TRGOVSKI EiIST
Čcmk>i>1s so frgrovtoo, IndustiTt© in ©!wrt-
Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za % leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
LETO XIII.
Telefon št. 2552.
LJUBLJANA, v soboto, dne 31. maja 1930. Telefon št. 2552.
ŠTEV. 64.
Svečana otvoritev Jubilejnega
veieseima.
Ob veliki udeležbi najodličnejših zastopnikov in gostov je otvoril jubilejni minister J ura j Demetrovič. — Krasna manifestacija gospodarske
solidarnosti.
sejem
Na praznik Vnebohoda je bil kmalu po pol 12. uri svečano otvorjen jubilejni semenj. Otvoril,ga je v imenu kr. vlade minister trgovine in industrije g. Juraj Demetrovič. Krasno uspeli manifestaciji gospodarske solidarnosti, vztrajnosti, marljivosti in discipline je prisostvoval v imenu Nj. Vel. kralja div. gen. Sava Tripkovič, a poleg min. Demetroviča še minister dr. švegel, ban ing. Dušan Ser-nec s podbanom dr. O. Pirkmajerjem, župan ljubljanski dr. Dinko Puc, predsednik zbornice za TOl Ivan Jelačin s podpredsednikom I. Ogrinom in generalnim tajnikom dr. F. Windischer-jem, predsednik Zveze trgov, gremijev Jos. J. Kavčič, predsednik Zveze indu-strijcev g. D. Hribar in cela vrsta drugih odličnih zastopnikov gospodarskih organizacij in korporacij. Zlasti dobro so bili zastopani gospodarski krogi savske banovine, kakor zagrebška trgovsko-obrtniška zbornica, ki sta jo zastopana podpredsednik gosp. Premrou in tajnik dr. Mitrovič, Zveiza industrijcev, ki jo je zastopal industrijec Schreiner in zagrebški zbor, od katerega se je udeležil svečanosti predsednik R. ErbeT in tajnik Lujo Šafranek i. dr. Prisoten je bil tudi ves konzularni zbor in številni zastopniki časopisja, zlasti mnogi iz Zagreba. •
Točno ob pol 12. se je pripeljal skupno z banom minister Demetrovič.
Predsednik velesejma industrijec gospod Fran Bonač je pozdravil odlične zastopnike in goste z naslednjim nagovorom :
Došli ste, spoštovana gospoda, da prisostvujete svečani otvoritvi X. Ljubljanskega velesejma. Pozdravljam Vas iskreno in se Vam v imenu predsedstva glavnega odbora, l-.i ga imam čast zastopati, najtopleje zahvaljujem, da ste se odzvali našemu vabilu.
Z letošnjo prireditvijo obhaja Ljubljanski velesejem 10-letnico svojega obstanka. Dandanes, ko valovi naše življenje v dvakrat hitrejšem tempu, kot za naših očetov, se doba 10 let res ne zdi dolga. V teh bežnih letih pa je Ljubljanski velesejem iz mlade sadike, o kateri nismo znali, jeli se bo prijela ali ne, zrastel v krepko drevo, ki razpenja svoje košate veje daleč preko mej naše ožje domovine. Solnčni in veseli, pa tudi mračni dnevi trpljenja in bojev so brzeli mimo njega. Reči pa smemo, da je sijajno prestal najtežje preizkušnje. Prebrodil je srečno vse peripetije povojnega razvoja našega gospodarstva od inflacije do konsolidacije, od splošnega nereda in kaosa do po-mirjenja in ravnovesja vsega našega javnega življenja.
Prvotni namen Ljubljanskega velesejma je bil v tem, da spričo velikih prevratnih sprememb v mednarodnih političnih in gospodarski hodnošajih nudi našim gospodarskim .S1{;,,rn<b orijentacijo, pomaga učvr-j, aie pčijske zveze in navezati nove
:	a ' l’°sPe®evanjem prepotrebne izme-
njave produktov in izdelkov ustvari čimjačjo gospodarsko adhezijo med posameznimi deli mlade države. Cim so bili ti cilji doseženi, si je stavil Ljubljanski velesejem nalogo, da organizira Irajiio jmiotreno propagando za naše produkte, s čimer bi se hkrati manifestirala naša gospodarska moč.
Cilje, ki si jih je bil stavil, zasleduje naš velesejem še danes smotreno in povsem altruistično v prepričanju, da bodočnost naroda in države ni samo v idealnih dobrinah, temveč predvsem v dobro in solidno urejenem gospodarstvu.
Ljubljanski velesejem pa se ni omejeval zgolj na posredovanje in propagando v interesu povzdiga naše domače industrijske in obrtne proizvodnje. Zavedajoč se svoje važne historične misije v povojni dobi našega naroda, je kmalu začel organizirati pod svojini okriljem najraznovrstnejše in pestre razstave kulturnega in socijalnega značaja.
Posebno važne po svojem vzgojevalnem pomenu so bile kmetijske razstave. Ljubljanski velesejem ni smel prezreti dejstva, da je naša država po svoji večini agrarna.
Zato je polagal kar največjo pažnjo razstavam, na katerih naj bi se nazorno prikazovali nepobitni uspehi umnega in smo-trenega obdelovanja zemlje. Vse razstave, ki smo jih priredili izven okvira glavnega programa, so organizirali in vodili najodličnejši kmetijski strokovnjaki in priznani veleza-služni javni delavci na kulturnem in socijal-nem polju, ki jim stega mesta izrekam svojo gfoboko zahvalo. Z razširjenjem prvotno začrtanega delokroga je dal Ljubljanski velesejem prireditvam svojevrsten kolorit, kakršnega pogrešajo inozemski vzorčni sejmi.
Ni moja stvar, spoštovana gospoda, da bi razpravljal o tem, je li bilo delo, ki ga je vršil Ljubljanski velesejem v 10 letih svojega obstanka na gospodarskem in kulturnem poprišču, uspešno aii ne. Da se edino kompetentne kritike, kritike naroda samega nimamo bati dokazuje razveseljivo in za nas častno dejstvo, da Ljubljanski velesejem od svojega početka sem nikdar ni imel resnejših nasprotnikov, ne doma, ne na tujem. Njeg°vn nevtralna tla so bila svet kraj, kamor nikdar ni imela dostopa vihra političnih bojev.
Vse naše delo, skrb in trud hočemo posvečati še nadalje velikim idejam, na katerih je zasnovan Ljubljanski velesejem, ta afirmacija naše gospodarske borbenosti in hotenja. Saj boj za obstanek še ni dobojevan in daleč je še naša obljubljena dežela. To bodo dočakali morda šele naši potomci, vendar ni zato nič manjša naša dolžnost, da vztrajamo v borbi za srečnejšo bodočnost. Tožbe nam ne pomagajo nič in prazno je godrnjanje: »čemu si nas usoda popeljala iz Egipta?« Nič ni dragocenejšega na svetu nego državna samostojnost. Kdo bi precenil hekatombe, ki so jih žrtvovali razni narodi za svojo svobodo? Nacijonalna svoboda ni nekaj imaginarnega, ampak prav zelo reelen faktor, ker le v popolni svobodi se morejo neovirano razviti vse sile naroda. Zastonj ne veli naš veliki pesnik O. Župančič, da je domovina kakor zdravje, ki ga šele pogrešamo, kadar ga nimamo. Zalo bodimo hvaležni padlim borcem za veliko Jugoslavijo in se oddolžimo njihovemu spominu steni, da ne immo popustili v boju za ekonomsko neodvisnost naše kraljevine.
Le na ta način bomo najpopreje dvignili državljansko zavest vseh slojev ljudstva do one popolne višine, ki tako sijajno odlikuje pripadnike drugih kulturnih narodov. Jugoslavija mora postati mogočna in ugledna država, ki nam bo vsem brez izjem v največjo čast in ponos.
V našem prizadevanju, da*ojačimo gospodarsko silo našega naroda, moremo tem lažje zmagati, ker stoji na čelu naše države pravi vladar po milosti božji in volji naroda, ki mu je blagostanje nacije nad vse. Uprav s tega razloga uživa delovanje našega velesejma Njegovo najvišje zaupanje in naklonjenost. Ta naklonjenost nam je bila posebno dokazana s tem, da je Nj. Veličanstvo opetovano osebno posetilo naše prireditve. Kot prejšnja leta,d eležen je tudi letošnji Ljubljanski velesejem Najvišjega pokroviteljstva.
Pozivam zato spoštovamo gospodo, da zakličete z menoj Njeg. Veličanstvu: Živijo!
Pozdravu predsednika g. Frana Bonača so sledili burni živio-klici. Nj. Vel. kralju in je vojaška godba odigrala državno himno. Nato je predsednik Bonač posebej pozdravil zastopnika Nj. Veličanstva kralja div. gen. Tripkoviča in predstavnika kr. vlade ministra Demetroviča, ki se je predsednikovemu pozivu, da otvori velesej, odzval s približno naslednjimi besedami:
Po izvršenem državnem in narodnem uje-dinjenju je bilo treba misliti tudi na gosj)0-darsko ujedinjenje, treba nam je bilo spoznati, kaj in koliko proizvajamo, kaj imamo in kaj bi lahko imeli, da lahko po pravilnih vidikih uravnamo našo trgovinsko in carinsko politiko. V tem pogledu so prvi naši velesejmi vršili važno nalogo, namreč nalogo medsebojnega gospodarskega spoznavanja. Pozneje pa so postali stalna institucija in so danes instrument naše nacionalne gospodarske politike, ki vzpodbudno upliva na nadaljnje delo in na nadaljni napredek. Tu vidimo, kaj imamo in kaj je še potrebno stori ’ našem gospodarstvu pa je še mnogo n-statkoV in je potrebno še mnogo energije, da ustvarimo nekaj boljšega in da bomo zadovoljni v naši nacionalni državi.
Vsekakor pa ne smemo prezreti velikega i že doseženega napredka v naši industriji in j obrti. Tako je n. pr. v tekstilnem blagu znašal naš uvoz v prvih povojnih letili 49 do 50% vsega izvoza, danes pa znaša le še 30%. Navzlic temu pa stanje našega gospo darstva še ni tako, kakor bi bilo želeti. Mi izvažamo za 3 in pol milijarde Din sirovin, uvažamo pa fabrikatov za 5 in pol milijarde. Tu se nam odpira veliko polje dela. Mi dajemo inozemstvu letno 2 milijardi Din v obliki predelave sirovin, zato moramo stremeti za tem, da vsaj naše lastne sirovine sami predelamo.
Urez dvoma je v gospodarstvu dravske banovine in tudi ostale države zabeležiti velik napredek; po tej poti pa moramo iti naprej, kajti v naši Jugoslaviji bo vladalo zadovoljstvo, kadar bomo ekonomsko dovolj razviti.
Samo dejstvo, da ta velesejem obstoja že 10 let nam priča da so bili pri njegovi ustanovitvi na čelu gospodarskih krogov ljudje, ki so pokazali veliko aktivnost in ambicijo ter širok pogled v bodočnost.
