čb. U6 m Prikazuje neekonomično porabo fondov socialno zdravstvenega zavarovanja
STEKLO — čb. 232 m Različne vrste stekla in uporaba.
PREDELAVA PREMOGA — čb. 230 m Predelava premoga v kemični Industriji.
KATALIZA — čb.211 m O katalizi In katalizatorjih.
KOLOIDNO STANJE — čb. 236 m Koloidne raztopine.
IONSKI IZMENJEVALCI — čb. 217 m 0 ionskih izmenjevalcih-bazah.
TOPLJIVOST — čb. 230 m Topljivost, absorbiranje in destilacija.
TOVARIŠA — čb. 166 m Tovarištvo med pilotom In mehanikom jugoslovanskega vojnega letalstva.
PONUJAM TI ROKO — čb. 172 m Odgovori ki so jih vojaki JNA poslali Liljani Nikolič, učenki 4. raz. gimnazije, na njeno pismo, objavljeno v »Narodni Armijl«.
ŠELE POZNEJE SEM ZAČEL RASTI
čb. 315 m
Film o otrocih, ki so v vojni bili vojaki. Od tedaj je minilo 29 let. Oni niso več rojaki, niso več otroci. O tem govorijo tl ljudje.
EPPUR SI MUOVE — čb. 220 m Pionirji domačega filma in rojstvo naše kinematografije.
OBRAZ MOJEGA MESTA — čb. 230 m Prikazuje razvoj Zagreba v letih 1957 — 1963.
Naročilnice pošljite mi naslov: Sava 'ilm-posojevalnica, Ljubljana, Trubarjeva cesta 23/c.
Zasledujte obvestila o novih filmih v »Prosvetnem delavcu«.
SAVA FILM LJUBLJANA
svetovni vojni postane Češkoslovaška svobodna država z demokratično republikansko ureditvijo, tedaj poskrbijo za restavracijo zapuščenega gradu, da bi del, palače postal rezidenca predsednika republike. To čast — restavracijo gradu — so tedaj izkazali Josipu Plečniku.
MUZEJ ČEŠKE KNJIŽEVNOSTI Na bližnji Strahov, muzej češke književnosti. To je bivši samostan sredi zelenja, eden največjih v romanskem stilu (seveda tudi z drugimi primesmi) v
Seveda hranijo tu tudi prvotne knjige strahovske knjižnice, čeprav jo je prizadel požar (1258. 1.), husitske vojne, menda najhuje pa tridesetletna vojna. Med najbolj dragocenimi primerki hranijo okoli 2000 rokopisov, ki služijo kot dragocen informator o češki zgodovini in književnosti. Razvojna pot češke književnosti je razvrščena v tri večja obdobja: od pričetkov slovanske kulture v V. stoletju do husitskih vojna, od XVI. stoletja do osnovanja Narodnega gledališča v drugi polovici XIX. stol. ter odtlej do sodobno-
oken. Pri vhodu so na stropu značilni prizori iz češke zgodovine. Z vrha stolpa se, ponuja čudovit pogled. Poleg stolpa so ostanki razrušene palače, razrušilo jo je nemško topništvo malo pred koncem vojne ter uničilo okoli 70.000 dragocenih knjig ter dosti rokopisov neprecenljive vrednosti.
Narodna galerija v Sterberški palači je ena izmed mnogih galerij v Pragi. Pravzaprav je tu zbran le del zelo bogate zbirke domače in tuje likovne umetnosti. Razumljivo je, da Praga nudi
Srednji Evropi. Osnovali so ga 1140. Po II. svetovni vojni so samostan restavrirali ter mu dali romansko (prvotno) podobo, kjer je pač bilo mogoče. Lani pa je muzej češke književnosti praznoval desetletnico obstoja. Ubrana arhitektura z dragocenimi slikami in dekoracijami je kaj posrečeno okolje za tovrsten muzej.
Razpisi
Osnovna šola Dornberk razpisuje prosto delovno mesto
— učiteljice za gospodinjski pouk, STU, PRU
sti. Osebe, ki so izredno pomembne, imajo svoje dvorane. Razstavljeni rokopisi, faksimili, časopisni in knjižni tiski dajejo pregledno in dovolj podrobno podobo o posamezniku in sredini, fotografski, tudi umetniški material vzorno dopolnjuje literarne eksponate.
Ena najbolj impozantnih stavb v Pragi je Staromestska radnica — stari magistrat — z gotskim stolpom (XIV. stol.) ter uro — Orloj. Komplicirano uro v maniri gotike je naredil univerzitetni profesor Karlove univerze Hanuš. Tu se radi zbero ljudje, da vidijo ob bitju polne ure, kako se zvrstijo gotske figure mimo dveh
še mnogo drugega, enako tudi druga mesta.
