SLOVANSKA KNJIŽNICA LJUBLJANA

Ib2800
registrovano zadrugo z neomejeno zavezo.
I.	Firma, sedež in namen.
§ 1. Firma se glasi: „Glavna posojilnica, registrovana
§ 2. Glavna posojilnica ima namen, gospodarske razmere vseh svojih članov zboljšati; v to svrho:
a)	prejemati hranilne vloge in denar v tekoči račun in na obresti;
b)	dobivati sMenarna sredstva potom izposojil in reeskompta;
c)	dovoljevati kredit in posojila.
§ 3. Denarna sredstva so: a' deleži,
b)	hranilne vloge in denar v tekočem računu,
c)	izposojila in reeskompt,
d)	rezervni zakladi
III.	Začetek in nehanje društveništva.
§ 4. V društvo se sprejemajo fizične in juridične osebe, ki se morejo vezati s pogodbami.
Kdor želi vstopiti, se mora oglasiti pri upravnem svetu, kateri dovoljuje ali pa odreka vstop. A sprejem zadobi šele
zadruga z neomejeno zavezo“*»"* Društvo ima svoj sedež v Ljul

II. Društvena denarna sredstva.
tedaj pravno moč, kadar je podpisal pismeno izjavo, da vstopi v društvo, da je vplačal vsaj eden delež ter se vpisal v imenik društvenikov.
g 5. Kdor ne izpolnuje dolžnosti, v teh pravilih določenih, izgubi pravice zadružnika po sklepu upravnega sveta, zlasti ako na škodo zadruge podkopava njen kredit in dobro ime na kakršenkoli način. Razen tega izgubi članstvo vsak član v slučajih:
a)	ako je zaradi hudodelstva ali prestopka izgubil občinsko
volilno pravico;
b)	v slučaju konkurza ali kuratele, in
c)	v slučaju smrti.
Kdor želi izstopiti prostovoljno iz društva, mora naznaniti odpoved do konca novembra upravnemu svetu pismeno in terjati potrdilo odpovedi.
Izstop pa velja le s potekom prihodnjega koledarnega
leta.
Ravnotako se postopa, ako društvenik le eden del vplačanih deležev odpove.
Zadružni deleži izstopivših članov se izplačajo štiri tedne potem, ko odobri občni zbor račun za izstop veljavnega leta.
Do rezervnih zakladov in do drugega društvenega imetja nima niti izključeni niti izstopivši član nobene pravice.
IV.	Opravilni deleži.
§ 6. Opravilni deleži so dvoje vrste, in sicer:
a)	glavni po 200 K nominale,
b)	poslovni po 5 K.
Vsak član mora vplačati vsaj eden glavni ali poslovni delež in določeno vpisnino, sme pa imeti deležev kolikor hoče.
V.	Kredit in posojila.
§ 7. Kredit in posojila se dajejo le članom, in sicer po posebnem poslovnem redu, katerega določi upravni svet.
VI.	Hranilne vloge in denar v tekočem računu.
§ 8. Hranilne vloge in denar v tekočem računu se sprejemajo od vsakega, ali je član društva ali ne. Visokost obresti določa upravni svet. Način obrestovanja, odpovedi, vzdignenja in poslovanja sploh določa poslovni red, ki mora biti po izvlečku, tikajoč se hranilnih vlog, razglašen po oznanilih, nabitih v uradnici. Ta izvleček se naj nahaja tudi v hranilnih knjižicah. Na ta način je razglasiti tudi vsako-časno visokost obresti.
VII.	Zaveza in razdelitev dobička in izgube.
§ 9. Zaveza društvenikov je. neomejena v. smislu postave z dne 9. aprila 1873, drž. zak. št. 70. Zadruga je za vse svoje dolžnosti zavezana v prvi vrsti'š'svojimi zakladi in s celim svojim imetjem. Če ne bi za poravnanje vseh dolžnosti zadruge zadostoval opravilni dobiček tekočega leta, rezervni zakladi in zadružno imetje, se seže na zadružne deleže Če pa ne bi to vse pokrilo zavez zadruge, se daljša plačila razdelijo na posamezne društvenike v razmerju števila in visokosti vplačanih deležev.