Smatram za svojo dolžnost, da vam še posebno čestitam k novemu lepemu uspehu, z željo, da nadaljujete z delom na korist vse države. Ta velesejem ni samo privredna revija temveč himna dela in ustvarjanja za dobrobit naše velike Jugoslavije in za slavo našega kralja in domovine. S tem proglašam, da je velesejem otvorjen.
Za ministrom DemetroVičem je z iskrenimi, patriotskimi besedami pozdravil naš jubilejni semenj minister dr. Ivo Švegel, nakar so si visoki predstavniki in odlični gostje pod vodstvom predsednika g. Frana Bonača in ravnatelja velesejma dr. Milana Dularja ogle- i dali velesejm. Letošnja prireditev je v j vsakem oziru odlično uspela in na ogle- j du ni manjkalo laskavih besed pohvale, j ki 'jo v resnici zaslužljjo prireditelji, i pred vsem zlasti predsednik Bonač in j ravnatelj dr. Dular.	j
Po končani slovesnosti in ogledu se je
vršil v prostorih Ljubljanskega kluba obed, ki ga je priredila odličnim predstavnikom in gostom v čast uprava velesejma. Tudi tu je izrekel prisrčno in toplo dobrodošlico predsednik velesejma Fran Bonač, zahvaljujoč se obenem vsem za počastitev otvoritvenih slavnosti. Minister Demetrovič je ob tej priliki izpregovoril daljši govor, katerega vsebino priobčimo obširneje v prihodnji številki. Besede ministrove so izzvale ponovno glasno odobravanje vseh navzočih. Ministru se je toplo zahvalil predsednik Bonač, nakar je tekom obeda sledil cel niz napitnic. Spregovorili so ban inž. Dušan Senice, domačin dr. Fran Novak, v imenu konzularnega zbora avstrijski konzul dr. Pleinert, tajnik zagrebške zbornice dr. Mitrovič, predsednik Zveze industrijcev D. Hribar, predsednik Zbornice za TOI g. Ivan Jelačin, za Zagrebški velesejm dr. D. Karlovič, za zagrebško zvezo industrijcev A. Schreiner, tajnik Zveze industrijcev inž. M. Šuklje, predsednik kmetijske družbe Oton Detela, monsg. dr. Ujčič, načelnik Zveze obrtnih zadrug, Josip Rebek in generalni tajnik Zbornice za TOl ter predsednik Trgovskega društva -Merkur dr. Fran \Vindischer.
Po obedu si je minister ogledal Srednjo tehniško šolo.
Ob odhodu beograjskega brzovlaka so se zastopniki velesejma, zbornice in drugih gospodarskih organizacij posilo-vili od ministra Demetroviča, ki je ponovno izjavil, da je izredno zadovoljen z vsem, kar je videl na velesejmu, da ga napredek v gospodarstvu Slovenije izredno veseli.
Minister trgovine in indu- j strije g Juraj Demetrovič v Zbornici za TOI v Ljubljani
Z brzovlakom ob 8-11 se je pripeljal v nedeljo zjutraj v Ljubljano minister trgovine in industrije g. Juraj Demetrovič, da imenom vlade otvori X. jubilejni semenj. G. minister je po prihodu v Ljubljano posetil Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, kjer ga je pričakovalo zbornično predsedstvo. Po daljšem razgovoru s dlani zborničnega predsedstva s predsednikom g. I. Jelačinom in podpredsedniki gg. I. Ogrinom, D. Hribarjem in L. Brudermanom ter z generalnim tajnikom g. dr. Wtndischerjem je g. minister do 11. ure sprejemal depu-tacije gospodarskih organizacij in posameznike. Sprejeti so bili od g. ministra Zveza industrijcev, Zveza trgovskih gremijev, Zveza obrtnih zadrug, Obrtniško društvo, Reputacija trgovcev iz Trbovelj in Zagorja, Društvo tisk ar narje v in Savez grafičnih radnika, sekcija Ljubljana, župan mestne občine Kranj g. Pirc itd. Po posetu zbornice se je podal g. minister z g. banom ing. D. Semecom k otvoritvi velesejma.
Mednarodno trgovske zbornice. V času od 15. do 25. junija se bo vršila v Berlinu pod okriljem Mednarodne trgovske zbornice konferenca o pogonski siili, na kateri bodo sodelovali nacijonalni odbori vseh držav. Razpravljalo se bo predvsem o problemih, ki se nanašajo na izkoriščanje premoga, .mineralnih olj, zemeljskih plinov, vodnih sil, plime in oseke itd. Dne 27. junija pa se bo sestal v Parizu svet Mednarodne trgovske zbornice k 33. rednemu zasedanju, na katerem se bo razpravljalo o programu konference podonavskih drčav, ki se bo vršila septembra v Krakovom, o federalni uniji Evrope, o padanju o-n, zlaisti sirovinam, o gospodarski depresiji o trgovinskih pogodbah.
Novi davčni predpisi.
»Službene Novine« z dne 27. maja 1930. objavljajo zakon o izpremambah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih, o katerem smo pred dnevi objavili uradni komunike. S teni zakonom -so se novelirala določila skoro o vseh davčnih vrstah, pa tudi odredbe o odmeri davkov, to je splošna določba. Najvažnejše spremembe in določila so sledeča :
L Zemljarinn.
Dopolnilni davek po vsoti skupnega katasterskega čistega dohodka znaša: od 1000—	2000	Din	. . . . 2%
od	2000—	4000	„	....	3%
od 4000—	0000	„	.	.	.	.	3-5%
od	0000—	8000	„	....	4%
od 8000—	10.000	„	.	.	.	.	4-5%
od 10.000—	12.000	„	.	.	.	.	5%
od 12.000—	15.000	„	.	.	.	.	5-5%
od 15.000— 20.000 „ .... 6% od 20.000—	30.000	„	.	.	.	.	6'.5%
od 30.000—	50.000	„	.	.	.	.7%
od	50.000-100.000	„	. . . .	75%
preko 100.000	„	....	8%
Dopolnilni davek je z novo lestvico bistveno znižan. D-osedaj je znašal od 1000— 2000 Din 2% od 2000- 4000 Din 4% (odbitek 40 Din) od 4000,*— 0000 Din 0% (odbitek 120 Din) od 6000— 8000 Din 8% (odbitek 240 Din) od 8000-10.000 Din 10% (odbitek 400 Din) od 10.000—15.000 Din 12% (odbitek 000 Din) od 15.000—25.000 Din 14% (odbitek 900 Din)
Na davčne osnove preko 25.000 Din je znašal dopolnilni davek 12% brez odbitka.
II.	Zgradarina.
1.	Določilom, ki se tičejo ugotavljanja davčne osnove, je dodan nov odstavek, ki se glasi: »Za zgradbe, za katere je prijavljena letna najemnina v vrednosti, manjša kot je kosmata najemnina, ki se po prilikah predmeta, kraja, časa in namena more za nje doseči, se ugotovi davčna osnova po odredbi točke 2, toda s tem davčni zavezanec ni obvezan odgovornosti po členu 142. zakona o ne-posr; dnih davkih.«
Po dosedanjih določilih se je samo za gradbe, ki niso oddane v najem, ocenjevala najemna vrednost po najemnini, ki se plačuje za najbližjo podobno stanovanje ali najbližjo podobno obratovalnico, po iiapremenjemih določilih pa bo primerjanje (parifikacija) mogoča tudi za zgradbe, stanovanja in obratovalnice, za 'katere se plačuje najemnina in so torej oddana v najem. Do sedaj parifikacija v najem oddanih prostorov po zakonu ni bila mogoča.
2. Po sedanjem rzakonu so nove zgradbe uživale davčno ugodnost za dobo 20 let samo v mestih s preko 50.000 prebivalci, Po novem zakonu se ta ugodnost razširi tudi na mesta s sedežem banovine in na kraje, ki so proglašeni za kopališča al:i letovišča.
3. Za zgradbe, ki so oproščene osnovnega in dopolnilnega davka, za dobo 20 let v spredaj označenih krajih, v ostalih krajih pa za dobo 10 let, se plačuje iz dopolnilnega davka 3% davek od čistega dohodka. Do sedaj ta znižani davek po zakono ni bil izrecno oproščen samoupravnih doklad, po novem zakonu pa se dudi na ta davek (3%) ne smejo pobirati samoupravni davki in doklade.
4. Pa tudi na ostale zgradbe, za katere se smejo pobirati samoupravne doklade na neposredni davek, se ne sme pobirati niikaka samostalna samoupravna davščina v zvezi z zakupnim odno-šajem.
Potemtakem občine ne bodo smele od dne 1. januarja 1931. dalije pobirati samostalnik davščin na dohodke, ki so zavezani zgradarini. Pri nas pride to določilo praktično v .poštev za gostašči-110, vodarino in kanalsko pristojbino, ki se vse pobirajo po višini plačane najemnine. V,bodoče se te davščine ne bodo smele več pobirati od plačane najemnine, temveč bo treba, na primer za vodarino, kanaldko pristojbino in podobne davščine iskati drugačne osnove.
Ta odredba pomenja za občine, ki pobirajo davščine te vrste, težak udarec, ki je tem občutnejši, ker ise na eni strani nalagajo občinam vedno večje dolžnosti, na drugi strani pa se jim kratijo dohodki.
5. Dolžnost plačevati zgradarino je na deželi splošna samo za kraje, kjer ima sedež sreski poglavar ali ki imajo nad 5000 prebivalcyev, čeprav so sela ali selske občine. V teh krajih so tudi kmetske hiše zavezane zgradarini.
Po novem zakonu se v teh krajih za kmečke hiše in za hiše malih obrtnikov v teh krajih in izven okoliša mest, kopališč ali letovišč, ki niso oddane v najem, določa kosmata najemna vrednost po naslednji tarifi:
	o N	ŠT ^ |
	g	w cs o ^ 22 N ♦j ^
O O	J3 £. •S S CS 5>	“ £ 8 ŠP £ •2 e 12 1"
o <35	V sel ozira prebi	V se: dežen izven kopal letovi reona
1	300 — Din	400 — Din
‘2	550’— Din	700‘— Din
3	' 750 —Din	950 - Din
. 4 •	000-— Din	1150 — Din
5	1000 — Din	1300 — Din
za visak	prostor	
preko 5	75-— Din	100 — Di:i
Tarifa je razdeljena na dva dela. Po nižji tarifi se obdavčujejo zgradbe kmetovalca in malih obrtnikov po selili, ki imajo preko 5000 prebivalcev, če niso sedež sreskega poglavarja. Druga tarifa velja za zgradbe mali ih obrtnikov izven okoliša mest, kopališč in letovišč in za kmetske hiše v selih s sedežem sreskega poglavarja. Zgradbe kmetovalcev izven okoliša teh krajev so oproščene davka, če služijo izključno kmetovalcem ali njih delavcem za stanovanje.