Ko doma razglednice in posnetki obudijo spomine, se bo vsakdo spominjal tudi prijaznih ljudi na Češkem, Moravskem in Slovaškem, saj so povsod s prisrčnimi simpatijami sprejeli slovenske slaviste. Ta slučajna, a pristna srečanja so marsikomu dopolnila podobo o deželi, ki jo je poprej le posredno poznal. Zahvala gre tudi predavatelju, prof. Smoleju in požrtvovalnim ljubljanskim, odbornikom, ki so imeli mnogo dela s pripravami za strokovno ekskurzijo.
Iger Gedrih
»PROSVETNI DELAVEC«
List izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2, telefon 33-722 int. 363 — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva >. telefon 22-284	- Poštni predal
355-VII — Letna naročnina 600 din, za šole in ustanove 1200 din — St. tek računa 600-14/608-16 — Tiska CZP -Ljudska pravica«
Samska soba.
Osnovna šola Cerklje na Gorenjskem razpisuje prosti delovni mesti za:
—	učitelja za biologijo in kemijo
(PU ali P), družinsko stanovanje
—	učitelja za razredni pouk (U)
Nastop službe takoj ali po dogovoru. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. Ponudbe pošlji-r- n •■slov: osnovna šola Cerklje na Gorenjskem.
A Novosti
0 2 s
Državne založbe Sloveni|e
•	Schmidt Vlado: ZGODOVINA ŠOLSTVA IN PEDAGOGIKE NA SLOVENSKEM — II. knjiga — cena: 3000 din
V	drugi knjigi — tudi prvo še dobite v knjigarnah — je obdelal avtor naše prosvetne in šolske razmere v prvi poloWci 19. stoletja (1805 do 1848). Prvo delo te vrste, ki znanstveno osvetljuje razmere slovenskega šolstva v preteklosti.
•	Demartin Josip: POUK ZGODOVINE V OSNOVNI SOLI cena: 1600 din
Knjiga je namenjena učiteljem in predavateljem zgodovine kot specialna didaktika za omenjeno stroko.
•	Faletov Miroslav — Oberlintner Roman: SKUPINSKA UČNA OBLIKA V NASI PRAKSI — cena: 1100 din
V	knjigi so objavljeni poglavitni izsledki o skupinski učni obliki, ki bodo služili ne le učiteljem na niže organiziranih šolah, temveč tudi vzgojiteljem, ki delajo na razvitih osnovnih šolah.
SVETOVI, KAMOR ŽE HITIJO, LE V STARIH KROGIH SE VRTIJO
ILUSTRIRAJTE V SOLI, KLUBU, DELAVSKI UNIVERZI VAŠA PREDAVANJA
S PRENOSNIM KINOPROJEKTORJEM KO 6 ZA OZKOTRAČEN FILM
-	KVALITETNA REPRODUKCIJA
-	LAHKO PRENOSEN
-	ENOSTAVNO ROKOVANJE
-	UGODNA CENA
•	IZBRANA POGLAVJA IZ PEDAGOGIKE cena: 1900 din
Zbornik pedagoških razprav. V njem sodelujejo naši najvidnejši pedagoški delavci, ki so v posameznih prispevkih obdelali temeljna poglavja iz pedagogike.
•	Kopčavar I. in C.: JEZIKOVNA VADNICA cena: 500 din
Odlični priročnik za jezikovni pouk na strakovnih šolah, ker upošteva praktična načela jezikovnega znanja. Knjigi dajejo posebno vrednost jezikovne vaje, ki sta jih skrbno sestavila in izbrala oba avtorja. .
Vse knjige dobite v vseh knjigarnah, naročite jih lahko tudi pri	-	.
DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE Ljubljana, Mestni trg 26
ISKRA - PRODAJNO-SERVISNA OP " 'HT7 *. CIJA - LJUBLJANA, KOTNIKOVA 6
FILIALE: LJUBLJANA, ZAGREB, BEOGRAD, SARAJEVO, SKOPJE, SPLIT, RIJEKA, MARIBOR

ZALOŽBA
»MLADINSKA KNJIGA«
IZŠLA JE PRILOGA REVIJE PIONIR
PREGLED SRBSKE, HRVATSKE, IN MAKEDONSKE KNJIŽEVNOSTI
Mehko vezan snopič večjega formata s sliko Vuka Karadiča na naslovni strani ima 24 strani in 79 kliši-ranih rokopisov in slik pesnikov in pisateljev iz omenjenih književnosti. Kot strnjen pregled je snopič lahko nekakšen repetitorij in primeren tudi za gimnazije in strokovne šole.
