St.. 27.
V Gorici. «liio 3. aprila  1900.
LHnik II.
l/liaja   vsiik   torck   in   pctck   v
It'ilnii   ol)   II.  uri   prctlpoMiif   //a   incslo
Ifr oh ;\.  uri   popoldnr  /.;i  di'/j'lo.
St.-inc jin pošli prcji-iiKin ;ili v
(iorici n;i «loin po;ilj:m crlolrtno 8 K..
pollclno   i   K.  in  cctrtli'hio 2  K.
I'mdaja se v (iorici v t<>l>;ikaru;ili
S c. h \v a r/. 'v'Š.)lskili iiücah in .1 ri-
le rs it. /  v  Nun.s!;ili  ulicali   po S  vin.
GORICA
(%jutranj(k izrianjt'.)
Uredn ist vo in upmvništvo  s«
nahajatu   v   «Narodni   liskarni».
ulica Vcltuiini h. št. 9.
Dopise je nasloviti na urednUtvo.
oglase in iiaročniiio pa na upravnUlvu
«Gorico». Oglasi se računijo po petit-
vrstali in sicer ako se tiskajo 1-krat po
lb' vin., 2-krat po 14 vin., 3-krat po
12 vin. Ako se ve.čkiat tiskajo. raču-
nijo so po pogodbi.
Izdajalolj  in odgovorni  urednik Josip Marušič.
Tiska  „Narodna tiskarna" (odgov. J. Maružič).
Deželni zbor goriški.
Po dolgoui prosledku sošol so jo iuis
dežolni zboi; zopet včeraj 2. aprila k i-(mI-
iKMiiii zasedanju. Poslanei so bili navzoci v
poln um stevilu in njini se je pridružil viri-
Jisl eminenca kardinal Missin. Vlado sta
zastopala.' kar so jo prvie zgodilo, odkar
obstoji dežolni zbor. cesarski namoslnik in
voditelj okrajnega glavarstva goriskega. De-
ichn glavar vitoz dr. Pajer in nainestnik
groi" Goess sta pozdravila poslanee v itali-
janskem in slovenskem jeziku. 0 loj prvi
si'ji, katera jo iinela nonavadno slovosno
'ice. Kino dobiJi  naslednjo  poročilo :
Ko so so ob 11. ni'i predpoldne zbrali
udjo deželnoga zbora v pojioliKMii stovilu,
olvori dožolni glavar zasedanjo s priniernim
iiagovorom, v kalerem doznava, da jo v
B9 lolih, od kar obstoji Mas dež. zbor, danes
prvikral cesarski namestnik za Primorsko
pocast.il ^a s svojo prisotnostjo, zato ga
pozdravlja dobro doslim, potoni izpodbuja
Kg. poslanco, naj so z vsoni zaninianjoni
lolijo innogobrojnih preva/.nib nalog, ki jib
eakajo. in omonivsi 70-lolnega rojstnoga duo
eosarjevega in 400 lotnice, od kar so jo naša
poknezena grol'ovina (.iridružila deželaui,
stoječini pod žozlom llabsbiirzanov, katora
dva vosola dogodka so bodcla proslavljaia
v tokocem lolu, nazdravi IrikraL prosv.
oosarju Francu .lo/ciu i;. in poslanci od-
zdravijo s Irikratniini  klici   „Kvviva".
Nj. ekscoloncagospod cosarski namosl-
nik pozdravi zbor v imenu cosarsko vlado.
zabvali se dež. glavarju za njogovo uljudno
besedo, -Omeni, ljuds.kih potreb to dozelo na
obširnoni poljn kinotijstva in obilnije, glode
uravnave vodnib tokov in pravično l-azdo-
lilve broinon, ki jib pi-iziulova javni ljudski
pnnk. Ojiazi, da ljudslvo žoljno j>ričakuje,
da bi so odpomoglo loin polrobam in da
cosarska vlada, ki jo zo za nokatoro koj
]jreskrbola, pričakujo, da se tudi doželna
autonoinna uprava jiobriga za la provažna
dola. Nadoja so, da bo sodanjo zasodanjo
loin bogatojše na nspošnoin dolii, kor so jo
'Hos otvorilo v znainenju onib iinenilnib
dogodkov, kutcrih jo omcnil gosp. d(!žolni
glavar, cesarska vlada pa, katera jo tudi
lotos odrodila svojim /astopnikoin pri sojah
(^ž. zbora gos]>. dvornoga svetnika vitoza
¦^lojzija Mosizio, da bo kropko podpirala
zborovo dolovanjo.
i\a lo otvori dož. glavar sojo. sprojino
•slov(»sno obljubo novo izvoljenega dož. po-
slanoa gospoda Oskarja tiabrscoka in podoli
bosodo poslancu Antonu vili^zu Dottori. ka-
tori stavi  naslodnji nujni prodlog :
1.   Xarocuje   so dožolnoinu  odboru, da
doloci  in  izvrsi.   če   troba,   tudi z   doložbo
zaupnikov   program   slovosnosli.   s   katorim
S(^ ima  kakoi'  dozolni   |»i-aznik    oim    najdo-
stojnojšo   proslavljati   7U-U;lni    rojstni   god
Nj. Volicanstva  pn^sv. cesarja in  ob   oiiom
tudi     100-lotna obletnica   onoga dno, ko so
jo    poknožnna   grol'ovina    (Joriško-(Jradiška
združila z   dožolaini   Avslrijo    pod    vladar-
slvom projasno rodbirui llabsburšk<\
2.   V ta  namon s(J dovoljujo dozoltuMnu
odboru  neomejen  krodit. (1'rodlog so  podpi-
sali ilalijanski [loslanci).
Ko jo broz ugovora obv(!ljala nujnost,
polrdila  so ouoglasno oba pr(Mlloga.
Kor ni drugili pr<»dniotov na dnevnem
rodu, zakljuci glavar sojo ob 11i/2iin prodp.,
dolocivsi, da bo druga seja popoldno ob f).
uri kojo dnovni vet\ naznani gg. poslnn-
com. ^Sklonjono in  podpisano.)
Drugä soja, napovodana ob f>. uri
popoldno, j(i zaccla so \o. po (>. uri. Prostor
za poslusalcc j(> bil napolnjen. kakor pri
pi'vi soji, z radovodnoži, katorini ni bilo so
jasno. ali jo dožolni voz zo v pravoin lint
ali no. — Vsi udjo dožolnoga zbora so za-
sodli svojo sodožii, samo prostor virilca je
ostal |)raz<'n in kakor so govori, ostano tudi
zanaprcj prazon, oo no pride kaj posobnoga
vinos.
Povori so /.apisnik I. soje in pniC-ita
dolg razkaz podanili poticij - - vočinoma za
podelilov |»odpor pa tudi drugili. To so
izroči po vsobini doticuini odsokom. kadar
S(^ ustanovö.
P<jslanci dr. Vorzo^nassi in lovarši
slavijo  pol.oin   nujnosl.i   jiaslodnji   pi-cdlog:
Izbral.i jo izsrcd doželnoga zbora do-
putacMJo, obstojočo iz doželnoga glavarja in
4 poslancov, kal(»ri se podajo na Dunaj, da
izprosijo tarn od Njega Velicanslva ]ii'osv.
Cosarja niilost, da počasli glavno moslo
na.šo dežele sö Svojo najvišo prisotnostjo o
priliki. ko se bode praznovalo iOOsto ob-
letnico zdruzonja naso poknožono grol'ovino
z do/^M'ami slojocimi pod vladarslvom ]ir(»-
jasiM! bišo  llabsbursko.
Zl)or privoli ])roz ugovora v nujnost
razpravo in potrdi predlog onoglasno.
Dr. (Jrogorčič se oglasi za bosodo
in želi stavili intorp(»lacijo. Predsednik pravi,
da je intorpelaeija oglašona, a da podoli g.
intorpolanlii I)OS(m1o po koncanoin dnevnoin
i'odii. da  prečila svojo  inttM'polacijo.
Dr. Kojic in {\\\ Grogorcic ugovarjata
toinu,   zaldovaje, da   so   inoia   intorj>elacija
lakoj prečitali, kakor so jo lo vedno delalo.
odkar obstoji dož. zbor.
Predsednik se sklicujo na dož. opra-
vilnik, a slodnjic podoli V(Hidar besodo dr.
Gregorčiču, katori prečila naslednjo intor-
polacijo:
p r e 1) I a g o r o d n i g. d eže I. g 1 a v a r !
Slovosni Ironolek, v katerem smo so
nahajali pri današnji otvoritvi deželnega
zbora. ni nam dopustil, da bi se bili ogla-
sili lakoj radi brezobzirnosti in pristranosti,
katoro slo opotovano pokazali nasproti za-
slopnikoin slovenskega probivalstva v do-
žoli. —
V nasprotju z navado zadnjib lot, da
je deželni glavar na la ali oni način pozval
zastopniko obeli narodnostij k trikratnemu
živiuklicu Njegovonui Volicanstvu prosvitlo-
mu cosarju, zgodilo so jo danes, da jo Vaše
blagorodjo le svojo soinišljenike in sorojake
pozvalo v njibovoni matornom jeziku k toj
izjavi udanosti in spoštovanju do presvit-
loga vladarja, a da je zaslopnike sloven-
skoga naroda v loin oziru popolnoma pre-
zrlo lor odvzolo jim priliko, da bi dali
duška svojim palrijoticnim cutotn. Slovonski
poslanci si1 čutijo žaljono v svojili patrijo-
tiČnih čulili do najvisjega prostola in v
svoji!) pravicab s takim poslopanjetn od Vase
strani.