Za stanovanjski prostor se smatra skladni del, ki je namenjen ali prikladen za stanovanje.
Za malega obrtnika se smatra oni, ki ne delta z več nego dvema pomočnikoma.
Davčni zavezanci, katerim se zgrada-rina odmerja po tej tarifi, niso dolžni 'lagati prijav. To je pa za naše kraje na deželi, kjer najemna vrednost največkrat ne dosega v tarifi določenih pavšalnih zneskov, prav za prav edina ugodnost.
III.	Pridobnina.
1.	Maloprodajalci monopolskih predmetov, taksnih vrednotnic, poštnih in davčnih znamk ter razpečevalcev srečk razredne loterije se po novem zakonu
uvrstijo v drugo skupino s 6% osnovnim davkom.
Iz prve skupine z 10% osnovnim davkom se premestijo v drugo skupino s 6% osnovnim davkom lov v obče in ribji lov, dalje pitanje živine in svinj in gojenje rib, rakov in podobnega za prodajo.
2. Po zakonu je istočasno izvrševanje raznih poklicev zavezano davku ipo višji davčni stopnji. To pravilo pa po novem zakadil ne velja za zakup zemljišča in za maloprodajalce monopolskih predmetov, taksnih vrednotnic, poštnih in davčnih znamk ter razpečevalcev srečk razredne/loterije. Ti plačujejo za ta del poslovanja osnovni davek vedno s 6%, četudi izvršujejo še kak drug, višji stopnji zavezan posel, na primer trgovino. Posledica tega je, da bodo morali za poslovanje, ki podlega nižji davčni stopnji, dohodke posebe izkazovati.
3. Po zakonu se smatra vsako podjetje in vsalk obrat praviloma za poseben davčni predmet tudi takrat, kadar pripada v obliki glavnega in postranskega posla istemu davčnemu zavezancu.
Po novem zakonu pa je za industrijska in večja obrtna podjetja določena izjema, da se pri industrijskih in onih obrtnih (podjetjih, za katera finančna direkcija ugotovi, da so večjega obsega, smatrajo vise podružnice za en davčni predmet. Davčno osnovo ugotovi v tem slučaju oni davčni odbor, ki je kompetenten za glavni poseč. Osnovni davek razdeli v tem primeru za odmero samoupravnih doklad davčna uprava po istih načelih kakor družbeni davek.
4. Po zakonu prestane davčna dolžnost koncem onega meseca, ko je davč-nii zavezanec podjetje ali obrat dokazno odtujil ali je podjetje, obrat, odnosno izvrševanje poklica popolnoma in trajno prestalo. To določilo je z novim zakonom popolnjeno v toliko, da se onim, ki niso prestanka davčne dolžnosti pravočasno prijavili, odpiše davek samo od pričetka onega meseca, ki sledi prijavi.
IV.	Rontnina.
Rentnino so bili po dosedanjem zakonu dolžne ob izplačilu obresti odbijati in jo odpremi jati davčni upravi razen državnih ir drugih javnih blagajn
tudi podjetja, ki so načeloma zavezana družbenemu davku, ostala podjetja prav-nh in fizičnih oseb pa le, v kolikor so opravljala obrtoma bančne posle. Ta omejitev je v novem zakonu razveljavljena tako, da so sedaj dolžne pobirati
odbitkom rentnino in jo odpremljati državni blagajni vsa podjetja pravnih in fizičnih oseb brez izjeme, če izplačujejo ali v računu odobrujejo rentnini zavezane obresti od denarnih zneskov, prejetih na obrestovanje. Izvzete so samo obresti, za katere že po dosedanjem zakonu tudi podjetja, ki opravljajo obrtoma bančne posle, niso bila dolžna pobirati davka z odbitkom.
V. Družbeni davek.
1. Pri določanju davčne osnove za družbeni davek se je prišteval bilančnemu čistemu dobičku samo neposredni davek, to je družbeni osnovni in dopolnilni davek. Po novem zakonu je to določilo poostreno in se že za leto 1930. prištejejo bilančnemu Čistemu dobičku tudi na družbeni osnovni davek plačane samoupravne doklade. S to iapre-membo je družbeni davek poostren.
2. Ravno tako se po novem zakonu obdavčijo z družbenim davkom z rentnino neobdavčene obresti hranilnih vlog in tekočih računov, prejetih od drugega podjetja, zavezanega javnemu pdlaganju računov.
(Konec prihodnjič.)
nudijo vsakemu trgovcu
Desetletnica Zveze trgovskih gremilev
za Slovenijo.
(Poročilo podpredsednika Zveze trgovskih gremijev gosp. Jos. J. Kavčiča na občnem zboru v Kočevju dne 26. maja 1930.)
(Konec.)
Petletnico svojega obstoja je praznovala Zveza na občnem zboru, ki se je vršil v Rogaški Slatini. V tej dobi opažamo v delovanju Zveze energična prizadevanja za znižanje železniških tarif, akcijo za dograditev železniške proge Rogatec—Krapina, za otvoritev .železni-
kouzumenta. Nastopila je depresija, ki je v organizaciji in v vsem gospodarskem življenju zatrla inicijativnost, borbenost in voljo po napredku. V ospredje je stopil zopet novi davčni zakon, ki je predvideval za trgovino 12 % pridobnlno od čistega donosa. Zveza je tedaj ener-
škega prometa z inozemstvom preko i gično protestirala proti temu pretirano Hodoša in pri Dolnji Lendavi, za izena- j odmerjenemu davčnemu merilu in za-
dišave
znamke
SLON3
Zahtevajta
ceniki Ljubljana e
GLAVNA ZALOGA
F. ŠIBENIK
čenje zakonodaje in proti točilnim taksam ter trošarini.
Strankarsko-politični boji, neprestana sprememba političnih režimov, je skrajno škodljivo vplivala na gospodarstvo. Važna gospodarska vprašanja so bila podrejena strankarski politiki in vsi gospodarski krogi so izgubljali zaupanje v državno upravo. Pravtako pa je padel tudi naš ugled v inozemstvu.
Zveza je v teh težkih časih pokrenila ponovno akcijo za upostavitev gospodarskega sveta, ki ga je predvideval čl 44 Vidovdanske ustave; toda vsa prizadevanja za oživotvorjenje tega gospodarskega parlamenta, v katerem so videli gospodarski krogi edino zaščito v zakonodajnem pogledu, — so ostala brezuspešna. Energično je protestirala proti dejstvu, da trgovske stanovske organizacije niso bile zaslišane glede predloga zakona o neposrednih davkih, ki se je leta 1925 pripravljal. Zahtevala je revizijo taksnega zakona, noveliranje zakona o pokojninskem zavarovanju in sodelovanju pri projektu novega cestnega zakona.
iNa občnem zboru leta 1926 v Kranju je zahtevala popolno ukinitev krošnjar-stva; glede trgovsko nadaljevalnega šolstva pa, da se s posebnim zakonom regulira to šolstvo, da se uredi novim razmeram in potrebam ustrezajoče učne načrte in omogoči izdajo učnih knjig in učnih pripomočkov. Na tem občnem zboru je sklenila nadalje zahtevati poleg drugega obligatorno uvedbo legitimacij za trgovske potnike ter <la se iz naslova
kaldrmine nabrani denar uporabi na sedežu carinarnice za vzdrževanje in tlakovanje dovoznih cest.
Novembra meseca 1926 je sklicala Zveza v Celje izredni občni zbor, ki je razpravljal o spremembi pravil. Kakor skoraj v vsaki organizaciji, tako so nastala tudi v zveznem načelstvu nesoglasja, ki so imela za posledico odstop 8 odbornikov, v čemur je postalo zvezno načelstvo nesklepčno. Na tem izrednem občnem zboru se je sklenilo, da se število odbornikov poveča ter da vodi Zvezo z ozirom na upravno razdelitev Slovenije izmenjevalno enkrat načelnik iz ljubljanske, drugič pa načelnik iz mariborske oblasti. Izvršile so se tudi volitve načelstva, v katerega so bili izvoljeni gg. Vilko Weixl, Rudolf Stermecki, Janko Klun, Ludvik Brumen, Fran Sire, Anton Umek, Leopold Fiirsager, Ivan Gregorc, Jurij Verovšek, Ivan Kostevc, Ernst Hieng, Josip J. Kavčič, Vilko Turk, Peter Šterk in Fran Zebal. V nato sledeči načelstveni seji je bil izvoljen za zveznega načelnika g. Vilko Weixl, za podnačelnika pa gg. Josip J. Kavčič in Rudolf Stermecki.
Z novo razdelitvijo države v oblasti so se pridružile že itak težkim državnim davčnim bremenom še oblastne davščine. Zveza je tedaj na občnem zboru leta 1927, ki se je vršil v Ptuju, energično protestirala proti oblastnim dokladam, ki so jih nameravale oblastne skupščine prevaliti v pretežni meri ibaš na pridobitne sloje. Ponovno je zahtevala ukinitev davka na poslovni promet in upostavitev gospodarskega sveta; zavzela se je za čimprejšnjo zgraditev poslopja za poštno hranilnico v Ljubljani in izrazila energičen protest proti poslovanju konzumnih društev in zadrug. Ponovno je zahtevala tudi ukinitev zakona o pobijanju draginje, ki žal še danes, ko se bori trgovstvo s hudo .medsebojno konkurenco, povzroča neprilike. Gospodarski položaj se ni izboljšal, nastopila je doba bančnih polomov in mnogobrojnih konkurzov. Trgovstvo je pretrpelo tedaj velike zgube. Slaba letina, mala zaposlenost industrije, številne redukcije so zmanjšale kupno moč
htevala, naj se pobira pridobnina po davčni lestvici s 3% in naj doseže pri najvišjih dohodkih 8%. Davčna odmera se je sicer znižala od 12 na 10%, a še ta je za današnjo davčno moč trgovstva odločno previsoka.
tudi zvezno načelstvo, kateremu z da-INa občnem zboru, ki.se je vršil dne 24. aiprila 1927 v Ptuju, je bilo izvoljeno tudi zvezno načelstvo, ki mu z današnjim občnim zborom poteče funkcija.
Lefa 1926 so se vršile volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, za katere je postavila Zveza stanovsko kandidatno listo. Iz političnih razlogov pa se zbornica ni konstituirala in na občnem zboru leta 1927 je Zveza ponovno zahtevala, da se pravilno izvoljena zbornica skliče. Visa prizadevanja Zveze pa so ostala brezuspešna; — brezuspešna je bila tudi borba pri zborničnih volitvah, ki so se vršile leta 1928.
Leto 1928 je pomenilo v našem gospodarskem življenju vrhunec krize. Notranje politične razmere so bile povsem razrvane, žalostni dogodki v parlamentu so povzročili neznosno atmosfero, ki je dušila gospodarsko delavnost. Globoko pasivna trgovinska bilanca leta 1927, slaba letina so pripomogle do skrajno neugodnega natra njega i.: zi::: ,. jo - a trgovinskega položaj . (Zvezno delovanje je bilo v tem letu usmerjeno v borbi za omiljenje državnih in samoupravnih dajatev in v odločilnih naporih za zboljšanje zlasti prometnih, obrtno-pravnih in socialno-poli-tičnlh razmer.