Čisti dobiček se razdeli kot dividenda na posamezne člane v razmerju števila in visokosti deležev, ki so bili vplačani koncem leta, preteklega neposredno pred poslovnim letom, po odbitku za rezervne fonde določenih prispevkov (§ 33.) in drugih zneskov, katere sklene občni zbor za dobrodelne in občekoristne namene (§ 27.).
§ 10. Konec vsakega leta sestavi upravni svet po knjigah račun in naredi bilanco tako-le:
Med aktiva se vpisujejo: gotovina v denarju, vrednostne listine po dnevnem kurzu, premakljivo in nepremakljivo imetje zadruge in terjatve.
Med pasiva se vpisujejo: zadružni deleži, hranilne vloge z obrestmi vred in denar v tekočem računu, zadružna izpo-sojila (zadružni dolgovi) in rezervni zakladi.
To, kar ostane aktiv po odbitku pasiv, je čisti dobiček dotičnega leta.
Račun mora obsegati:
1.	vse dohodke in stroške med letom;
2.	posebni račun dobička in izgube;
3.	bilanco o stanju zadružnega imetja in koncem leta.
Vlil. O razdružbi zadruge.
§ 11. Zadruga se razdruži:
d)	vsled sklepa občnega zbora; b) kadar se otvori konkurz na zadružni imetek, in č) vsled ukaza upravne oblasti (po § 37. postave z dne
9. aprila 1873).
§ 12. V slučaju likvidacije mora upravni svet izterjati zadružne terjatve, drugo zadružno premoženje spraviti v denar, in čisto premoženje, kar ga ostane po pokritju pasiv, razdeliti med zadružnike po številu in velikosti njih deležev. Če pa ne bi zadostovalo zadružno premoženje, da bi se plačali dolgovi, se ravna po določbi § 9. teh pravil; ravno tako (§ 9.) se ravna tudi v slučaju konkurza.
IX.	Uprava.
§ 13. Zadruga upravlja svoja opravila samostalno s sodelovanjem vseh članov.
Njeni organi so:
1.	upravni svet,
2.	občni zbor, in
3.	nadzorstvo.
1.	Upravni svet.
§ 14. Načelstvo zadruge je upravni svet in obstoji iz 5—7 članov upravnega sveta, katere izvoli občni zbor za dobo treh let.
§ 15. Člani upravnega sveta se morajo po izvolitvi naznaniti za vpis v zadružni register; v dokaz izvolitve se predloži volilni zapisnik, kateri mora biti podpisan od predsednika občnega zbora in dveh zadružnikov.
§ 16. Upravni svet izvoli predsednika in predsednikovega namestnika iz svoje sredine. On zastopa zadrugo z vsemi pravicami, katere mu določuje postava od 9. aprila 1873 in podpisuje v imenu zadruge na ta način, da se pod firmo: „Glavna posojilnica, registrovana zadruga z neomejeno zavezo“, katera naj bo pisana ali s pečatom natisnena, podpišeta dva člana s svojim imenom.
§ 17. Upravni svet rešuje v svoj delokrog spadajoče stvari v sejah, h katerim se morajo povabiti vsi člani in pri katerih morata razen predsednika ali njegovega namestnika biti navzoča vsaj še dva člana upravnega sveta, da so sklepčni.
Vsi sklepi se morajo storiti z večino glasov; pri enakosti glasov odločuje predsednikovo mnenje
Zapisnike, ki se imajo o sejah sestavljati, morajo vsi navzoči podpisati.
Svoje sklepe razglašuje upravni svet po potrebi z oznanili, v uradnici nabitimi.
§ 18. Upravni svet skrbi za redno opravljanje društvenih opravil, posebno s tem, da se vodijo knjige po določbah trgovinske postave, ter da se varno pod dvojnim zaporom hrani denar in druge vrednostne listine.
§ 19. Delokrogu upravnega sveta pripadajo vse društvene zadeve, ki niso pridržane občnemu zboru, posebno dovoljevanje kredita in posojil, določitev poslovnega reda, nastavljanje uradniškega osobja in predpis pouka, določevanje obresti za kredit in posojila in za hranilne vloge in drugi denar, dalje določevanje vstopnine in prispevkov izposojevalcev k rezervnim fondom.