Knako brozobzirno je postopanjo Va-
šega blagoi'odja, da ni slovenskim poslan-
c(Mn ničesar omenilo o prodlogu, ki so ga ž
njogovo vodnostjo in pomocjo pripravljali
in pravotiasno naznanili italijanski poslanei
radi slavitve sedemd(!setletniee Njegovega
Velicanslva in stiristoletnice, odkar so na-
baja ])oknožona grofija Goriško-Gradiška
pod žozloin Habsl)ui^ko-Lotrinžkim. Kakor
je skrb deželiKiga ^lavarja, da se predlogi
take vrsl<i na kolikor mogoče slovesen na-
ein in soglasno vsprejinejo, tako je njegova
dolžnost dati priliko vsem poslancem, da se
takim korakom labko s prvega pocetka
pridru/ijo ali da vsloeno z drugimi lake
store.
Slovenski jtoslanci se oulijo v svojib
]iatrijotičnib cutib zaljone, da sle spravili
omenjoni prodlog ilalijanskib poslancov v
razpravo, no da bi bili proj o tern obve-
stili slovenske poslance, katere ste tako
vodoina poslavili v neprijazno luč.
\rolovažni predlog, ki se je nujnim
potoni z vsomi glasovi, tudi našimi, vspr(\jol,
zad<^va vso dozolo in vse njene probivalce,
kaloi-im se ima sporočiti; a stavil se jo
samo v jeziku inanjšino prebivalstva, mod
tern ko jozik vočine ni prišel v postev.
Z ozirom na vse to vpraSajo podpi-
sani :
1.   Kako opravičuje Vase blagorodje to
po.stopanje?
2.   Ali    boče   Vaše    blagorodje   onako
obzirno in  ravnopravno   postopati nasproti
poslancem obeh narodnostij?
V  Gorici, 2. aprila 1900.
Predsednik sprejeniši interpelacijo se
opravičuje, da se on, predsedovaje dež.
zboru, ravna so vedno po tistih običajih,
po katerili se je ravnal, ko je bil prvikrat
dež. glavar — ter pojasnuje glede predloge
italijanskib poslancev, da ni inogel slov.
poslancev obvestiti o njein, ker se mu je
neposrodno pred sejo oglasil in ker so priäli
slov. poslanci v zbornico že ko so vsi drugi
na nje čakali.
Na to slede točke dnevnega reda.
1.  Potrdi   se izvolitev g. O.skarja    Ga-
boržčeka   poslancem   sloveitskoga   velikega
posestva. (Poročevalec dr. Tuma),
2.  (Poročevalec dr.   Marani).   Sprejme
so z vso bvaležnostjo podaritev   poslovniee
za lota  1899 nj. prevzv. biv^ega   gosp.   de-
želnoga glavarja Franca grol'a Coroninija   v
korist ustanovljene 1. 1890. — Naročuje se
deželnemu odboru,   da izrazi v   riajprimer-
niši obliki   dopadajenje deželnega   zbora in
bvaložnost cele dežele za visokodušni dar.
B. in 4. (Poročeval^c dr. Tuma). Ra-
čunski sklepi za 1.1896.,'1896., 1897, in 1898
in proračuni za 1. 1900. vseb zalogov, ka-
tere oskrbuje deželni odbor, izroci se v
prelresovanje in poročilofinančnemu odseku.
Volitev udov v komUijo za ohrtnijski
davok in pa za presojo ugovorov proti osebni
dobodarini se odloži  na eno pribodnjih sej.
Volitev trob navadnih odsekov se je
izvršila tako-le :
F i n a n <j n i o d s e k : Dr. Verzegnassi
(predaednik), bar. Locatelli, Migbetti, Pani-
gai, dr. Gregorčič, Berbuč, dr. Rojic; —
pr a v n i od s e k: Dr. Marani (predsednik),
dr. Eggcr, Valentinis, Vorzegnassi, dr. Tu-
ma, Grča, Muha; — peticijski odsek:
Dottori (predsednik), Michieli, dr. Venuti,
dr. Abram, Gabršček, Lapanja, dr. Gregorcič.
V  deputacijo, katora se   pojde   poklo-
nitpresv.   cesarju na Dunaj so izvoljeni go-
spodje poslanci baron Locatelli, dr. Veiuiti,
dr. Gregorčič in prof. Berbuč.
Prihodnja seja bo v četrtek f>. t. m. ob
4. uri popoldne.
L I  S T K K.
Pogled v bodocnost.
linski :   A. r.chov.
„To ni možno!... Ta stanujc 2f> vrst
^kilomotrov) odtod, in cas j(> drug. Tudi
konj ni za to; od nas do lu jo šliridosol
vrst in odtod do de/elnega zdravnika skoro
toliko. No, to ni rnogoč(j! Idito Stopan Lu-
'^o! Prosim vas junaskoga dojanja. Nu, iz-
vrsile ga! Usmilile se!I;
„Vrag vedi kaj— Tu jo vročnica...
il nespametna j<^, pa no uineje..... No mo-
rem! Pustito me!-'
„Ali vi ste dolzni ili ! Vi niorato iti in
111 di-ugac-e ! To je samoljubjo ! Olovek jo
(i<jlžan žrtvovati so za bližnjiku, a vi. .. vi
^branite iti... Zatožitn vas pri sodniji !•'
Nasta je cutila, da govori razžaljivo in
"ezasluženo   laž ;   ali   za   resitov   moža jo
bllJi sposobna, da pozabi   i logiko   i takt in
sočutje do ljudij....    V odgovor   na   njeno
«r°znjo izpije Doktor žoljno kozarec   mrzlo
ü (-•. . Nasta zacne spot prosili,   vzbujati
0^utje kol poslednja beračica. Naposlod so
"ktop uda, da   hoe«   ili :   Vzdigno   se   po-
S1) pf se odkašlja, vzdihno, paiščosuknjo.
»lu  Je   suknja !   pomaga   mu   Nasta. '
,.lzvolito, jaz vam jo obločom... Nu tako..
Idiva".
,.PIačam vain... vso zivljenje vam bo-
dom  bvaložna."
Ali kaka muka ! Ko ,jo bil oblekel suk-
»jo, »e jo doktor zopol vl(?gol. Nasla ga
spravi na iiog(» tor ga vloco v prodsobo. V
prodsobi j(} bilo dolgo, mučno saronjo s ka-
loši  (vibnjiini   covlji),   ku/.ulioin___   Kučmo
ni bilo----- Ali glej,    naposlod sodi Nasla v
kočiji. Doktor poleg nje . .. Zdaj troba lo so
štiridesot vrst provoziti in njon mo/, dobi
zdravnikovo |»omoč. Nad zomljo jo tema ...
prav nie vidoti. Mrzli zimski voter piha. Vod
kolosi so mrzlo kopo. Izvoseek se jo ustav-
Ijal vstdi čas ter preniišljal. po kaleri poti
bi sol.
Nasta in doktor sta molčala vso pot.
Strašno jib jo troslo, ali cutila nista nit'
mraza, niti tresonja.
,.Vozi, vozi!" Prosila je Nasta voznika
Ob polib zjutraj pridejo utrujeni konji
na dvor. Nasta zagleda znane vrata, vod-
njak z vzdigovalom, dolgo vrsto konjiSnic in
skednjev... Naposlod je doma.
„Pocakajto, jaz takoj .. ." rece Stefan
Lukiču ter ga posadi na divan. — ,;^P°~
čijto si, pojdem pogledat, kaj jo ž njini".
Za minuto se vrno od nioža, pa dobi
zdravnika lozocega. Le/al jo na divanu
(blazinjaku) tor nokaj mrmral.
— „lvzolito doktor... Doktor!-'
,.A? Vprasajto Doinno.1' mrmra Stefan
Lukic:
,-Kaj?-'
„Na ))Otu sva govorila... Vlixsov je
(U\\n\ ... Kaj V Kako ?:<
In Nasta zapazi na svojo veliko grozo,
da tudi doklor blazni kakor njon niož. Kaj
naj zacno?
„K dožolnom zdravniku !a so odloči.
Pa zop(>t tomota pa rozki mrzli voter,
zmr/Jo koj)o. Ona trpela je na duši in na
telesu, in da bi se nagradi a za lo trpljenjo
v varljivi prirodi ni bilo nobenegasredslva,
nobonib iluzij. „Rajši tisočkrat ostati stara
dova," rnislila je Nasta, „nego le eno tako
noč preživeti." — — —
Pa zopot zagleda na sivcin dan, kako
išco njen mož vsako s])ornlad denarja, da bi
plačal obresti pri banki, kjer je zastavijeno
premoženje. On ne spi, niti ona ne, in oba
premišljujeta na vse možne načine: kako
lii so ognila poseta sodnega pristava. — —
Pa vidi otroke. Tu je veeni strati, da
se kak prebladi, dobi skrlatico, davico,  ko-
zicc, in da se bo treba ločiti od njih. Od
petib, šestih deboluščkov ti gotovo urnrje
eden. —
Sivo dno ni brez smrti. Umevno je.