Z letom 1929 je nastopila v zgodovini naše države in našega gospodarskega življenja nova doba. Prvih deset let obstoja naše države moremo označiti kot dobo ustavotvornih in narodnostnih bojev, dobo borb za politično konsolidacijo, ki pa so, žal, zgrešile svoj vzvišeni cilj. Gospodarski interesi so podlegli političnim interesom! Z zgodovinskim manifestom Njeg. Vel. kralja z dne 6. januarja 4929 je bila ukinjena ustava, ■j.: " o.i purmrnent in so končali bratomorni strankarsko politični boji. Danes je usmerjeno delovanje naše državne uprave v znamenju gospodarske konsolidacije.
| 'V zveznem delovanju prvega deset-j letja njenega obstoja opažamo vztrajno j prizadevanje za omiljenje davčnih bre-! men, živahno delovanje za našim raz-| meram odgovarjajoč promet in moderno j gospodarsko zakonodajo.
| Mnogo je še nerešenih vprašanj in zahtev, ki jih je postavila Zveza že na ; prvih svojih občnih zborih; beležiti pa more tudi mnogo uspehov.
Ob njeni desetletnici je formalno j združeno v 27 gremijih in Zvezi vse trgovstvo Dravske banovine, i Bodočnost nalaga trgovstvu težke in važne naloge, tem nalogam pa bo kos le tedaj, če ne bo organizacija slovenskega I trgovstva popolna le formalno, marveč j da bodo gremiji in Zveza žarišča, okoli , katerih se bo zbiralo stanovsko zavedno ' trgovstvo, stremeč po razmahu in napredku.
Program Zveze, ki je bil začrtan, jasno in točno, že na prvih občnih zborih, je tudi ob desetletnici Zveze — naš program. S tem programom, — z odločno voljo braniti in pospeševati svoje gospodarske interese v strumni in solidarni organizacij, — naj stopi zavedno trgovstvo v drugo desetletje obstoja svoje matice!
Resolucija konference gospodarskih zbornic v Dubrovniku
Na konferenci gospodarskih zbornic Jugoslavije, ki se je vršila 25. in 26. t. m. v Dubrovniku, je bila glede ustroja zbornic sprejeta naslednja resolucija:
Trgovina, obrt in industrija imajo za naš narod in za našo državo pri pravilnem in dobrem značaju ogromen značaj. Od njihovega stanja in napredka sta v prvi vrsti odvisna napredek naše države in blagostanje naroda. Zbornice za TOI služijo velikemu cilju, da ščitijo te panoge našega gospodarstva v sodelovanju z državo in samoupravnimi oblastmi. Zato je potrebno, da zbornice uživajo pri vseli oblasteh popolno razumevanje, zaupanje in naklonjenost in da je sodelovanje z državnimi in samoupravnimi oblastmi čim tesnejše. Glede na veliko in važno potrebo, da so zbornice vsestransko informirane o stanju in razvoju posameznih gospodarskih panog svojega področja, se jim mora dati možnost, da dobijo vse potrebne podatke od organizacij in podjetij in vse informacije za pravilno vršenje svojih nalog. Konferenca zbornic z zadovoljstvom ugotavlja, da so gospodarske zbornice v težkih razmerah prvih let narodnega življenja izvršile zaupane jim naloge v mejah možnosti in da so se zlasti v zadnjih letih intenzivno bavile s pozitivnimi nalogami okrog obnove gospodarske preorijentacije in gospodar-sikega uedinjenja vseh Jugoslovenov. S svojimi konferencami in kogresi so vršile konstruktivno delo ina polju pospeševanja našega narodnega gospodarstva.
Konferenca zbornic ugotavlja pri tej priliki z zadovoljstvom, da se je kraljevska vlada na temelju manifesta Nj. Vel. kralja od 6. januarja 1929 resno poprijela dela okrog izvajanja resolucij in sklepov gospodarskih zbornic, pri čemer jim je dajala večjo možnost glede sodelovanja pri izenačenju gospodarske zakonodaje. Gospodarsko življenje zahteva, da se našim zbornicam da enotna zakonska podlaga, iki jim bo prožila možnost še intenzivnejšega in tesnejšega sodelovanja z upravnimi oblastmi pri pospeševanju narodnega gospodarstva. Konferenca predpostavlja, da kraljevska vlada v polni meri ceni dosedanje delo zlbornic na polju ustvarjanja
Koncentracija žitnega eksporta na Ogrskem.
Ogrsko poljedelsko ministrstvo hoče ustanoviti organizacijo po zgledu ameriških poolov, ki naj izvede vnovčenje pridelka pod egido vlade. Napravili bodo zakon za podporo cen in bo s tem preprečen pritisk na cene od strani špekulacije. Nakupi pod normalnimi cenami bodo predstavljali kaznjivo dejanje, ki bo kaznovano po zakonu proti ode-iruštvu. Vse razpoložljive magacine bo vzela vlada v najem in bodo kmetje tam svoje blago vskladiščili, oziroma dobili za oddano blago od določene banke primeren predujem. S tem se hoče preprečiti prodajanje po prenizkih cenah. — Previšek bodo pokupile nekatere velike tvrdike, ki jih bo vlada imenovala, in ga bodo eksportirale. S tem bo mogla vlada vnovčenje žita zmeraj nadzorovati.
O skrbi vlade za ogrsko poljedelstvo beremo nadalje: Finančni minister dr. Wekerle je sprejel ponudbo Ogrske komercialne banke v Pešti o posojilu deset milijonov dolarjev, ki naj se porabi v ekspertne namene poljedelstva. Drugo posojilo v isti višini, namenjeno pospeševanju vnovčenja žita, hoče najeti minister v juliju. Kmetje bodo dobili eksportne kredite po izredno ugodnih pogojih, za ca. 7 /%. — Kakor poroča »Pester Lloyd«, je dobila Komercialna banka' teli 10 milj. dolarjev od neke ameriške banke po prav nizki obrestni meri in mora plačati samo l'A% nad vsakratnim dnevnim tečajem v Newyor-ku. Kredite bo dobilo poljedelstvo potom Deželne centralne kreditne zadruge. S tem bo seveda ogrskemu poljedelstvu prav zelo pomagano.
solidarnosti vseh gospodarskih panog in strok in da želi podpreti njihovo stremljenje, da se privedejo v sklad nasprotni gospodarski interesi, kadar in kjer se pojavijo. Konferenca izraža željo, da se čim prej donese enotni zakon o gospodarskih zbornicah, ki bi lem ustanovam zasigural polno samoupravo in polno možnost inicijativnega izvrševanja njihovih nalog.
Konferenca osvaja v celoti predlog zagrebške in ljubljanske zbornice glede nalog gospodarskih zbornic, navedenih na strani 18 tiskanega referata, in smatra, tla bi bilo potrebno staviti našim zbornicam v pristojost one naloge, ki jih danes vršijo francoske zbornice, zlasti v pogledu prisostvovanja potom posrednih delegatov na vseh razpravah in komisijah, kjer se rešujejo splošna gospodarska vprašanja zborničnega področja, v pogledu delegiranja članov v odbore za prometna, pomorska, poštno-telegraf-ska in oarinsko-politična vprašanja ter pogledu aktivnega sodelovanja pri reševanju vprašanj, komunikacij, luk, javnih skladišč in v zvezi s tem s taksnimi in pristojbinskimi vprašanji.
Zato naj zakon daje zbornicam čim širšo bazo glede pristojnosti, da bi inicijativno delo prišlo do čim večjega izraza. Ker je pogoj za aktivnost zbornic razpolaganje z dovoljnimi materialnimi sredstvi, naj se v novi zakon uvrstijo enotni predpisi glede njihovega financiranja, pri čemer naj se uvažujejo osnovna načela referata zagrebške in ljubljanske zbornice. Če pa ne bi bilo mogoče čimprej dovesti novega zaikona o zbornicah, tedaj naj se čimprej enotno uredi vprašanje zborničnih doklad. Zakon mora tudi predpisati obvezno pomoč zbornici od strani vseh gospodarskih organizacij, ki naj z zbornico na čelu tvorijo zaokrožen harmoničen sistem predstavništva gospodarskih panog. Zakon mora tudi urediti vprašanje stalne skupne kolaboracije med zbornicami.
Končno prosi konferenca kraljevsko vlado, da v bodoče pri sestavi delegacij za konference raznih gospodarskih ustanov čim bolj vpošteva predstavnike gospodarskih zbornic.
KNJIGOVODSKI TEČAJ ZA OBRTNIKE IN POMOČNIKE V KAPLJI
je na željo interesentov preložen od 1. junija t. 1. na mesec julij t. 1. Radi prijave velikega števila udeležencev se bosta vršila najbrže dva tečaja, eden v Vranskem, drugi v Gomilškom, pouk pa uredil tako, da bo trajal 5 dnd zaporedoma, vsakokrat po 4 ure." Interesenti naj se prijavijo neposredno Zavodu za pospeševanje obrta Zbornice za TOI v Ljubljani.
* * *
SOLITER IZ CHILE PROTI UMETNEMU SOLITRU.
Vodijo se priprave za Lzgradbo pro-dajalnic čilskega solitra po vsej Evropi. To je v najožji zvezi z ustanovitvijo družbe Solitrera iNacional, o čemer smo že poročali. Družiba, pri kateri je udeležena država Ohile s 50 odstotki, razpolaga z ogromno glavnico 74 milijonov funtov. Srednjeevropski prodajni urad družbe se bo nahajal v Berlinu, v vsaki državi Srednje Evrope bodo poleg že obstoječih propagandnih uradov osnovali še prodajni urad kot podružnico beril inske srednjeevropske centrale. To imora iti zelo hitro, kajti s 1. junijem naj nova organizacija že prične z obratovanjem. Posledica reorganizacije čilskega izvoza solitra se bo poznala v prvi vrsti v padcu solitrovih con, ki ga cenijo v strokovnih krogih na 25 do 30 odstotkov ali pa še više, ker je odpravila čilska vlada vse eksportne takse in pristojbine. Seveda bo s tem zelo prizadeta industrija 'Umetnih gnojil, in se zato že iščejo pota za sporazum. Mislijo, da se bodo pogajanja mied čilsko družbo in evropskimi producenti umetnega solitra pričela že v začetku junija.