Upravni svet stavlja občnemu zboru nasvete o razdelitvi čistega dobička.
§ 20. Poslovni red mora obsegati vse notranje poslovanje, posebno način o dovoljevanju kredita in posojila in poslovanju s hranilnimi vlogami in denarjem v tekočem
6
računu ter se mora razglasiti tako, kakor drugi sklepi upravnega sveta.
§ 21. Upravni svet zastopa zadrugo sodno in izvensodno, vodi pravde, sklicuje občne zbore in določuje njih dnevni red.
§ 22. Če je predsednik začasno zadržan, opravlja vse njegove posle namestnik. V slučaju stalnega zadržka, izstopa ali smrti posameznega člana upravnega sveta, se morajo člani upravnega sveta za čas do prihodnjega občnega zbora po sejnem sklepu dopolniti in je skrbeti, da se novoizvoljeni vpiše v zadružni register. Dotični sejni zapisnik velja kot legitimacija.
§ 23. Potrdila o prejemkih v imenu zadruge morajo biti podpisana od dveh članov upravnega sveta,•■ -tla so veljavna nasproti zadrugi.	U
Za potrdila v hranilnih knjižicah more upravni svet pooblastiti ravnatelja in druge uradnike, ki podpisujejo tako, kakor določi upravni svet ali poslovni red.
§ 24. Za pisarniška opravila imenuje upravni svet ravnatelja, uradnike in sluge po predpisu poslovnega reda in jim daje pouk, oziroma po potrebi dopolni poslovnik.
Ravnatelj se udeležuje sej upravnega sveta s posvetovalnim glasom.
§ 25. Dolžnosti in pravice ravnatelja in uradniškega osobja določuje poslovni red in so vsi vezani na predpise tega reda in vse daljne pouke, ter odgovorni upravnemu svetu za točno izpolnjevanje.
2.	Občni zbor.
§ 26. Redni občni zbor se sklicuje enkrat v letu in sicer do konca meseca maja.
Izredni občni zbor se skliče, če se upravnemu svetu zdi potrebno, če to zahteva deseti del zadružnikov z navedbo predmetov posvetovanja ali če se nadzorstvu v korist društva zdi potrebno.
Dan, ura, kraj in dnevni red vsakega občnega zbora je razglasiti osem dni preje v uradnem listu, v Ljubljani izhajajočem.
§ 27. Predmeti sklepanja občnega zbora so:
1.	sprememba pravil;
2.	razdružba in likvidacija ;
3 potrjenje letnega računa ;
4.	izvolitev upravnega sveta in nadzorstva;
5 odstavljenje upravnega sveta;
6. razdelitev čistega dobička (§§ 9 in 33.).
§ 28. Vsak član, lastnik poslovnega deleža, ima toliko glasov, kolikor je vplačal poslovnih deležev po 5 K, a za svojo osebo ne več ko 40 glasov; vsak lastnik glavnega deleža ima 40 glasov, a za svojo osebo ne več ko 400 glasov. Zadružniki, ki se ne udeležijo osebno občnega zbora, morejo biti zastopani po drugih zadružnikih s posebnim pooblastilom in sicer smejo lastniki poslovnih deležev zastopati le lastnike poslovnih deležev do največ 40 glasov in lastniki glavnih deležev le lastnike glavnih deležev do največ 400 glasov. Pri volitvah nadzorstva ima vsak član le en sam glas brez ozira na delež.
Upravnim svetnikom morejo biti izvoljeni le. tisti člani, ki so vplačali vsaj en glavni delež po 200 K.
§ 29. Občni zbor sklepa veljavno, če je zastopan najmanj deseti del kapitala, vplačanega v zadružnih deležih, in sicer z nadpolovično večino glasov. Pri enakosti glasov odloči mnenje predsednikovo.
Če gre za razdružbo zadruge, morata biti zastopani najmanj dve tretjini kapitala, vplačanega v deležih, in morajo glasovati tri četrtine navzočih za to, da se društvo razdruži, sicer je sklep neveljaven.
O sklepih občnega zbora se sestavljajo zapisniki, katere podpisujejo predsednik in dva člana.