Mož in žena no moreta urnreti isto minuto.
Naj stane kar boče, eden njiju mora preži-
veti to, da da pogrebsti drugega. h> Nasta
je videla, kako jej umira mož. Ta straäna! '
nosreča so jej je predstavljala v vseh svojih
podrolmostib. Videla je grob, svece, cerkv.
stužabnika in celö stopinje, ki jih je pustil
za seboj grobar v predsobi.
Čemu to? Zakaj V" vpraša ter zre topo
v lice mrtvega moža.
In vse preleklo življenje z možem. se
joj je zdelo le glupi, nepotrebni   predgovor
k tej smrti. —  —
*
Kar pade Nasti nokaj h rok in zrota
na tla. Ona se strose, skoči in siroko od-
pre oči. Eno ogledalo jej leži pri nogab, a
drugo stoji na mizi kakor proj. Pogleda se
v oglodalu ter vidi bledo objokano lice.
Onoga sivega dna v prikazni ni bilo veö.
„Men(ia sem bila zaspala... misli si
ter zlabka uzdihne.
Kaj  bi bilo. da bi clovek vse videl in
vede! !x..
Za jednakopravnost
Iiiti'i'pnlurijii poslanctiv Sp i ni"i ca,  dra. La gin jo in
tovarist'V   do   rniriistra   za.    notranjo    stvari    v   scji
zbornice posluncev dm1 IG. inarca 1900.
. G. kr. poštna uprava v Trstu — brž-
kone spo-razumno s c. kr. namestništvom —
se je v minolem mesecu odlöcila; da je na
poštnem peeatu y Škednju, okolice. tržaske.
priredila slovensko ime Skedenj, kakor tudi
jtalijansko Servola, in je s torn vsaj deloma
ustregla f'akticnim razmeram tor zadostila
opravicenim zahtevam tamosnjih probival-
eev» —
Is; krogov gospodovalne strauko ilali-
janske so se dvignili protosli pioti priro-
ditvi slovenskega imena, kakor da jo to mo-
te nje njih posestnega slanja in pristransko
povspeševanje slovenskih rogovilonj od strain
vlade^Oni, so zazrli v toj odredbi nadalje-
vanje ,kiiato,iija,   vršečoga   so,  po načrtu, in
, zože.vanja njih nai'odnih in kultnrolnih pra-
vic, in so to odredbo označili kakur lahko-
rnišljeno zlorabo dr/,avue oblasti, idoco za
teni, da v zvozi z drugimi odredbami potlaei
italijanski  narod v Trstu  in  v  Priniorju.
Poznavatelji razmor in postopanja to-
liko c. fr.. qblasti, kolikor . jmenovanih kro-
gov v Trslu iji Primorju, so no čudimo ta-
^fcim gla'sovpfri^qslednjih. Le-ti so se priu-
čili, da')i<2 Jo y, avtonomrierh delokrogu po-
sto^ajd ¦öb'ftolütJii), despotičho,   brezobzirno,
:i'aihpak da ; fcttp'o^edujejo tudi po cerkvah,
Solah in na tfseH pbljih jav'ne uprave, in da
preprecajo tudi najjmanje posle.ya.nje pravic
Sloyeiicev, ,Qzii;pjua JJrvatpv, ker si domue-
. vajt>,; daTrst^iin obe drugi   prirnorski  pro-
^yiimiji, so italijansite provincije.
Da se pa javno menenje po - njih pro-
testih, v lej stvari, no zavqite na krivo pot,
bodi; povdarjono tu nastQpTio^'U^'1'
Skedenj je kraj, vkaterem biyajo Slo-
venci -že odstaiih časQv,  golov.o od,, časov,
• koi'so predniki izvostnih sedanjih prav mno-
gih gospodov Italijanov v Trstu bivali Hog
ve kje, gotov'o-pa lie v Trstu.
Po   zadnjem, oil magistata   izvedenein
ljudskem štetju   šteje Škedenj  1,997'Sloven-
•cev in le 565 Italijanov in f> Nemcev.
\.    ¦ V;:.resnret;' jL  Škedenj — izvzemSi ne-
koliko v hovej'e ča^o prisoljonih italijanskih
rodb'iri — obljuden od aairiih Sloveneev, in
ilem 'SO''päc'iiaj'f):ölje ssßriCeväio v dokaz na-
rodupstL toga v: kw4&,JH: pisistuoski   imenay•*• •
kat<>riiri, ozira(hii&jft:ta km|. ¦¦>¦-¦¦>••¦¦>¦¦¦ '--¦'¦¦ ¦     ' '
•     Ime Skedenj' rabijo spložno   prebivalci
tega kraja in blfepjiJ^Fia .oddajjeniii   krajov,
,. ne jzyzemsi me'sta  tržaškega,   in   sieer   oil
^itarilf čašov' njili naseljenja.     '.......   ...
Ne samo c. kr^ upravne oblasti so mo-
rale ysprejeli'in odobriti ime jškedenj, ain-
pak tudi avtononmo.'oblasti hiesta tržažkega
so ga rabile do prod malo časa; do prod
4. do 5, pravim štirimi. do petimi1 leti je
bila javno, pa, steni, določeni. za javnost,
obe.šena; železna tabla, na kateri.jo bilo
^itjttti jedini napi^, izvodon v reliel'u: „Selo
$kedenj. Obcina Trst", krajna ^abla, ki jo
v času znano afore tabel ria Pnmorskem
izginila: na jako¦¦ karkkierfstičen hačin, da se
je od. strani avtononinib*6.blasti v Trstu na-
domestila z it^lijajisko-nemžlco-slovensko, na
kateri pa je napisano le italijansko ini(*
Servola in na kateri popolnoma pogrešaino
: pravo slo-vensk^'inie Škedenj.
.   •¦!•  Z oziroip; na1 to in z ozirom   na in-
terpelacijo posl. jSpincica, Nabergoja   in Lo-
: variSev od 23.   maja   1894,   na  katoro, žal^
t 5«^ nismo dobili odgovora, si dpvoljujejo pöseb**/
ipisani nastopno   vprašanje do njegove eks-
celence gospoda rninisterskega   prodsedniJ^t-
kakor' načeluika   oenlralne   vlade  in vodi-
telja ministerstya za notranje stvari :
AU je irjegova ekscelenca pri volji od-
rediti potrebno, da ostanejo no le požtni
pečut v Skednju in ono drugo malo slo-
.YöHskih oziror»a hrvatskih napisov v pro-
viiK-iji tržaški in v vsem Primorju, ainpak
da ' se '. slovenski, oziroma hryutski napisi
prirede .na yseh javnih uradih in! pečatili v
vsem obsežju l'rimorja, v zmislu prava in
zakona, da bo odgovarjalo na^pdnim odno-
¦ šajemV           '                    ¦  '     /v-^li;
: .' Sloraski štajerski üezelni pslaiici.
Hazmere, kakoršne. yladajo.v deželnem
tboru štajerskern,- katere ražmere so pristni
odinev naši narodnosti ria^'Stajorskem sov-
ražne struje, so prisilile slovenske zastop-
nike v deželnem zboru štajerskem, da opu-
stijo nadaljnje aodelovanje v teni zastopu.
llzroke, ki so dovedli do tega sklepa
slovonskih zaslopnikov, so razglasili isti te
dni  in so nastopni.
Nenisko nacijonalna t. j. prusaška ve-
čina dež. zbora nastopa proti zmorni slo-
venski, v zakonitih mejah delujoči manjšini
čodaljo brezobzirniše in nostrpljivej1 in kaže
očito, da slovenskemn narodu no prijjozna
najprimitivno.jih pogojov r/a nji4ga kulLurelni
in gospodarski obstanok.
Na vodstvu dožolno upravo so potroho
slovonskega naroda (Miostavno  prozirajo.
Na spo(lnj(Mii Slajorskoin. kj.oi- /alitova
javna sluzha absolulnoga znanja slovonskoga
j<*zika, so namešoajo urailniki. ki so toga
jozika popolnoma nozmo/ni. ali*ga prev-
zelno  pi-ezirajo.
Za do/olno sadjorojsko solo x Mai'i-
boru so dobili učiteljo iz P rus i j e, domače,
ninogo zmožniše prosilce pa so prezrli. - —
pri oildaji javnih služh na spodnjom Sla-
j(!i'skom jo slovenska naroduost s|«loh za-
preka, ki onemogoči prosileu službe, katoro
so, kakor razvidno, rozerviran(Ho za Nemeo.