Lesna industrija in lesni izvoz Jugoslavije
Lesna industrija Jugoslavije je preživela v letih 1025 in 1926 občutne krize, je stopila v letu 1927 v dobo izrecno živahne prodaje ter je ugoto-vila leta 1928 zopetno poslabšanje kupčije, ki se je v letu 1929 močneje izrazilo in se je v prvih letošnjih mesecih že zelo poznalo. Po uradni statistiki je padel izvoz stavbnega lesa 1. 1928/29 od 1,470.000 na 1,400.000 ton, pri čemer se je pa vrednost pa8 dvignila od 1180 na 1400 milijonov dinarjev. Izvoz drv je narasel od 605.180 ton na 656.434 in od 130-5 na 1426 milijonov dinarjev, izvoz železniških pragov od 170.365 na 190.367 ton in od 124-5 na 150-2 mil. dinarjev. Te samenasebi še zadosti ugodne številke so večkrat naravno rezultati prejšnjih zaključkov, kar velja po večini tudi za zadevne številke prvega letošnjega četrtletja. Kljub temu pa razvoj ravno v najzadnjih mesecih ni bilo zadovoljiv. Tu. se je pokazal vpliv zveze konsumentov, pa tudi ruska konkurenca. Ruski eksport žaganega lesa v letu 1928 je bil sledeči: v Anglijo 354.000 standardov, v Holandijo 61.000, v 'Nemčijo 55.000; za leto 1929 so številke sledeče: 550, 140 tisoč in 86.000; za leto 1930, če bo šlo tako naprej kot se sedaj vrši, sledeče: 750.000, 180.000 in 120.000. Opozarjajo, da se 80 odstotkov svetovne produkcije lesa takole razdeli: Evropa brez Rusije ima 135-46 milijonov hektarov z gozdom pokrite površine, z Rusijo pa več kot še enkrat toliko, namreč 293-3; Zedinjene države 190, Kanada 191-4. Letni prirastek v 1000 kubičnih metrih v Evropi brez Rusije znaša 298.000, v Evropi z Rusijo 648.000, v Zedinjenih državah 187.000, v Kanadi 75.000. To je' izračuni! odbor Zveze narodov. Po profesorju dr. Marinoviču je Jugoslavija glavni dobavitelj lesa za južne evropske trge: Italijo, Španijo, Južno Francijo itd. ter za Ogrsko; poleg nje tudi Avstrija, Rumunija in Češkoslovaška. K temu pridejo še drugi trgi, kot Afrika, Južna Amerika itd., predvsem pa v Evropi Nemčija, Belgija, Anglija i. dr. V Nemčiji in Angliji, pa tudi v Italiji in Južni Ameriki se pozna ruska konkurenca, ki cene spodbija. Bilance za I. 1929 so bile še skoraj vse aktivne, v zaključkih za leto 1930 se bodo zrcalile omenjene okoliščine.
JUGOSLOVANSKA NARODNA BANKA ZNIŽALA OBRESTNO MERO.
INa kratko smo o tem poročali že v sredo. Sklep Narodne banke glede znižanja od 6 na 5 in pol odstotka ni prišel nepričakovano. Bil je spričo razvoja položaja lia mednarodnih denarnih trgih tudi potreben in razmeram odgo-i varjajoč. Saj so šele prav pred kratkim znižale obrestno mero Nemška državna banka, Avstrijska narodna banka, Češkoslovaška narodna banka in sedaj tudi Ogrska narodna banka. Pariz je napovedal novo znižanje, pa ima že dtak samo 2 in pol odstotka. Tudi Berlin hoče zopet znižati. — V Jugoslaviji je denarni trg izredno likviden. Obtok bankovcev je padel na pet milijard dinarjev, kar je izredno nizko. Denarja je dosti, a kupčdjski položaj je slab. Zato se iščejo za denar naložilne možnosti; na drugi strani se pa mora napraviti trgovini denar laže dostopen. Brez dvoma je hotela dati Narodna banka zasebnim bankam dober zgled in da razumeti, da se mora poleg vložne obrestne mere znižati tudi debetna obrestna mera. Upati je, da bodo zasebne banke zgledu Narodne banke sledile.
0 MEDNARODNI INDUSTRIJI BARV.
Na mednarodnem kongresu kemije in barv v Milanu je predlagal predsednik italijanske kemične in barvilne zveze ustanovitev mednarodne zveze barvnih veletrgovcev. Predlog je bil sprejet in je bila obenem tudi že ustanovljena nova zveza. Sedež zveze bo v Baselu. V prihodnjem letu bo mednarodni kongres kemije lin barv v Parizu sklepal o končnoveljavnih pravilih novoustanovljene zveze.
 % ivdu
Glede ameriške carinske novele so
nastala pri merodajnih diniteljih v U. S, A. različna mnenja, a beremo, da ni dvoma, da bo končno vendarle sprejeta.
Državni dohodki Jugoslavije so bili v preteklem letu za 663 milijonov Din večji ko v letu 1928. Na j več ji je bil previšek pri indirektnih davkih, skoraj za 300 milj. Din.
Brezposelnost v Angliji je narasla na
1.760.000 oseb. To je sedaj prvi problem notranje angleške politike.
Nova Turška Državna banka bo razpolagala z glavnico 25 milijonov turških funtov ter bo izdajala bankovce in delnice, obrestljive po 8 odstotkov.
Glede trgovskih pogajanj s Turčijo beremo, da je turška vlada izvedla vse priprave, da se pogajanja z Jugoslavijo pričnejo. Pogajanja naj se vršijo v Carigradu.
Agrarni blok Ogrske z Jugoslavijo
itd. hočejo ogrski poslanci, tako vladni kot opozicioiialni. Le na ta način bi se mogli ogrski poljedelski produkti dobro vnovčiti.
Ogrska Narodna banka je znižala obrestno mero od 6 na 5 in pol odstotka,
sledeč s tem tendenci mednarodnih denarnih trgov. Saj hoče iti Francoska celo pod 2 in pol na 2 odstotka.
V ameriški aviatični industriji se vrši sedaj pregrupacija; kot .matico raznih družb so ustanovili družbo General Aviation, ki je popolnoma pod kontrolo General Motors.
Skupnost Lloyd - Hapag se že pozna, in sicer v ureditvi skupne plovbe v nekatera severoameriška pristanišča.
ČJilenski producenti solitra so zaslužili v prejšnjih letih do 50 odstotkov vloženega kapitala. Vsled konkurence se je dobiček seveda zmanjšal. Produkcija v Ohile je znašala v letošnjem aprilu ca. 200.000 ton, vidne svetovne zaloge solitra dosegajo danes skoraj
2.300.000 ton.
Proti sleparijam v trgovini z efekti v U. S. A. izdelujejo sedaj nove obrambne metode pod protektoratom Trgovske zbornice Zedinjenih držav. — Zbornica ceni škodo ameriških lastnikov efektov vsled sleparskih manipulacij na 500 do 1500 milijonov dolarjev na leto.
Izvoz čevljev iz Nemčije je v aprilu zelo padel, 392.000 parov v vrednosti
4.100.000 mark proti 476.000 parom in 4,00(3.000 markam v marou; nekateri spravljajo to v zvezo s praktično uporabo do 1. apnila vezane zaščitne carine.
Kritje Nemške Državne banke v zlatu in devizah je znašalo po zadnjem izkazu banke 72-4 odstotkov.
Tael v Šanghaju je zelo padel in je dosegel najnižjo točko po letu 1920. V šanghajskih trgovskih krogih je povzročil padec veliko vznemirjenje.
S sladkorno peso obdelana površina v Avstriji je letos za 10 odstotkov večja kot je bila lani.
»Savac, splošna zavarovalna družba v Zagrebu izplačuje iz čistega dobička v znesku 3,198.000 dinarjev zopet deset odstotno dividendo.
Trg jajec se nagiba vsled manjšega povpraševanja k slabosti; tako poroča eksp. zadruga v št. Juriju ob j. ž. Nakupna cena je 0-75 Din.
Konoplja v Vojvodini se prav dobro razvija, vremenskih neprilik velikega obsega ni bilo.
Zopetno vpeljavo petrolejskega monopola v Grčiji pripravlja grška vlada. Monopol bo prevzel predelavo in prodajo petroleja.
Hoover bo podpisal ameriško carinsko novelo; pravi, da nima ničesar proti nji, če bodo elastične določbe rešene v njegovo zadovoljnost.
Da se dvignejo cene kavčukovih pnevmatik, se bodo posvetovale vodilne ameriške tovarne gumija z angleško tvrdko Dunlop in s francosko tvrdko Michelin.
Izvoz iz USA v Rusijo je bil v marcu z 12-5 milijonov dolarjev za 300 odstotkov večji kot v lanskem marcu. To je tem pomembnejše, ker je izvoz iz USA v druge dežele letos splošno padel.
Trgovstvo za zvezo
Slovanski gospodarski krogi so že na železniški konferenci v Beogradu leta 1920. poudar jali i veliko važnost skrajšanja železniške zveze proti morju in Dalmaciji s tem, da se zgradi proga Kočevje-Sušak.
Zgraditev te proge je bila nato 1. 1922. uzakonjena in predvidena po gradbenem načrtu Direkcije za zgradbo novih železnic v letu v letu 1928. in 1929.
iProga Kočevje-Sušak bi bila izredno velikega gospodarskega i*n tujsko prometnega pomena. Gospodarski krogi Dravske 'banovine želijo utreti direktno izhodišče na morje in ise s •tem otresti lujega posredništva. Pa 'tudi iz tujsko prometnega ozira je 'proga velike važnosti.
Zve/za trgovskih grmijev za Slovenijo je na predlog gremija trgovcev v Ribnici na svojem občnem zboru v Kočevju dne 25. maja t. 1. razpravljala o važnosti zgraditve te proge in je sprejela sledečo resolucijo:
»Že od osvoboditve stremi vsa trgovina Slovenije za dosego primerne .potu do naših pristanišč Sušaka in Splita in za primerno železniško zvezo s suš a šk im pristaniščem, prirod-nim za Slovenijo. Od le^ta do leta se
K OSNUTKU NOVJfiGA
Slovenije z morjem.
•znatno veča ves promet tega pristanišča in potreba oži votvoritve projektirane, trasirane dn že uzakonjene 'železniiške zveze Kočevje-Sušak postaja od dne do dne nujnejša. ŽeJez-njSka zveza Kočevje-Sušak preko ^Karlovca je predolga in ne odgovarja potrebam današnje trgovine in vedno večjega tujskega prometa in to tem manj, ker si želi trgoviina in zlasti -lesna trgovina utreti direktno pot v svet in se osvoboditi neželenega posredovanja.
Trgovstvo Slovenije, zastopano na o bon e m zboru Zveze trgovskih gre-mijev v Kočevju dne 25. maja 1930, naiproša kraljevsko vlado, da v interesu narodnega gospodarstva pospeši cživOtvorjenje gradnje železniške proge od Kočevja proti Sušaku in s tem omogoči dvigniti blaginjo krajev, ležečih ob tej progi.«
Zveza je resolucijo predložila na merodajna mesta in trgovstvo j« trdno uverjeno, da se bo tej vitalni želji vseh gospodarskih krogov Slovenije (■imprej ugodilo, zlasti ker je zgraditev j)roge uzakonjena in vsi gospodarski in tujsko prometni razlogi govore za njeno čimprejšnje udejstvovanje.