CENA SNOPIČU JE 120 DINARJEV
Zveza hortikulturnih društev Slovenije razpisuje
nagradno tekmovanje
za najboljše uspehe v hortikulturni dejavnosti v šoli, na Šolskem vrtu in v njegovi bližnji in širši okolici. Namen razpisa je zlasti v tem, da vzbudi v .mladini zanimanje za prirodo, za delo v vrtovih, da prispeva k vzgoji kulturnega odnosa mladine do prirode, posebno v naselbinah in do zelenja v stanovanjih, da posebno pomaga okrepiti prizadevanja za lepšo podobo naših krajev in da pomaga razviti šolske vrtove v sodobno učno-vzgojne objekte.
Nagrade za najboljše uspehe so:
1.	ena nagrada 50.000 din
2.	dve nagradi po 50.000 din 4. štiri nagrade po 20.000 din
4. knjiže nagrade v višini 80.00 din
-Pri tem tekmovanju se bodo oce-jevale naslednje oblike oziroma delovni uspehi:
1.	Sodobna ureditev šolskega vrta kot celote.
2.	Ureditev posameznih oddelkov vrta: skalnjak, terarij, parkovno urejeni deli vrta, zbirke okrasnega in drugega rastlinja.
3.	Cvetje in zelenje v šolskih prtv štorih, hodnikih, učilnicah ipd.
4.	Cvetje in zelenje na oknih in balkonih šole.
5.	Delo v gospodarskem Mu vrta, v šolski zadrugi; zelenisshrl vrt, sadovnjak, šolska drevesnica, zapste gr®* de ipd.
6.	Sistematsko-botaničnl del vrtart rastlinske združbe, rastlinske^ seogral-ska področja ipd.
7.	Sodelovanje pri	oziroma
ozelenitvi kraja, spomenikov padlim v NOB ipd.
8.	Delo v hortikulturnih krožkih, sodelovanje v 'šolskem in drugem tisku s področja hortikulture.
9.	'Hortikulturo sodelovanje izven
šol: pri ozelenjevanju javnih zgradb in objektov ipd.
Rezultati tekmovanja bodo objavljeni v dnevnem tisku in poimensko po zaključku tekmovanja.
Tekmovanje velja za šolsko leto 1964/63 in se zaključi M. 6. 1965. Prijave za tekmovanje sprejema: ZVEZA HORTIKULTURNIH DRUŠTEV SLOVENIJE, LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA c. 4/1 in sicer DO 1. DECEMBRA 1964. V prijavi je treba navesti, v kateri izmed naštetih točk želi kolektiv tekmovati. K tekmovanju se lahko prijavijo vse osnovne Šole in šole druge stopnje v SR Sloveniji.
Merilo za ocenjevanje bodo v prvi vrsti delovni uspehi in prizadevnost kolektiva, s čimer je omogočeno tudi šolam brez vrta ali z manjšimi vrtovi, da pridobijo nagrade.
ZHD SLOVENIJE
Napravili
ste
prvi korak
Ce želite imeti močnejše in bolj zdrave zobe, pričnite takoj uporabljati »GIBBS zobno kremo FLUOR«. Z rednim ščet-kanjem in čiščenjem svojih zob z »GIBBS zobno kremo FLUOR«, si boste pridobili vse prednosti in koristi, ki vam jih nudi ta krema.
Zdravstveni poskusi so pokazali, da napravi »GIBBS zobna krema FLUOR« zobno sklenino odpornejšo proti kislinam v ustih ter jo zato učinkovito ščiti pred zobno gnilobo, kar se pokaže v enaindvajsetih dneh po uporabi te kreme.
Pred leti so odkrili, da imajo ljudje v krajih, kjer so v vodi raztopljene naravne fluorove spojine, manj zobne gnilobe, zato so pričeli v bolnišnicah za zobne bolezni uporabljati razstopine fluoridov, da bi preprečevali zobno gnilobo. Tudi pri nas so po šolah delili otrokom FLUOR tablete, da bi že pri mladem organizmu preprečili pojave zobne gnilobe. Sedaj so znanstveniki odkrili pot, po kateri lahko vključijo fluorove spojine v primerni dozi v zobno kremo »GIBBS«.
Ščetkajte svoje zobe In dlesni pravilno in to že po zajtrku, po vsakem obroku in zadnjič pred spanjem. Pri tem uporabljajte »GIBBS zobno kremo FLUOR!«