Naže dijake izključujojo od vsoh
štipondij, katere irna doliti dožolni odboi1.      i
V i š j i i z o b r a ž e v a 1 n i z a v o d i
so izkljucljivo nomški in celo ljudsko
solo, v kateri se ima izobraževati slo-
vensko mladino, proplavlja prusaški dub.
učitelji na teh solali, ako se količkaj ozi-
ra.jo na narodno pol robe ljudstva, so eosto
žrtva nemSkega proganjanja, kar se je bas
izkazalo o novem stavljanju šol v plačilno
razrede povodom urejovanja učiteljskih plač.
Ali kako je v gos po durs ke m ! Tu
se spodnji Štajer zanemarja na nozaslisan
način. To n. pr. v poglodu ui-avnanja' rok
in potokov. in gradonja tor vzdr/ovanja
• cest; nadalje pri delitvi bi'ozobreslnih po-
sojil in razdolilvi ainorikanskih Irlnih pod-
lag iLd. itd. — ])ovsodi imajo prednosl iicin-
ško mislo(*i probivalci, colo prewnozni,
dočim se preziVa slovonsko. zaros potrebne
kmotovalce.
Predlogi. ki jih siavijo slovenski po-
s I a 11 (• i v d(>žolnein zl>oru v pri log sloveu-
skemu probivalstvu, niti no pridejo do raz-
pravljanja in se proti vsakemii parlamon-
tarneinu redu enostavno preglasuji'jo.
Na   Stäjerskem  jo   ne   manj    ko    1 9
nomških   moščanskih   sol, katort1 sfa-
« nejo doželo do 280,000.kron, a  niti   one
^slovenske! Ko.so Slovenci stavili   prod-
log, da s(j osnuj eno meščansko šolo z slo-
vonskim uonim jozikom  v St. .lurjii    oh ju-
žni žoloznici, je   lKMiiska veoina   ta prod log
odklonila'  z zasmehiijocimi  mejklici  in sicer
a limine.
Slovenski   deželni   šolski   svot  jo   se-
slavljen jako   kiivicno, kajli v njem   odlo-
uujejo mozje,    ki  nimajo  nobiMiega   outa za
"haroda   usodo.   Pi-odlog.   da   so    pi-onstroji
Piolski svet po načinu eeskega ali   l.irolsk«»-
¦ga, tako, da bi imel nafi narod svoj upliv na
svoje šolstvo, ni prišol do glasovanja, doticni
roloront jo enostavno  izginil  s  pozorisča.
Deželni red in deželni volilni rod. ki
hi potrebova! temeljit premombe, ker je so iz
prastare ustavne dobo, zadržuje nezaslišane
krivioo zoper slovenski narod na Slajor-
skom. Na S|)odnjom Šlajorskom n. p. v slo-
vonskem volilneni okraju Celjskem pride na
(jl.OÜl prebivalcev še le eden poslanec.
Temu je poslediea, da Slovenci na Stajor-
skem, števši 400.480 prebivalcev, imajo od
00 izvoljenih deželnih poslancev samo osom.
ilia! Nemci za 847.92H prebivalcev (>2 poslan-
cev. Za premembo tega kričočega razmerja
-so stavili slov. poslanci predlog v smislu,
da se doseže pravičnejšo razdelitev maiida-
tov, — toda nomška večina j(> sla mimo
U^ga prodloga enostavno na dnevni red !
l'o oni sIrani tako krivično in broz-
obzirno postojianje od strani deželnega od-
bora in iiomškonjicijonalne vecine dož. zbora.
kalcjra vecina je ucinila celo to broztaknost
in surovost, da je, ko se je čitalo intorpe-
lacijo v slovonskom joziku. poliilinono izgi-
nila i'/ dvorane „mož za moz(uir', po drugi
strani pa, ker so poslanci videli, da deželna
vlada vse tako počenjanjo s a m a gleda kri-
žem rok in dopušča, da se slovonski narod na
Štajorskom politično in gosjiodarsko odriva
lor zatira, — so morali priti do pjujpi-it-a-
jija, da je pod takimi razmerami ugasnil
Slovencem slednji up, da dosožejo kake pra-
vice v iieraške rn G r a d c u ter da bi bila
njihova udeležba na štajerskem deželnem
zboru brezuspešna in celo v nečast slpven-
ükemu narodu.
I/, loh nzrokov. ki so-jim bili povod
proloslu dno If), maja 1S99, so opustili vsako
nadaljanjo sodelovanje v dožolnom zboru
staj<M'sk(Mn.
D o p i s i.
I'/ Uolca. Kar smo imoli povo.lati,
siiio povodali v/.o — ponavljamo no. Na
zadnja udi'ilianja „Soco", kjcr iik^ voč ali
manj omonja v Iroh noticah, odgovarjam le
par stvarij, hotoč jih proglasiti za laž in
tondencijoznost.
V   prvi  nolici pise g.  (iak, da je ludi
„Krankeukassa"'  le si e p a r i j a. C.luden go-
spod ! Pravilt!. da sem veliko preslaboumen,
da bi  imol   I5oloano  ,.za  norca". in da Iroba
zato drugačnega ticka ; eeimi so loroj    bali
našoga društva, s kalorom hooein ljudi ,.s I o-
pili",   kakor   sle    prod   II.   dnevi pisaliV!
liolčaujo s(j  no dajo spoljali   na led. pravito.
in vondar   so    bojito   zanjo:   imato  li  vsak
teilen drug raziim, da  vedno di'ugaco govo-
i-ile? Ako si  propričan, da  slvar no   škodi.
])otolaži so !
V   d r ugi notici so opravicujole, da sto
na shod, ki ste ga sklicali v Hoh-u, povabili
vso.   kar jih jo zapisanih   v „Kažipotu",   in
trdite  tudi, da jo bil   g.  Horginc,   sodlar   —
prisolon, ler da mi j(> on  porooal   o  shodu.
-- Sam dobro vest(^,  da ga  ni   bilo zraven,
in da ga  niste vabili, kakor ludi    nokalorih
drugih  no, in  vondar (o trdite !  Kaj naj pač
mislim   o   \ras,   ko   lazote v   obrazV   Moja
sodba o  Vas  pač no iinn-r bili drugačna od
ono, ki so si jo vstvarili  Holčanjo o Vasem
„objokt"'. nustopanju. 0 shodu mi jo pa na-
tančneje poročal, da Vam povem,   nioz, od
kaloroga  bi  n<1 bili  prioakovali.
Tudi no vom. comu hujskali v lislu
proli postenemu mozu, g. liorgincu. ki ni-
komiir ničosar noce, in ima lo la ,.grim", da
je v odboru novega društva ! Še po dozeli
zaönito hujskati medsebojno.Irgovc«^ in obrt-
niko in rokodelce in ljudstvo na bojkol, a
povom Viiiii. da boste sami odgovoi-ni za
poslodice, za katoro Vain no bo niheo liva-
ležon !
V   I ro tj i  nolici  so pore g. učilelj  na
Zagi. da  ni  on  pisal  v    ,.Sooo"    lamoznoga
dopisa,   v    katorem  so    biijsku ljudstvo.  naj
nikar  no    prispeva  za    kard. zavode,   in  za
koji dopis ga jo dopisnik ,.1'r. L." vrlo osmo-
sil. Ali je to pisal v ,.Sot:o>l   on  ali   no, jo
moni    vse   jedno,   vondar pa izjavljam    na
suinničenje g. učitolja, da nisem jaz listi. ki
mil   je  posvolil  v    rPr.  L.-',    dasi  bi  si,    mi-
mogrodo oinonjono. štol  v cast tak  humor.
Jos. iV bra in
kaplan.
Hovcc, HI. marcija I. I. (Jzv. ilop.) —
Hovska regislrovana mlekarska zadruga na-
produje vrlo dobro. To je pa sovoda v prvi
vrsti odborova zasluga. Naj mi bode dovo-
Ijeno, da spregovorim nokoliko hosed o toj
za nas kraj volovazui zadrugi. \r pi-ojsnji
dobi so jo izplacovalo ztidrugarjoui po 4'/a
ki-MJcarja od vsakega litra. oslali znesek je
jja oslal v zadružni blagajni in sioor za po-
kritjo stroskov, izdanili za društveno po-
slopje. V mesecu januvarju tokocoga lota
so jo pa [tlaceval üUm* mloka po ö krajoar-
jov, nanirec izplacalose je zadrugarjem vse,
kar jo mleko donašalo. Kor se jo pa že v
mosecu februvariju izplačalo od lilra mleka
spot le po 41 .,, naslala jo vslod toga razlocka
incd zadrugiirji nokaka razburjona osl, kor
ti no znajo lolmačiti vzroka. vsled kaloroga
jo nastal la razlocek.
l'<> mojcin iircmricanjir uo lioi la vzrok
nikjor drugjo, nego v samom mloku. —
V prejšnom času so je namrec mleko bolj
piidno proiskovalo s kroinomoli'om in laoto-
donsimolrom, da je prislo v mlokarno lo
naravno mleko. A zdi se pa. da jo sedanji
odbor ta |)osol opuslil, co ludi ima zadruga
svoj Liondstromov slroj, h kateremu nam
jo vlada pripomogla. Pri soji, ki so jo
vršila dne 22. marcija I, I., jo bil navzoo
tudi gospod Milan Ivančic. potovalui ucitolj
za mlokarslvo, a ako se ne motimo, ui se
niti on spomnil Liedustromovega stroja,
kj leži zapuSčen in vos v prahu tarn nekje
na polioi. Ako scj nv bode pazilo. da pi'i-
haja v mlekarno lo naravno mleko, ako se
ne bo torej s pomocjo napominanega stroja
konstalirala tolšča inh^ka tor se bo vspre-
jomala v mlekarno mesto mleka, voda, potem
je pač naravno, da bode liter take tekocine
donasal manj dobička nego pa liter pra-
vegu naravnoga mloka. Zato naj bode v
korist dobri   stvari prav toplo priporočeno,
da so uvtule \)v\ vsprejomnnjii mleka spot
slrogo kontrolo tor, da so sprijazni z Liend-
slroinovim  slrojom.