Devizno tržišče
Zveza trgovskih gremijev za Slovenijo j« na svojem občnem zboru dne 25. maja t. 1. v Kočevju razpravljala tudi o osnutku novega obrtnega zaikona in je soglasno sprejela naslednjo rasolucijo: »Razpravljajoč o osnutku novega obrtnega zakona ugotavlja trgovstvo, zbrano na občnemi aboru Zvene trgovskih gremijev za Slovenijo v Kočevju, da zakonski načrt odgovarja težnjam slovenskega trgovstva. Načrt osvaja večino načel, ki jih zastopa trgovstvo Dravske banovine, radi česar izreka g. ministru
Napredek v trgovini z avtomobili
iAutomobtfizem se tekom zadnjih let tudi pri nas intenaivneje razvija, vendar še zdaleč ni dosegel tistega razmaha, kot ga po pravici 'zahteva vsestranski napredek našega časa. Ni naš namen, razglabljati, kje leži krivda, ki otežkoča razvoj. Omenimo naj le, da imamo ponekod res skrajno slabe ceste, po katerih se kmalu ne bo mogoče več prevažati z modernimi prevoznimi sredstvi kot je au torno bil. Če se v tem oziru napravi čimpreje temeljita in pa uspešna remedura, upamo da bo z njo storjen velik korak naprej.
Kljub tej in še mnogim drugim zaprekam, ki se stavljajo pni nas autonio-biliamu na pot, se naši trgovci avtomobilske stroke trudijo uvesti automobil med najširše plasti našega naroda, 3 tem da omogočajo nakup po najmodernejših principih. V Ljubljani je nastala v zadnjem času nova prodajalna te stroke, ki v nobenem oziru ne zaostaja za sličnimi po velemestih Evrope. Tukajšnja tvrdka Tniumph Auto, družba z o. z. kot zastopnica svetovnoznanih tvor-nic konzorcija FIAT v Turinu, ki zaposluje preko iiS.OOO delavcev in na-stavljencev, je preuredila prejšnji kino pri gorenjskem kolodvoru, last g. A. K. Kregarja v okusno razstavno dvorano, v kateri se nahajajo vsi najnovejši modeli osebnih in tovornih auto mo biki v. Razstavljen je med drugimi nov model tipe 514, ki je vsled velike 'rentabilnosti lin male nabavne cene, voz trgovca per excelence, dalje velike, pri uas dobro znane 4 lin 6 sedežne 'limuzine tipe 521, itd., itd. — interesent »i lahko brez vsake obveznosti to razstavo ogleda lin izbere svojemu okusu odgovarjajoči voz.
Ista tvrdka pa hoče interese ščititi s tem, da je pričela na njenem lastnem prostoru v Ljubljani VII, na Celovški cesti graditi moderno delavnico za popravila automobilov, ki bo po velikosti in opremi ena največjih in najmodernejših v naši kraljevini. Novo poslopje, ki se gradi tpo uajnovejših principih industrijskih zgradb, bo v celoti v že-lezobetonski konstrukciji s pomočjo taljenega cementa po načrtih tt. ing. Jos.
OBRTNEGA ZAKONA.
Irgovine in industrije Juraj Dem^trovi-ču toplo zahvalo.
Želi pa, da se osnutek spremeni in dopolni s predloženimi predlogi, zlasti v pogledu uvedbe usposobljenosti, kroš-njarstva, omejitve starosti vajencev, šolske predizobirazbe in učne dobe vajencev, uvedbe vajeniških preskušanj v vseh trgovskih strokah, dopustov in odpravnin pomožnega osobja ter obliga-tornosti zvez.
Trgovstvo Dravske banovine se nadalje odločno izjavlja za sistem skupnih 7ibornic z avtonomijo odsekov.«
Dedek v Ljubljani, ter bo vsled tega gotovo že v nekaj tednih. V njem se nahaja vse, kar pride za m od« mo delavnico 'te stroke v poštev'. Montažna dvorana je tako prostorna, da naj več ji pri uas obratujoči autobusi lahko v njo zapeljejo, in se s pomočjo dvigal in pa škripcev popolnoma demontirajo.
Ker ima tvrdka bogato zalogo vseh v poštev prihajajočih rezervnih delov, se tudi največja popravila izvrže v najkrajšem času. Tvrdka ima na razpolago tudi kvalificirane delavce, ki so se deloma izpopolnili v obratih centrale na Dunaju. Velikega pomena je tudi to, ker ima tvrdka zastopstvo v Mariboru, Gradcu in na Dunaju, pa se tako lahko poslužuje svojih filijal, če eden ali drugi rezervni del ni mogoče dobiti pri centralnem zastopstvu v Zagrebu.
fBfmj 30. maja l 'W)	Ipovpro- ievonje Din	Ponudba Dfal
D ti V12, h		
\ot»U<i <tean 1 h. . .	22-755	22-815
H«rliii l M		13*5025	13-5325
1 betgo			7-'K)35
tJudUnpeAt« 1 . .		9-8976
Curih lbo tr		,1094-40	1(97-40
Dunaj 1 ALtuig		7-9752	8'0052
l^ondon 1 luni		274-85	275-65
1 dolu ....	56-43	M5-63
Pariš 100 Ir		221-09	2S8'09
Praga 100 kron ....	167 "56	H.8 35
Tr*t 100 Ui		- •—	2i 6 66
USTANOVITEV DRUŽBE OPIJA V BEOGRADU.
IPred kratkim smo pisali, da se je načrt za ustanovitev opijevih zadrug v Južni Srbiji izjalovil. Sedaj beremo, da so se v Beograjski trgovski zbornici zbrani industrijci zedinili ustanoviti delniško družbo za eksprvrt opija z začasno glavnico pet milijonov dinarjev. O višini delnice še ni nič znano. iNova družba ima namen, da posreduje med producentom in prodajalcem opija.
čltajte In razširjajte »TRGOVSKI LIST«.
V docela očitnem nasprotju s tendenco devizniih tečajev predzadnjega tedna jo bila situacija v minulem tednu vsled nastopitve »baisse« pri vseh tečajih. Edino Budimpešta in Curih sta beležila na vseh boranih sestankih nespremenjeno in sicer Curih na bazi 1095-90, Budimpešta pa po povprečnem tečaju 9.8987. Izmed ostalih deviz so tekom iprošllega tedna najbolj oscilirali Bruselj, ki 'je od 7.9086 popustil na 7;9069 (23. t. 'in.), London od 275-4B (20. t. m.) na 275-28 (22. t. m.), dočim se je okrepil na jpetkovem boranem sestanku zopet na 275-38, in Pariz, ki |je od pondeljka do četrtka oslabel za 27 točk in je v petek beležil za 10 točk višje, t. j. -222-16. Nekoliko manjše kurane razlike iso v miinolem tednu dosegle naslednje devize (citirani so povprečni tečaji od 19. in ,®S. t. -m.) Amsterdam 22-79—22-78, Beijin t;i'i>2—13. .Dunaj je še najmamje variral od torka na četrtek, ker je beležil na vseh teh sestankih 7-9891, od pondeljka (7-9924) do petka pa popustil na 7-9858, dalje New York od 56-56 na fv6i58, iPraga je le neznatno kolebala nied 168-— in 167-90 nalik Trstu, tki je bil trgovan po 297-— v pondeljek in sredo po 279-05 v toiek (najvišji tečaj), po 296’88 v četrtek (najnižji tečaj) in končno po 296D4 <na poslednjem borznem sestanku zadnjega tedna.
Baš prej omenjeno opadanje večine tečajev važnejših deviz je znatno poživelo devizno kupčijo, saj je minuli borzni teden zaključil s prometom Din 22,219.816-2B, torej z znatnejšim kot predzadnji teden (20.448 milj. dinarjev).
Narodna banka je posredovala tokrat nekoliko mauje in je dala na razpolago Dunaj, Berlin, New York itd. v celetm za 7.007 milj. dinarjev, medtem ko je bilo v privatnem blagu zaključenega največ Londona, Guriha in Trsta, skupno za pieik« VI% milijona dinarjev.
Višina tekom proJIlega ledina opravljenega celokupnega prometa v poedi-nih devizah je bila sledeča (vse v milijonih dinarjev): jLondon 6.331, Curih 5.670, Berlin 2.743, New York 2.325, Dunaj 2.091, Praga 1.508, Trst 1.181, Budimpešta 0.139, Pariz 0.109, poleg tega še nekaj izaključkov Amstaidama ter malenkost Bruslja.
Efektno tržišče.
To tržišče je »tudi v pretečenem tednu ostalo brez pomembnih sprememb tako glede kupčije kakor tudi glede tendence in ,zanimanja. Zaključena je bila 23. t. m. Kranjska industrijska družba po tečaju Din 290-—. Drugih ,zaključkov ni bilo.
(Delnice Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode so ivslled izplačila kupona -noti ral e od 21. t. m. po 1,17 Din.
Blairovo 8% in 7% posojilo je beležilo od 19. do '21. t. m. 96-75 oz 85'—, 22. in 28. t. ni. 97‘— oziroma 85-— in 85-50.
Tendeuca nadalje mlačna ob minimalnem zanimanju.
Lesno tržišče.
iNa lesnem trgti tudi pretečeni teden ni bilo niikakih sprememb. Karakteristično za 'sedanjo mlačno situacijo v legni kupčiji je dejstvo, da za javne d raži: e in oddaije ieSa, ki so se vršile v pretečenih dneh, ni bilo nikaikega zanimanja. Druga leta se je na vsaki javni licitaciji priglašallo zelo velilko interesentov, ki so si glede ofertnih ponudb občutno konkurirali, letos pa ni bilo Opaziti nobenega posebnega interesa. Ponudbe so bile veliko manjše in Število ponudnikov je bilo znatno nižje. V nekaterih primerih se dražbe radi n&zadosttfiega števila sploh niso mogle vršiti -in so se morate ponovno razpisati. Iz vsega tega zamoremo sklepati, da naši večji producenti ne pričakujejo nikakega ipobefljšanja situacije v doglednem času. Situaciji odgovarjajoči so bili tudi zaključki na tukajšnji borzi. Zaključilo se je 2 vagona friz hrastovih od 25—60 cm, 5, 6, 7 in 8 cm, 1 vagon bukovih drv, 2 vagona oglja ter 1 vagon desk za izdelovanje friz.
žitno tržišče.
Na razvoj žitnega tržišča bo v pretečenem tednu vplivale v prvi vrati vremenske neprilike. V nekaterh delh naše zemlje, kakor tudi inozemstva je Napadel sneg, deževje je pa obsegi o celo zemljo, tako da so v nekaterih krajih nastalle celo poplave.