Sklepi občnega zbora se razglasujejo z oznanili v uradnici nabitimi.
3.	Nadzorstvo.
§ 30. Nadzorstvo obstoji iz treh članov, katere izvoli občni zbor za dobo treh let. Upravni svetniki se ne morejo izvoliti v nadzorstvo.
Nadzorstvo nadzoruje poslovanje društva v vseh delih uprave, se more o društvenih zadevah poučiti, vsak čas knjige in pisma pregledati in stanje v blagajni preiskati. Če se mu zdi potrebno, more odstaviti upravne svetnike in uradnike in ukreniti potrebno, da se v tem času vodijo posli.
Nadzorstvo mora pregledati račune, posebno letne račune, bilance in pa nasvete za razdelitev čistega dobička in o tem poročati občnemu zboru.
Skliče občni zbor, če je to potrebno v korist zavoda.
X.	Rezervni zakladi.
§ 31. Rezervni zakladi zavoda so:
a)	splošni rezervi zaklad;
b)	specialni rezervni zaklad;
c)	morebitni rezervni zaklad za dividende.
Ti zakladi se zbirajo:
§ 32. Splošni rezervni zaklad iz
1.	vstopnin;
2.	prispevkov od čistega dobička (§ 31.);
3.	nevzdignenih dividend in
4.	lastnih obresti.
§ 33. Visokost vpisnin določa upravni svet. Občni zbor prispeva k splošnemu rezervnemu zakladu po svojem preudarku, mora se pa dajati najmanj 10°/0 bilančnega čistega dobička tako dolgo, da doseže 57o vseh zavez društva, potem pa najmanj S0/«, dokler ne doseže 100/o vsote, ki je potrebna za pokritje vseh dolžnosti.
§ 34. Dividende, katere se v treh letih ne vzdignejo, pripadajo splošnemu rezervnemu zakladu.
§ 35. Specialni rezervni zaklad služi samo za pokritje slučajnih izgub in se zbira iz lastnih obresti, iz doneskov
izposojevalcev, ,katerih visokost določa upravni svet in pa iz prispevkov iz čistega dobička. Temu specialnemu rezervnemu zakladu se pripisujejo tudi kurzni dobički, in se pokrivajo iz tega kurzne izgube.
§ 36. Občni zbor more skleniti ustanovitev rezervnega zaklada, da se članom zagotove letne dividende. Ta zaklad za dividende se nabira tako, da se mu pripišejo prebitki, ki preostanejo po pokritju 5°/0 znašajoče dividende. Daljno prispevanje se ustavi, ko ta zaklad doseže petodstotni znesek vseh vplačanih deležev, ako bi pa utegnile biti dividende nižje kot petodstotne, se pokrije primanjkljaj iz tega zaklada.
XI.	Razsojevanje prepirov.
§ 37. Prepire med člani, med člani in upravnim svetom ali nadzorstvom ter različna mnenja o posameznih določilih teh pravil razsoja končno občni zbor.
XII.	Prehodna določila.
§ 38. Naslednji ustanovitelji glavne posojilnice: gospodje
dr. Matija Hudnik, odvetnik.
Maks Veršec, bankje in Josip Turk, posestnik,
vsi v Ljubljani, so upravičeni izposlovati registrovanje pri veleslavnem c. kr. deželnem kot trgovinskem sodišču v Ljubljani in v osmih dneh po izvršenem registrovanju sklicati občni zbor v svrho izvolitve upravnega sveta in nadzorstva.
V Ljubljani, dne 20. julija 1899. leta.
Ta pravila so vpisana v zadružni register glasom odloka c. kr. deželnega kot trgovinskega sodišča v Ljubljani z dne 4. avgusta 1899. leta.
Firm. 175
Z a dr IT 68 S sPremem^ani* vsled sklepa z dne 13. januarja 1903
sub ZadTlf8^ in S sPremembarni vsled sklepa z dne 18. aprila 1906.
Firm. 237
Žadr. II. 68 9
ß o o.
Samozaložba. —■ Tisk „Narodne tiskarne“ v Ljubljani.
Slovanska knjižnica
6K M
B 2800