I'/ Stlll'ij. V sobolo duo 21 inaica
I. I. došol jo od Yisokega o. k. dežolnoga
predsedništva v Ljubljani odlok, katorim
postane dosodaj tako imonovani Slursko-
Ajdovski tamburaski zhor.— |)ostavno usta-
novljeno druslvo z imiMiom. -— Tamburasko
drušlvo ,.Danica" v Sluriji. z s<Hložom v
Sturiji. Vodslvo in odbor s<; jo tudi žo kon-
sliluiralo in sicer : prods, g. SI. Slekar. blag,
g. M. Malik, la.j. Jos. Dietz, kapoluik g. Jos.
liudilina.
Prod dobrimi dvomi in ]iol loti sprožila
sla zgoraj imonovanagosp. prvo inis(il, da so
uslanovi tamburaski zbor in to misel takoj
urosniuila s pomocjo ostalih tamburasev,
[to pohh'imem mosoeiiom slrog(Mn pouku
sprolnoga ucilolja glasbo gosp. 11. Vogrič-a
naslopil j(» zbor dno 10. old. 1897 I. prvič
v ta natnoii pronovljoni drustveni dvorani,
s   IH lockami  tambuianja na oder.
Od loga časa napravil jo zbor vec izlolov
in sodeloval 2(J kral pri raznih koncertih,
jtovskih in plosnih vosolicah. Hi lo jo pa ludi
zboru oh svojem öasii |U'omagali ninogo no
opravičenih n.oprilik in od sLrani. oil koder
jih jo  bilo  ludi   prioakovali.
Upali j(^, da so v lorn oziru ne groši
več.
Gos])odoni narodnjakom. posehno ajdov-
skim, ki so vedno vsostransko podpirali
zbor, bodi lukaj izročima najiskronejša za-
hvala.
Za napravo glasbil, solo, in drugih pri-
prav, imol jo zbor volikih stroskov - ki pa
bodo, upali jo, v kratkom pokriti, in ko se
to zgodi, dolovalo se bodo ložjo v korist
raznih  dobrodelnih namenov.
Da so lo dosež(i, priporoca so najuljud-
neje dosodanjim in drugim dobrotnikom ter
pri.jaloljom slovausko glasbo za nadaljno na-
khm jonost.
ODliOU.
Politični razgled.
DrŽHvni zln,1.
Nokatori  listi  poroöajo. kar pa  ni zel<>
vorjelno, da so skličo državni zbor   koj  po
\r<vliki noči, cos. da   izvole   člane v kvotno.
(lepulacijo.
Izjalovljena italijansko-siovenska poflajanja v Istri.
0 lorn pišt! nek hrvalski islrski jtosla-
noc to-lo : Spi'avna pogajanja so so l-azbila.
Z ozirom na gospodarski jjoložaj našega
nai'O la iskreno obžalujemo, da je prislo do
toga, z narodnostnega stali.šča pa moramo
la dogodek lo pozdravljati. V svojih zahte-
vah smo šli do skrajne inejo prij<mljivosli.
Manj, nego da so smemo posluževali v de-
želnein zboru svoje mutorinsčino in uživali
varstvo prod inzulli ilalijansko druhali v
deželnem zboru in izvan njega, manj hr-
vatsko-slovenski [loslanci vendar niso mogli
in smoli zuhlovati! liejstvo pa, da se Itali-
jani o teh zahtevah niso hoteli niti razgo-
varjati, kaže, na kalori strani je pravica in
kje je iskati prenapetost in predrznost. Mi
smo pokazali najboljšo voljo za mir in
nismo vzrok, da se je poskus izjalovil. Na-
sprotniki naj sami sobi pi'ipisojo, ako so
znova vname boj, Ijul in silon boj, kakor-
šnega dosedaj so nismo bili. Nevdeležene
stranke in narodi avslrijski, kakor tudi
vlada pa morajo konecuo uvidoti, komu naj
naklonijo svoje simpatij(^ in kdo kali mir.
Zaniinivo bi iiilo konečno zvodoti, kako bo
poročal o toj zadovi osrodnji vladi lukajšnji
namoslnik.
Poslanec dr. Prade o nemščini   kot  državnem  jeziku.
Odkar je dr. Prade postal prvim pod-
predsednikom zbornioo poslancev. je svoje
nekdanje zablove gledo nemskega držav-
noga jozika nokoliko omojil. Tako so jo,
nodavno (imiiu, govoreč o tern predmotu
izrazil tako-lo : I'vedba nomšcino kot držav-
nogii jozika no spada v soilanjo spravno
konrorenco, kor so gre tu le za uroditov
l'azmorja mej ohoma narodoma na (loškoin.
Sioer smo pa govorili dosodaj lo o posre-
dovalnem joziku in nv o drzavnoni. Toga
vprašanja Nomci tudi no stuvijo mej postu-
late, kajli lo je, kakor nemščina v armadi,
državna z;uleva, ki jo - - potrebna (!) za
njen obstoj. — lz t(!ga sledi prod vsem, da
so I'radojiH'ii stranka, ki pa ima preeej na-
sprolnikov, no bo posebno protivila češkemu
nolranjomu uradncmu jeziku.
Del.igoaski zaliv.
Ta juzno-alriski zaliv, ki je s Preto-
rijo v najbližji zvozi in ki jo bil do zdaj
last Portugalcev, je prišol zdaj v last An-
glezev. V noki železniski pravdi mod Por-
lugalom in Anglijo jo ruzsodilo bursko so-
dišče, da morajo Porlugalei placati Angle-
zem l.rj,H2400(i I'rankov. 'J'a zadova se je
tikala has Dolagoaškega zaliva. Ker pa Por-
lugalci ne morojo placati to svote, so pre-
pustili kar jednostavno zaliv Delagoa An-
ghižom. To pomeiija za Hure hud udarec,
kor imajo zdaj Angleži jako skrajšano pot
do Pretorije.
Itaiijanskl parlament.
\r ilalijanskem parlainonlii divja zo
stiri ledno strasten boj manjšine proli ve-
c";ini. Opozicija vporablja dovoljena in no-
dovol,i<Mia srodstva obslrukeijo. Skandal /a
škandalom se ponavlja in nilali se prazna
slania, da je kaj. V predzadnji seji jo pa
zborniea vkljuh vsi\j ohslriikeiji vsprejola
predlog. da pride ;i. aprila na duevni n^\
predlog gledo spromembo zbornič.noga opra-
vilnika. Prodsednik Colombo je namreč za-
poredoma odrokal besedo obsh ¦iikeijonisl.om.
To Jili jo pa tako razkaeilo. da so v zadnji
seji pričeli proti njeimi tako gonjo, da je
moral kar božali iz zbornico. Vslod toga je
demisijoniralo e:>lo predsednišlvo.
Rubija in Bolgarija.
linski car jo dovo'.il, da jo smol i-uski
polkovnik Jepancin na povabilo boljjarskega
kiioza, ogledali si nekoliko holgarsko vojsko.
I'rod nokaj easom jo pa tndi ruski tajni
svolnik Koboko progledal bolgarske (inančne
razmore. Tadojslva in šo posebe potovanja
vojnega minislni bolgarskega v Petrograd,
so začela vzbujali pri nemskili in avsli-ij-
skili diplomaliskih krogih nokako pozornosl
in nezaupanje. I'isava glasil teh krogov do-
kazuje. da jim |>ojavi kakega približevanja
Bolgarije Knsiji  nič kaj  no ugajajo.
.Doniiičo in mzno vesli.
Vabilo na naročbo. S 1. aprilom
nastopi naš list drugo četrtletje. Pri tej
priliki prosimo vse dosedanje naiočnike,
ni,j nam zvesti ostanejo ter nuj skušajo
pridobiti nam še novih. Naročnike, ki so
zaostali z naročnino, prosimo, naj jo
kmalu poravnsjo. — ,-Gorica- stane
na leto 8 krön, pol leta 4 krone, četrt
leta 2 kroni in se lahko naroöi z, vja-
kim dnevoir.               Uprava ,.Goiice\
Baron Koinolt, načelnik voliko tr-
govsko hist; „lioyer & Schlick-, v Trslu,
prodsodnik trgovske zborniee ild. jo mini
vceraj v 7f>. loin. N.  p.  v m.!
llraiiiluica in posojilnica v Skri-
l.jali. Naznanja slavneinu obeinstvu svojo
poslovanje, ktero začenja s 1. aprilom I9OO.