V prvi polovici minulega tedna je bila tendenca z.a pšenico zelo niedia; v drugi polovici se je nekoliko okrepila visled zaostalosti razvoja biljk ali le za kratek čas iti sledilo je ponovno zatišje. Povod temu je dala ugotovitev, da razvoj stebelj zaostaja, dočim se klas ilepo razvija. Naravno, da bi dalije trajajoča hladnost vplivala tudi na razvoj klasa, s ftinier skuša Spekulacija izkoristiti ev. slabšo žetev.
Za rž, oves in ječmen izgledajo usevi povsem ugodtto, vendarle je tendenca šibka. Za koruzo je tendenca zelo spremenljiva, za fižol pa povsem medla.
Cene so bile na ljubljanski borzi v minulem tednu sledeče:
Bačka pšeiiira: 80 kg, 2% prim., ralev-ska voznina, slov. postaja, dobava prompt-'na, plačilo v 30 dneh, Din 25750—260 —.
Katka pšenica: 78 kg, 2% prim., nilav-ska voznina, slov. postaja, dobava prompt-ma, iplačilo v 30 dneh, Din 250—252a0.
Bačka pšenica: 77 kg, 2% prim., .nilev-ska voznina, slov. postaja, dobava prampit-na, iplačilo v 30 dneh, Din 242’50—245,—.
RŽ: 72—73 kg, 2% priim., mileVska voznina, slov. ipostaja, dobava promptna, plačilo v 30 dneh, Din 197-50.
Pšenična moka O/G: Iranko Ljubljana, pri odjemu celega vagona, plačilo po prejemu blaga, Din 400— 405.
Koruui popolnoma stika: dobava ■prompt-jia, iplačilo v 30 dineh, Din 137-50—140.
Koruza popolnoma suha: dobava meseca jiunija, plačilo v 30 dneh, Din 142-50—145.
.tafaneit bački ozimni:	00—07 :kg, Din
187 50—170—.
.Ječmen ha tki ozimni:	62—63 kg, Din
162-50—165 —.
Oves bački: navadna voanitna, Din 180 do 185--.
iNa ljubljanski borzi v minulem tednu ni bilo v žitu -nobenega zaključka.
tfS
K
\
Tovarna vinskega kisa, d. z o. z. Ljubljana
nndi »
najfinejži in najokusnejSi
namizni kis
iz pristnega vina
Zahtevajte ponudbo !
Tehnično in hlgljenlčno najmo-demeje urejena klsarna v Jugoslaviji
Pisarn«! LJaM|ona, Danajska cesl« 1 a, II. nadjlr.
Telefon iid. «89. 1+
Iz prakse upravnega sodišča v Celju.
Judikati finančno-pravnega referata upravnega sodišča.
(Zbral referent finančno-pravnega senata g. dr. Ludvik Brence, sodnik upravnega sodišča v Celju.)
(Nadaljevanje.)
49.
Sodelovanje stranke pri primerje-valnem poslovanju. (Ti. 34. t. 2. za!;, in t. 8. k 51. 34. prav.) Četudi sodelovanje davčnega zavezanca -pri pri-merjevalnem poslovanju glede zgra-darine ni za ob la st vo obligatorno (t.
8. prav. k 61. 34.), je vendar treba, da je primerjevalna zgradba označena v odmeri zgradarine. Davčno ob-'■ustvo mora namreč ugotoviti vrednost letne najemnine konkretnega stanovanja, ki služi potem za podstavo davčne osnove primerjanega objekta in ne zadostuje, da primerja davčni objekt splošno z najemninami drugih zgradb. Če ise je oblastvo držalo tega formalnega predpisa, pa more stranka kontrolirati le, če je to razvidno iz odmere, ker je stranka sicer oškodovana v svojem materi-jalino-pravnem položaju. (F 117/29.)
60.
Kosmata najemnina, (čl. 34. in t.
5. pravil, k čl. 34.) Okolnost, da se je odškodnina za upravne stroške, ki. jih je plačal najemnik za lastnika hiše (davki, premije za zavarovanje, električna luč na stopnišču itd.) izročila tretji osebi (n. pr. mest. električnemu podjetju), ne utemeljuje odbit-nosti te odškodnine od kosmate najemnine, ker se je s tem plačilom poravnala najemodajalfieva obveznost, vsled česar pomeni tako plačilo indirektno povišanje najemnine.
(F115/29.)
51.
Pojem »pritikline« po čl. 35. zakona. (Čl. 35.) Beseda »pritikline« se ne krije s pojmom § 297 o. d. z., nego je to poseben davčno-pravni pojem, po katerem so pritikline (v srbohrvaškem tekstu: pribor) stvari, ki ne služijo neposredno zgradbi sami, nego skupno z zgradbo drugemu gospodarskemu smotru, v katerem primeru gre za različne zakupne in eventualno tudi različne davčne ob- i jekte, dočim gre v prvem primeru za j en najemni iin torej en zgradarini zavezan objekt. (F 115/29.)
52.
Odbitki od bruto-najemnine. (Čl. 35.) Odškodnina za uporabo premične opreme pralnice (kadi, stolice, mize itd.) in naprav za sušenje perila ter iztepanje preprog na dvorišču, odnosno odškodnina za amortizacijo teh predmetov ni odbitna od bruto-najemnine, ker ne gre za pritikline v smislu 51. 35, nego za stvari, ki služijo neposredno zgradbi sami, odnosno njenemu delu. Gre torej za en donosni vir, ki je v celoti zavezan zgradarini in čigar obraba je upoštevana v fiksnem odstotku čl. 36. zakona. (F 115/29.)
53.
Objekti, ki niso predmet zgradarine. (čl. 35. zakona in točka 2. pravil, k čl. 34.) V čl. 35. eksemplikativno naštete predmete smatra zakonodajalec za poseben najemni, odnosno zakupni objekt, čigar uporaba ni lie-obhodno potreben pogoj, da se najeta zgradba, odnosno njen del svojemu namenu primerno uporablja. Te naprave ne služijo zgradbi kot taki, njej gospodarsko niso podrejene, nego služijo drugemu smotru, ki ga zgradba sama reprezentira; gre za gospodarsko prirejenost. Zato niso ti posebni najemni odnosi podvrženi zgradarini, nego eventualno drugemu davku (pridobnini, rentami).
(F 115/29.)
54. ‘
Člen 60. Izraz »prihod — dohodek« se ne uporablja v smislu osebnega dohodka po načelih prejšnje osebne dohodnine, nego ima zakon v mislih stvarni dohodek — donos iz davčnega objekta, katerega obremenja do-nosnina in sicer v polnem iznosu ne glede na subjektivne razmere prejemnika. (F 32/30—9.)
(Nadaljevanje sledi.)
Naša hrana
Mariborska gostilničarska zadruga j je izdala lično brošuro >Naša hrana« ; izpod peresa g. Frana Škofa, vodje gostilničarske nadaljevalne šole v Mariboru.
Brošura je pisana za najširše sloje in vsebuje v prvem delu zelo poljudno in zanimivo razlago k čitanju in uporabi tabel najvažnejših živil in poživil. Tu se poučiš o veliki važnosti hrane za ohranitev zdravja, primerne teže telesa, tudi »moderne linije* , o velikem (pomenu raznih soli, vitaminov itd.
V tabelah najdeš najvažnejša živila in poživila, 170 po številu, njih sestavo z ozirom na vsebino vode, beljakovin, tolšče, ogljikovih hidratov, t. j. sladkorja, celuloze; dalje so v tabelah izračunane končne vrednosti rudninskih snovi, ki so lugastega ali kislinskega značaja, kalorije in vitamini, ki grajo odločilno vlogo v današnji smotreni prehrani.
Tretji del knjižnice je namenjen onim, ki se hočejo seznaniti tudi s kemično sestavo živil in poživil.
Tudi ta del je napisan tako poljudno, da bo vsakdo, ki se količkaj zanima za stvar, prečita! brošuro lahko v enem dušku in jo potem stalno uporabljal.
Brošura bo dobrodošla razen širšim slojem tudi zdravnikom, gostilničarjem, gospodinjam, šolam, v katerih se poučuje nauik o živilih in poživilih in siploh vsem onim, ki se kakorkoli zanimajo za pravilno prehrano.
Vrsta znanstvene panoge, kateri pripada brošura, je še zelo steromno zastopana v naši jugoslovanski literaturi, zato nam je vsem tem bolj dobrodošla.
Komad stane v podrobni prodaji samo 10-— Din. Glavno zalogo ima veletrgovina Vilko Weixl v Mariboru, dobi se pa tudi pri mariborski gostilničarski zadrugi.
Kvalitetna
znamka
Zahte-
vajte
povsod 1
Gospodarski stroji in orodje so razstavljeno v posebni skupini na letošnjem Ljubljanskem velesejmu. Zastopani so izdelki naše države, Avstrije, Čehoslo vaške, Holandije, Italije, Kanade, Madjarake, Nemčije, Švedske in 'Amerike. Naši gospodarji imajo tu najlepšo priliko, da si izberejo pluge, brane, kosilne stroje, mlatilnice, čistilnice, slamoreznice, pluge m okopavanje in osipanje, traktorje, lokamobile, motorje in veliko število najrazličnejšega orodja.
! Tako obsežne razstave kmetijskih strojev, kot je na letošnjem jubilejnem velesejmu, še ni bito. Večina strojev je v obratu, gnanih z lokornobilami, motorji in električnim tokom.
A
Finančne transakcije Francije.
(Francija se nahaja v položaju dajalca kreditov, ki jih ne zahteva v veliki ueri samo inozemstvo, temveč tudi domačija in posebno še kolonije. Poglejmo samo na Doumergueovo potovanje v Algirijo. Tu ne ‘gre samo za dostojno proslavo stoletnice, odkar je Francija pričela z osvojitvijo te tako bogate dežele, tu gre tudi — in to je glavno — za primerne poprave velepotezne kreditne operacije v korist Algirije. Če pomislimo, da polagajo francoski vladni in finančni krogi veliko važnost na opis algirskih gospodarskih razmer v inozemskih listih, da n. pr. ameriški, angleški in holandski narodni ekonomi po teh krajih potujejo v svrho informacij o razvojni možnosti Algirije, tedaj lahko uvidimo, da računajo francoski kreditni zavodi tudi z udeležbo mednarodne velefinance in kapitalistov vsega sveta pri bodoči kreditni operaciji za »SeveroaMško državo Francoske republike*. Poleg tega za Algirijo namenjenega posojila pripravljajo ogromno posojilo za Indokino, Madagaskar in Francosko Ekvatorialno Afriko. Francoski vladi je veliko na tem, da uvede v afriških mandatnih deželah obsežne gospodarske in socijalne reforme. Isto velja za Sirijo, koje uprava zahteva v vojaškem oziru od Francije velikih svot.
iPoleg tega ima močne kreditne želje francoska industrija. Zdi se, da je prišel konec dobe, ko je ameriški kapital
AAAa.AAA^
a M)M)M A prareh za pecivo vanilin jlaohor-
M m
s posojili francosko industrijo »ameri-kanizirak. Nobenemu francoskemu ve-lepodjetniku ne pride več na misel, da bi si v Ne\vyorku iskal denarja. Obratno: v prav zadnjem času so Francozi kupili nazaj obsežne delniške pakete, nahajajoče se v rokah ameriških bančnih skupin. 'Govorijo, da hoče neka ameriška bančna skupina, udeležena pri koncesijah v Maroku, prodati svoje pravice nekemu francoskemu zavodu in pa prenesti svoje delovanje v Turčijo in Perzijo.
Kakor vidimo, predstavlja izvedba Ydingovega posojila samo del francoskih operacij v bližnji bodočnosti. Zaenkrat nam pravijo samo dogodki na borzi v Parizu in obnašanje občinstva, ki prodaja gotove vrste delnic, da smo tik pred izvršbo tega posojila. Posamezni napadi nacionalističnih listov proti udeležbi francoskega varčevalca pri tem posojilu so popolnoma ponehali. Mnogo se govori o jugoslovanskem, avstrijskem in poljskem posojilu. Beremo, da so tehniške priprave za poljsko posojilo že izvedene. Poročilo ameriškega finančnega strokovnjaka Deweya o splošnem položaju Poljske je vsestransko zadovoljilo in »se kreditnim operacijam ne stavijo nobene ovire več.« Samo za poljsko pristanišče Gdynia je namenjenih 20 milijonov frankov.
Tako ima francoski kapital vsestransko priliko za rentabilne kreditne operacije v bližnji bodočnosti. Mnogo se v zadnjem času govori in piše o Parizu kot »finančnem središču svetac.
6c)ino pravi ih zanejljiv//
jiYvyy>->YvvyyywwyyY>
Rumunsko gospodarsko poročilo.
iMesec april je potekel v Rumuniji v znamenju popolnega zastoja v kupčiji.
V drugi polovici so ovirali tudi številni prazniki razvoj živahnejše kupčije. Značilno za prložaj je, da je pri praktično istem obtoku denarja kazala obrestna mera padajočo tendenco in da je mogoče odpraviti trgovske menice, kii potečejo, pred žitno kampanjo, sedaj s 18 do 15 odstotki. Banke so svoje občne zbore zaključile, glavnice ni nobena zvišala. Dividende so v posameznih slučajih za malenkost zvišali. Občni zbori velikih industrijskih podjetij se bodo vršili v ted tednih. V lesni industriji pričakujejo ugodnih bilanc in ohranitve dosedanjih dividend. V petrolejski industriji 'bo močni dvig dividende pri družbi Astra Romana, o katerem smo poročali že na drugem mestu, bodrilno vplival tudi na druge družbe. Vsled splošnega pomanjkanja' kapitala borza na to ni mogla reagirati in mesec april je razen par brezpomembnih zvišanj tečajev zopet slabo zaključil. Seveda pa zgube tečajev niso bile več tako občutne, ker ni bilo dosti blaga na trgu.
Položaj poljedelstva je doslej zelo zadovoljiv. Zmrzalne škode niso nikjer zaznamovali, padavina je bila povsod zadostna. Od vodilnih industrij zaznamuje petrolejska industrija neprestano rastočo produkcijo. Dnevna produkcija presega sedaj 1700 vagonov proti 1500 vagonom v dnevni povprečnosti preteklega leta. Cene surovega petroleja niso posebno dobre in se dobiček koncentrira na rafinerijsko delovanje. V tekstilni industriji grozi skrajšano delo.
'Nekoliko ugodneje kot položaj zasebnega gospodarstva se oblikuje položaj državnih finac. Obstoji upanje, da se bo. vsled dohodka šesterih dodatnih mesecev zaključil proračun leta 1929 brez deficita. Tekoči dohodki v prvih treh mesecih so presegli dohodke odnosnih treh lanskih mesecev za 1700 mili jenov lejev, to se pravi za skoraj 20 odstotkov vsega proračunskega zneska. — Glede otvoritve novih državnih virov dohodkov opozarjajo na bližnjo spremembo zakona o davku na žganje.
Mednarodni trgovski odnošaji so pa imeli doslej iz trgovskopogodbenih pogajanj le malo koristi. Pogajanja z Nemčijo ne obetajo dosti uspeha; pogajanja z drugimi državami, ki so za zunanjo trgovino Rumunije posebno važna, se bodo pa šele pričela. 'Glede bodočih pogajanj med Rumunijo in Jugoslavijo in s tem v zvezi glede rumunskih želja o cenejšem prevozu romunskega lesa preko našega ozemlja glej notico na drugem mestu.
NEMŠKI SLADKORNI INDUSTRIJI NE GRE DOBRO.
V zvezi nemške sladkorne industrije se oanača njen položaj kot katastrofalen. Cena stota za porabni sladkor je znašala leta 1928. povprečno še 13-65 mank, v maju 1929 že 9-88 mark, v letošnjem maju pa samo še 7‘3č> mark. Po izjalovljenju mednarodnih sporazumnih poskusov je pomoč sedaj mogoča le potom zasebnih dogovorov. Nenavadno visoika produkcija Nemčije v znesku 89,300.000 stotov povzroča 15 odstotni produkcijski izvoz. Sladkor, ki ga izvažajo, pomeni za pridelovalca sladkorne pese veliko /gubo, ki znaša pri sto-itii povprečno 25 pfenigov, Pomagat bi pa le mednaroden dogovor ali pa dvig konsuma, ki ga je ipa težko izsiliti.
TVOR NIC A CIKORIJE
□
Priporoča svo|e izvrstne izdelke
Dobave. Direkcija drž. mdnika Ljubija sprejema do 2. junija t. 1. ponud-ibe glede dobave vrvi in konoplje, šestil in raznega drugega materijala. — Direkcija drž. rudnika Kreka sprejema do 13. junija t. 1. ponudbe gleide dobave 200 komadov sekir in električnega materi jala; do 20. junija t. 1. pa glede dobave jamskega repeticijskega teodolita, raznega telefonskega niaterijala, diamantnih kron za vrtilni stroj, raznega železa ter glede dobave tračnic. — Ko-
manda stručnog orožja v Bolki Kotorski sprejema do 15. junija t. 1. ponudbe glede dobave hlodov. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice i& TOI interesentom na vpogled). — Dne 16. junija t. 1. se bo vršila pri Komandi mornarice v Zemunu ofertalni licitacija glede dobave plamenic, zastav, praporov, znakov, raznih
tkanin za zastave. (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pni omenjeni komandi).
Dobave. Splošni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do
3.	junija t. 1. ponudbe glede dobave
10.000	komadov kuvert. — Prometno-komercijelni oddelek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 7. ju-
nija t. 1. ponudbe glede dobave 3000 komadov malučnikov; do 12. junija t. 1. pa glede dolbave tiskovin. (Pogoji so na vpogled pri omenjenih oddelekih.)
Dolbave. Direkcija državnega rudnika Ei e<za sprejema do 5. junija t. 1. ponudbe glede dobave 30 komadov gSmijastih valjev; do 12. junija t. 1. pa glede dobave .skretnic. — Direkcija državnega
rudnika Kreka sprejema do 6. junija 't. 3. ponudbe glede dobave 10 sodov masti za jamske vozičke. — Direkcija državnega rudnika Senjski Rudnik sprejema do 14. junija t. 1. ponudbe glede dobave 6000 kg olja za jamske vozička. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.)
Veletrgovina
raznovrstno žganj«, moko in deželne pri* delka - Raznovrstno
rudninsko vodo
priporoča
Špecerijsko blago
Lastna prazarna za kavo in mlin za dišave z elektr. obratom
Ceniki na razpolago!
- KNJIGOVEZNICA -K. T. D.
LJUBLJANA, KOPITARJEVA 6
IL NADSTR. HUDI PO IZREDNO NIZKIH CBN AH: ||
PAPIR O O MAFIJ A
DRUŽBA Z O. Z.
LJUBLJANA, Gosposvetska lO
TELEFON INT. 2747
Era grros prodaja papirja!
Stalna zaloga papirja vseli vrsti
Konkurenčne tvorniške cerse!
SALDA- KONTE			-			ODJKMALNB
ŠTRACB					■MM	KNJIŽICE
JOURNAL«						RISALNE
ŠOLSKE			ji			BLOKE
ZVEZKE-MAPE						L T. D.
%
KASTELIC IN DRUG
TRGOVINA S PAPIRJEM NA VELIKO
LJUBLJANA
ALEKSANDROVA CESTA ŠT. 9
PRITLIČJE L VO
GLAVNO ZASTOPSTVO ZA SLOVENIJO
Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani in Sladkogorske tovarne papirja in lepenke d. z o. z., Sladki vrh
mw
E1$ Et
A
t IZ DELU O E SOLIDNO:
KUD
•V8EH VRCT P0-F0T0fiHflF13ftH AL1-R1SBAHVEN1AL1VEČSARVAK-
= KONKURENČNE CENE =
KLIŠARNAn.DEUijUBLJAK^
DALMATINOVA ULICA ST. 13
hi v;>.&Jne stroje
|*|	14	O	.1	v;J.	S	-S	po	ugodni	ceni in
tudi na obroke, dobite le pri tvrdki
10«.. O i
H,..
Ljublfano,
TavCarjeva ulka 7
PODRUŽNIC!:	MO	V	O	M	E	S	T	O	*,*	KRANJ
fvačune, memorandume, cenik«, naročilnice v blokih a poljubnim Številom listov, kuverte, etikete la vse druge komeroijelne tiskovino dobavlja hitro po zmernih otnak
TISKARNA MERKUR
LJUBLJANA, Gregorčičeva ulica 23
TELEFON 2553 — Za večja naročila zahtevajte proračuneI
V**®'*'5
rr
TRGOVSKI LISI
Časopis za tkoovu«, huiuthio o« omt
se priporoča p■ n. trg o oceni, industrijcem in obrtnikom za naročanje in inseriran/t
Najboljši šivalni stroji za obrt in industrijo so samo
,GRITZNER* in ,ADLER*
pisalni stroji ,URANIA* in pletilni stroji ,DUB9ED*
Znižane cene, najlepše opreme edino le pri
JOSIP PETELINCU
Ljubljana, blizu Prešernovega spomenika, ob vodi. Telef. št. 2915.
KRANJSKA
INDUSTRIJSKA
DRUŽBA
JESENICE - FUŽIKE
IZDELUJE:
Polfabrikate, valjano železo, okroglo, polokroglo, kvadratno, ploščato, kotno železo, tračnice do 22 kg na tekoči meter, vroče valjano in hladno valjano tračno železo, črno pločevino, železno žico, valjano, izvlečeno, svetlo, žarjeno, pocinkano, pobakreno, vzmeti za pohištvo iz pobakrene jeklene žice, žičnike vrst, izdelke iz sive in v/ jeklene li-tine, elektrode za električne peči.
Ureja dr. IVAN PLESS. — Za Trgovsko - industrijsko d. d. »MERKUR« kot izd:	jlja	in	tiskarja:	O.	Ml<
, Ljubljana.