Dnevni rod je nabit v druslveni uiadnici.
Cradni dnevi so : vsaki dan od 9. ure do
jioldno in od 1. do f>. popoldne. Odborove
soje so red no vsak I. in ir>. dan v mosecu.
Obrostovalo so bo hranilne uloge po 41 L,°/o,
in dajalo posojila po 6"/,. Kdor l)i želel
vzoli hranilno vlogo do 20 kron, se mu ia-
koj da : voc kot 20 do 50 mora so nazna-
niii H «Ini popred, oil 50 do 100—idni, od
100 do r>00 — 8 diii, od 500 do 1000 kron so
jnora naznanili I mesec popred. Kdor žoli
vslopiti kol nd broz posojila. mora plačali
pristopnino I ki-ono in delež 10 kron, knji-
žico 40 vinarjev.
Ha/^las : Deželni odbor razpisuje ono
denarno podporo letnih 240 kron, katoro
])odoli iz ilohodkov zaloga provzvisono.ua-do-
zelnega glavarja grola Frana Goroninija za
onemogle delavco, ustanovljenega v spomin
zaroko   prejasne   nadvojvodinjo Marijo   Va-
lorije.
Za podporo so smojo oglasili delavci
in delavke, ki so prislojni v kaloro občino
poknežene grol'ovine gorisko-gradiške ter so
poslali t raj no nesposobni za dolo; v prvi
vrsli pa se bode ozir imelo na potrebne
»nod tislimi. ki so svoj(; inoči obrabili saino
pri podjetjih volike in main obrti ali pa pri
kmolijskih podjotjih. Prosnjo je podali do
:^0. aprila 1900 v pisarni deželnoga odbora
in priložiti jim jo: 1. spricovalo županijskega
urada dolione^a kraja, polrjono ali če Ireba.
dopolnjono i>o županstvu pristojnostne ob-
Oine, — v katorem spricc^valn jo vosl.no [>o-
pisana starost, stan druzino, pr^živila pro-
silceva, kako se jo bavil z obrli in kakšno
j« nj<^ovo nravno zadržanjo. 2. zdi-avni-
§ko spri(!< valo jiotrjujočo prosilčevo bole-
havost ali pohabljonost, ki zakrivlja njo^ovo
nesposobnost za delo. Ce se poizve, da je
kaj krivega v dokazilih, nakatera se je oprl
podpisancu:, ali pa če neha njt^ova bolo-
havosl, uslavi  se podpora takoj.
H<m1iio /aseriniijc prizivno komisijo
za Gorisko in (iradis.-ansko sc; jo zakljnoilo
due HI. marca t. I. To dokončanem p'osvo-
tovanjn o prizivili proti odmorjonjn osobne
dobodarino za Into 1899 jo <lvorni svolnik
in linačni ravnatolj Olon viiez pi. Zimin(>r-
inann clanom komisijo izrekel iskreno za-
hvalo za njih noprislransko. marljivo in
stvarno sodolovanjo, izraznjoc ob otiom
žoljo, da naj dobro premišljone rešitve pri-
zivne komisije ludi same na sebi pripomo-
rf-jo davčno moralo 'uvelja\ljati v polnem
°'>so^n. V imonu članov komisijo Je na to
baron Michael Locatelli zabvalil dvorno^a
svotnika za sprotno   vodstvo Lob  obravnav.
I'pravno sodist'c jo !(' dni n^odilo
pi-itozbi Lahov proti trotjoniu razredu Ijud-
ske sole v Žminju v pazinskom okraju. Ta
'Hzred, katerega je obiskovalo 170 otrok, se
inora tor<»j zapreti, a ucilelja odpustili. To
Je res lepa skrb za kulturni napredok na-
r°da v lstri. Fa res, kakor da hi bile šolske
Postuve tako ustvarjeno, dasena njih pod-
ju«i ustajiovljajo italijanske in nemske sole
tudi da jih ni treba, a se zapirajo in zali-
^jo slovenske sole — če tudi so so tako
Potrebne. Najproj ilušovno uničiti narode
materijalno unič(Mije pride potem sumo
ob sebi. Tako si mislijo namreč nasi ua-
sp]otniki, ali mi mislimo dru^ace, mi mislimo
namroc  in  sum   o   (em  ludi   preprif-ani.  da:
svaka  si hi do   vromona.
Et;r/^!;!S. Due 17. aprila I. I. bodo v
dvorani ,.llntol Ccntral"'-a v Gorioi shod
iit'iloljslva iMikiK'/cnc ^rolbvino Corišk(? in
(Jradiščansko in prvi obcni zbor dc'zolno.ua
iK'rilcljsko.iija druslsa za (<oi-iško-(-!radisčan-
sko. Zborovanjo priOiic» o!) 10. uri prodpo-
ludne. Dnovni red: 1. Prečitajo r<» pravila.
-¦ 2. Vpisovanje v društvo v smislu ^tj )}. 7.
društvenih pravil. — ;i. Volitev odbora. —
4. rnor(;bitni predlo^i in rosolncije. Za vo-
litov pod ;i. dobe pravioo ^lasovati ncitolji
in ucitoljice, ki se osebno udcdežo zboro-
vanja lor se proj o^lasijo za pristop k
društvn. K navedonem shodn so vabljoui
vsi učitolji in vse uciteljice ljudskib sol v
poknezeni ^rol'ovini (lorisko - Gradiščanski
IJrž po shodn bodo v istom prostorn prvi
obcni zbor novo^a druslva po dnevnein
rodu : I. Sprejom ojfla.šonih v drustvo. —-2.
I'rovdarek dohodkov in Iroskov za I. drnšt-
vono lolo. - - ;J. Morobilni prodlo^i in ro-
solucijo. Ajdovščina HO. marca 1900. Prods,
uslanovnojja odbora: Kr. 15ajl, nailiičilolj v
Ajdovšcini.
I/ Jablanca pi'i koinnn nam pi.šojo:
Ko st» j(? šlo pri nas za izvolitov novo^a
komonskoga slarosinstva. so nam obotali
kandidatje novo slranke marsikaj. Posebno
so jim bile pri srcn naše slabo občinske
poti. Ali kakor smo izvodoli v najnovojš(Mii
času, so ti mo/.jo, ki so pri obcinskih vo-
litvab vslod svojih obljub v rosnici zma-
gali. prislaši narodno- napi-odno slranke.
Kakor smo izvodeli v najiiovejšem času,
pravimo, l«;r, ako hi nam bil'o lo proj
znano, hi ti Ijudjt1 danos gotovo no sodoli
v komenskern starašinsLvu ; kajti znano nam
je predobro, da se drže gospodje. ki so to
novo stranko osnovali na Goriškom, dosledno
svojega gesla: obljiibiti in dati jo dvoje.
Za lo je pa tndi popolnoma umevno, da so
tudi naši narodni naprodnjaki drze islih
nacol. Zato bode pa v prihodnje naša skrb,
da izvolimo za starosine moze, ki se bodo
držali nasprotnoga načola namreč: rajo voc:
dati in manje obljubiti. Še ni^kaj. V olu:iii-
skom rodu ni sicer nikjer tiskano. da hi
moral hodili žiipan vsaj ob ned<iljah k sv.
maši. Pri nas jo bila to stara navada, tako.
da jo postal ze poj)olnoma udomacon rok :
Zo povoin t,'osj)odu žiipanu, čo no drugači,
pa v nodeljo prod cerkvijo po maši. j\o
kdor hi hotel pri sedanjem županu storili
kaj jodnakega, hi prosli rnorebiti moseci in
mosoci, predno hi zamogel kaj povodali
gosp. /.iipanu v iKsdoljo prod cerkvijo. Pa
kakor ročono, v obč.inskem redu ne stoji
nikjer zapisano nili da hi moral župan ob
nodeljah v cerki^v, niti, da hi unel kdo pra-
vico mu kaj povedati ravno pred cerkvijo
in pa v nodoljo po ma.ši. Mi hočenio lo
roči. da nam jo žal, ako so opu.ščajo iieke
slaro navado. na kalcro mnono dr/i naše
ljudslvo.
(iabrst'ck kot deiiarnicar „(ioriske
ljndsk«' posojilnicc". Pred kralkim casom
je Gabrsčok v svojom lislu samoga sebe
hvalil kot zanesljivega donarnicarja pri po-
sojilnici. K njogovim opazkam naj dodarno
š(? mi svoj«;. Ko je bil Gabrščok leta 1S9(5.
denarnicar v posojilnici. bil jo takrat v de-
narnici vedon nerod. Manjkalo jo vč.asi več,
vcasi nianj, kakor je naneslo. Gabr.ščt^k je
tI'dN. da jo bil lakralni uradnik K.... vsega
t(»ga kriv, a V.... se je vedno izgovarjal na
Gabrsčeka. Vprašanje je, kdo je bil večji
krivocV Priprost človek hi mislil, da tisti,
kdor ima kljnčodo blagajnice, pa no tisti, ki
blagajnico vidi lo od zunaj. Pri občnom z))O-
rn spomladi lota 1897. so dobili takratni rav-
naUHji posobno nagra<le. Tudi Gabrsčok naj
hi dobil I2f> gld. I'rav tako volik je bil pa
takral dolicil, drugo se je ze proj pokrilo.
Gabrscok ni d<d)il od 12f) gl. niti krajcarja,
so vidol jib ni. kar ga jo spravilo v voliko
novoljo. Donar je ostal v blagajnici ; lo v
sti'aci se je v Gabrsčekovi lHMiavzočnosli
zapisalo : \) Gabrsček potegnil nagrado....,
2) (iabrscek poravnal dolicit.... Tudi iz rav-
naUHjstva je moral takral Gabr.ščok izslo-
pili. in namesto njega j(^ pi'isel v oilbor M-
PiMMnrov. Da jo vso to res, lahko polrdita
vsak čas  h\... in dr. Tuiiia.
Libcrali/mn ni! ,,Sočau je res po-
ilobna slari židovski bol(»gi. Pri židu najdoš
vso navskrižom nakopičeno. Polog razpel in
svotih podob prodaja tudi nesranuu1 podo-
bo, kupcuje s corkvenim blagom, pa tudi z
orozjom. Vso pride židu prav. Taka je tudi
,,Soca". Vs nje jtredalih najde vse prostora,
kakor bolje kaže. Zdaj so štuli za zagovor-
nico duhovsciiH», zdaj islo blali na najne-
sramiK^jši iiačin. zdaj pobožno zavija oči.
kot branitoljica krščanstva, kmalu pa pro
klinja. V H\. stevilki pa izjavlja urodništvo,
da se edino ono bori za pravo kršcanstvo,
kor loči krščanstvo od klorikalizina. Vr isti
šlovilki pa po drugem clankarju razvija
p i' i s t n i    1 i b o r a I i z e in.
„Soca1'. ki s(! je pred leti v potu svo-
jega obraza trudila dokazati, da liberalcev
ni na Slovonskem, ista „SoOa" dan<»s očitno
in javuo izpovoda pristno liberalno na-
čelo. —                                                      ^v-
Liberalizom po svojom bistvu znači
popolno odpoved človekovo slednji avkto-
riloti ; o torn liboralizmu je pisal heon
XIII. 1.   1888 v okroznici  „Libertas" :
Pa voliko njih, posnemajoč Lucifora,
katerega je tista brezbožna beseda, no bom
slu/.il, onosrečila, tožijo pod imonom j>ro-
slosli po noki brozpamotn' nebrzdani drz-
uosli. Taki so ljudjo. ki so hole imenovati
svobodnjake, liberalce izposodiši si ime od l>e-
sodo ,.liborlas" I. j. svoboda, prostost. In spot:
..Pristaši liberalizma trdijo, da ni bo/je oblasti,
katori hi so morali pokoriti v dojanjih živ-
Ijonja. ampak. da jo vsak sebi poslava. iz
toga izhaja ona nravoslovna lilozolija, "ka-
loi'O zovojo ii(!odvrisnostno, katora odvrnivsi
voljo v imonu prostosti od spolnjovanja
bozjib zakonov, daje človoku br(?zmojno
noodvisnost". Tako oznacuje Leon X111. li-
boralizom.
In ta liboralizoin izpovoda javno tudi
..Soča". Člankar, ki je tudi clan urednistva,
jo iz|)ovodal v clanku ,.KIerikalizma ni" do-
slovno naslodnjo liberalno izpovod: „In
danes sloji vsoinu toniu ivori in cerkvi)
naravnosl. |>rod ocrni modorni človek, ve
mnogo. ali no vse.ua. Njogovo vzgojo, njo-
govo izobrazbo. ki mu vsak dan podaja na
sl.o novih poznatkov (tudi eleklriko in gas!)
njogovo življenje, njegovo delo in njegove
misli silijo ga, da vsklikno proti tern starirn
iormain (tu misli verske resnice in zapo-
povedi): ,.No, ne pripoznavam vas več;
lločeni, da si vso svoje notranje in zunanje
sarn opravljam brez vsakega drugoga pri-
tiska. Protest ujem proti nasilstvu, katero
mo bijo pri vsak(Mii koraku. Hočem svobodo
j>repričanja in  vestr'.
Tako jo A. Kristan za ,,Soc"o;' izpovo-
dal pravi liberalizem. Pri.šli smo tudi na
Goriškeni sročno do toga, da imamo tudi v
javuom življenju liberalce llvaležni pa smo
,,Soci", da je tako hitro popravila načelni-
ka narodno-napredne stranke dr. Tumo, ki
jo na zaupnem shodu tujomu liberaliznm
odlocno odpovedal mesto v njegovi stranki.
Sodaj smo na cistern. Liberalizem se tudi
pri nas javno izpoveduje. In proti libora-
lizmu se bodemo v prid in napredek nasega
naroda vedno borili, vero in cerkev bode-
mo odlocno branili. Ako nas radi toga
iiiHMiujote klerikalco. nestrpnožo in. karkoji
hočoto, svobodno Vam. Liboralm1 volkove
v ovčji koži napredka pa bode spoznalo
ludi ljudslvo, katoremu je vera so vodno
svola.
lzpred sodisča. Due 29. I. m. se je
vrsila prod tukajšnjim okroznini sodiščern
kazenska obravnava zaradi nasilnega uhoda
v luj(! posestvo.
()l)tozoni so bili sledoči: Konjodie An-
ton, IJrozigar Ivan, Markič Martin, Zimoc
Miha, Hrezigar Josip, Kumar Josip, Marinič
Ivan. Makarovič Valentin, Velušek Andrej,.
Markič Josip, Konjodie Matija, Zimic Ivan,
Kodolja Ivan, Matevčič Juri, Kumar Ivan,
Valentiucic Ivan. Marinič Tomaž, in Konje-
dic Edmund.
Obsojeni so pa bili : Konjodie Anton
na r» inos(^c<!vr, Ziinec Miha na ;1\'., inesece
in Konjodie Edmund na 0 mesocev; vsi
dnitfi pa na 4 rnesece težke ječe. Vsi mla-
denici so iz Plav in  iz Deskle.
Obtoženca na sploh je zagovarjal dr.
Stanič, lüdmonda Konjedica še posolx; pa
dr. Gfuntar.
Lisinica urednistva. — Mnč. gospod
Miklavž Kocijančič, župnik v Renčah. Vaš
popravek ni popravek, kakoršnega predpi-
suje zakon, zato pa ga tudi žal, ne moremo
vsprojoti.
Izj ava.
Glejte, to som jaz hotel — g. Gabr-
ščok Audrej -^- da stopite Vi iz zasipa in
plota svoje stranke in mi sami poveste, da
ste Vi pisali napade na mojo osebo. To
som holed doseci s svojimi izjavami in to
som tudi dosegel ! Sodaj je vse jasno —
in kdor ve, da je pisal g. Gabrseek napade
na mojo osebo, la" tudi ve, koliko je res-
nice na njih! No, Vi g. Gabršcek, vidite,
colo dostojnosti ste me naučili, da Vas ua-
zivam gospodom in ik^ voč „zurnalistom"
¦-- ne znat(> sumo sumnicili, ne znal(^ samo
psovali, ampak tudi vedoma lagati ! Izmed
drugih noresnic, samo j('dno in to radi
lega. kor je dovolj prič okrog Vas, da Vam
lahko povedo resnico. Na Gruntarjevem
večeru nisem jaz napil g. dr. Tumi — nje-
gov(»ga iniena prosim niti iiiKUioval nisem
— ampak poštenemu delu ! To Vam lahko
potrde vsi gospodje, ki so sedeli pri mizi.
Recem polog drugih neresnic! Odgovarjati
Vam in oporokali Vam, hi se reklo, da ste
zmožni sploh so zapisati resnico brez za-
vijanja. Ne v imenu nasprotne stranko, ne
na prigovarjanje koga izmed gospodov Vam
nasprotne stranko — ampak zato, ker ste
napadli, no mojega prcprieauja, ampak mojo
osobno cast, zato som hotel vedeti do dobra,
koilo }o tisti. No. ubili Vas nimam namena,
niti politično ne, ker mi Vaša oseba ne bo
nikdar na poti, da dosežern svoje smotre.
Cernii neki pa hi Vas 'se ubijali, ubili se
bosle sami ; kakšni vetrovi pihajo z gor
na goriško Vašo slolico — to sami dobro
veste in slutite. Vi ste tako nespametni,
da si greste nakopavat osebnih sovražni-
kov in ne pomislile, da Vam lahko zmanjka
čez noč celo političnih nasprotnikov, ker....
V'<i saj sami dobro veste, kako visoko ak-
cijo stoje, če niste lain tako najiven, kakor
drugod. — Danes me bolje pojmiteV Danes
so do dobra in do cela razumeva g. Ga-
bršcekV No, ce bi še nekaj časa polemizi-
rala, začeli bi celö pojmiti, da Gabrščekova
oseba    in    narodno -napredna   stranka   na
Goriškom nista identična pojma, in da je
g. (iabršček.... ne, ne nočem Vam delati
tožkih mislij, kor Vam jib že drugi delajo
prevec ! Rekli ste, da se ne boste vec bri-
gali za mojo osebo — izvrstno, a politič-
nega vodje, kakoršnega se domnevate• Vi —
dostojnejšft bi bilo, da bi se ne bil javno v
listu nikdar pobrigal! Toda — slobodno
Vam, ne kaj so nam rece, ampak kedo
nam reče. to je vprasanje. G. Gabršček —
midva sva na jasnein V Vi ste si naredili
sodho o meni — jaz o Vas in morda je
poleg mene še kedo drugi kaj dobička imel.
Vi me le odslej ignorirajte, jaz Vas bom
pustil v mini, kakor da bi Vas ne bil nik-
dar poznal. Co pa trčiva so kdaj v politic-
nem boju vkup — tedaj pa znava še go-1
voriti, ne sicer s psovkami, kakor „pijane
rnestne barabe" — g. Gabršček, to je izvrstno
rečeno, izvrstno, če bi bill Vi hodili v visje
razredo, dal bi Vam jaz odlično v Irazeo-
logiji ! Tako ste si mi bili priljubili, go'ip.
Gabršček, da mi bo od zdaj dolg čas, ker
ne born mogel voč čitati Vasih nolic in
pisati Vam izjav na voliko zadovoljstvo či-
tateljstva. — Skoda! Konec je teh Jopifi.,
trenutkov! Zastonj bom sejodenkrat omočil .
pero....... do svidenja, g. Gabršček !
Ivan Š k rja fi'e'ör"
ViiK^radniki ]M)/or!
Vslod vodno narasčajočega obcega za-
nimanja za streljanje proti toöi, smo prev-
zcli podpisani zastopstvo za Prirnorsko
najbolj remonirane tovarne zatdkke stroje.
ter se hočemo potruditi, da l^pdemo vritUj
isto v popolno zadovoljnpst ..^yojih .cenj,.
odjemalcov.                         '{
V zadnjem Casu se je izuhiilo 'hebroj
najrazličnejših   strojev  ža ' ^theljanje   proti r
toči, kateri so se   več   ali manj dobro' ob-:
nesli; ker so pa za  nabayo .takih   priprawi •<•
za streljanje  združeni   prav   veliki   stroski,
nam je na tern  ležeče,   da   se' naši   vino-
gradniki ne   «škodijo s prenagljenim nakxi-"
povanjem dragih strojev, prirediva podpisana
v nedcljo due  8.   aprila t. 1. v Ko/ani
str<'ljanjo za poskušnjo   s   tremi   različnimi
stroji, h kfiteromu  uajuljudneje vabimo vse
vinogradnike in drugo za  to so zanimajoče
občinstvo.                l
Priporočava ob oihmii naji izborno
asortirano zalogo vseb v žoleznarsko stroko
spadajoeih iiotrobšcin ter bilježiva z odlič-
nim spoštovanj(Mii udana
Konjedic & Zajec,
trg. železjem, Gorica, pred Nadškolijo st. ;").
Podružnica: konec Raštola št. 2.
ZALOGK:
Ulica Morelli št. 12 — Gosposka, ulica ^ttJ,7.
Javna- zalivalii.           ;
Vsem prijateljem, znajicem, ki sojbltt-*,.¦¦¦:
govolili skazati moji nepozabni malori
Alojziji
rUne HI. t. m. poslednjo cast s torn, da so
jo v tako obilem številu spremili k večnemu
počitku, izrekam  tern   potom najprisrčnejao
zahvalo.
•¦'di...      •  ..   ¦                                            '¦••¦
Posebno hvalQ ^ern pa äe dolžan pre-
častiti duhov^cini in pa   kpbaridskim .trža-
noin,  ki   so ; v tern  l)fltk«m<: öasu   globöke1
žalosti me tolažili ter mi   izraževali    sVöje' ;   '
sočutje na koji si bodi način,                >:iX
¦<¦';   ff •¦«luv.    ;¦         '"¦»'   V-*' "<'¦¦"-¦¦ '
V Kobaridu, dne 1. aprila l^OO^
Ignacij Nau,
sin.
Javna zahvala.
Vsem onim, ki   so   miiSega   preljublje-
nega očota, brata itd.  gospoda
Josipa Ivančiča,
učitelja-voditelja na Kamnem Volarji^
sm'omili k zadnjemu počitku in skazalfc kütv
kor.šno koli sočutje in pomoč ob prebritki
izgubT, zlasti c. kr. okr. šol, nadzoruiku g.
A. Lasiču; gg. uciteljorn tovarišem in gg.cnarn
tovarisicam pokojnega za prtdeljono ye»oe
in ginljivo petje pred hišo žalosti in ob
grobu, čč. gg. zlatomašniku Pencinu in žup-
niku l.ebenu, kakor tudi vsem obeanom \l
Kamnega in sosednjih vasi, ki so se v tako
velikem številu uderežili pögreba in na toli
ljubezniv način skazali nepozabnermi pokoj-
niku poslodnjo cast, izrekalno podpisani
presreno zahvalo. Bilo nam jo to v veliko
uteho ob ti prebitki, nenadoinestljivi izgubi.
K a rn n o, v30. marča' 1900.
Katarina, udova                  Ivan   brat.,
v inienu vsoh žalujočil) cislalih.-
__                                                          ¦¦¦—————^—
Z a h v a 1 a.
Povodom prebritko smrli našoga ljubljenega brala. slriea in svaka.
prečastitega gospoda
bivšega ravnatelja gluhonemniee, knezoškofijskega tajnika i. t. d.,
izi-ekamo vsem prijateljom in znancein za ninogostransko izkazano iskreno
suculje ter nmogobrojno udeležbo |>x*i pogrebn v dan 2S. t. m. najsrčnejso
zahvalo in sicer: precast, dnhov.ščini. redovnikoni. semoniščanoni in drngim
gospodom iz Gorice, vodstvu in uoiteljskeinu osobjn dož. ghihonomnice.
vodstvu slow Alojzijevišča. razniin gg. županom in drngim prijnlHjoiii iz
okolice. Se posebno nas veže dolžnosl. izimiti najiskivnojšo zahvalo preč.
župniku Woll'-u za tolažbo v zadnjili Ironol.kih lor proc:. g. dr. Josipu
Pavlici za prav pi'ijuteljsko socutje v easn dolgolrajne bolezni in po-
žrtvovalnosti  pri vredbi  pogreba.
Najsrcnejsa zalivala bodi izrečena loin poloin tudi pror. g. znpnikn v
Sempasn in drugim č. g. stanovskirn tovai'iseiii pokojnika. ki so so vdelo-
žili pogroba lamkaj. g. županu in starasinom, učileljskemn osobju. tamkaj-
šnjiin pevcern za ginl.jivo nagrobnico, sploh vsom občinarjem iz Sempasa,
Kronberga. l.,ok(\ Ozeljana, Oseka itd.. ki so niso zbali neprijetnega vromona.
da  izkažejo zadnjo cast. blagemn pokojniku.
liog plali  vsom.  pokojniku   pa veeni  mir.
V Gorici, due :-J0. nmrcija  I'JOO.
Žalujoči ostali.
Naznanilo.
Pod pi san i si usija uljudno naznanjali
p. n. slavn. vojastvu in drugemu častitemu
p. 11. obeinslvu, da se v krojaenici vslod
sin rt i
SIMONA ROSANZA
v vrtni   ulici St. 8,
nič ne sproinoni. Ta krojat'Miica je že 25
lot na dobrcin glasn, posebno odkar jo pod-
pisani žo voc let sainostojno vodi. Dovrsil
jo tudi lota 1897. glasovilo solo za krojonjo
po Hoirnianovem zistemu na l.)unaju, ter
lota 1898. napravil izpit krojonja z odličnim
vspobom na c. kr: obi-lno - tobnologiskcin
niuzoju na  hunajn.
Trudil s(^ bo tudi nadal.j«^ gospodi; na-
rocniko v vsakoni o/.iiu najbolji^ postroüi,
tor so nadoja obilib nai-očil <>d p. 11. voja-
štva in občinstva.
\r zalogi inia različno angloško in
tuzemsko blago najboljše kakovosli.
Toplo se priporoča z odličniin sposto-
vanjoin  udani
Antoti Kmsič,
/.el in  iiiislcilnik  |)ok(ijiHv}s;i  Sinioiiii   |{os;in/.;i.
V Gorici, 28. marcija 1900.
Za bolehne us pljnfali, v vratu in jroltaiicu
in DastiiKljive Xjufli!
Kdor se hočo /;i vscloj /Jio))ili pljucnili in
golt.iliC'iiili š<> toliko Irilitvi'iitnili holcznij, jxttciu n;i-
iluhc, Pai jc šc liiko /.;ist;ncla in n;i\ iiliv.no iiro/.dni v-
Ijiva, iiiij pijc A. Wolffsky-jev čaj zoper kro-
nlčne, pljučne In vratne boleznl. J\';i lisočr /ahvalnii:
/ajaiiiCujc vcliko /tlravilno iiioi^ oiiiciijoiic^i Ciijii.
/avoj /.a dv;.i dni stain1 7f> kr. Knjižict1 zastonj. —
Tristen saiuo pri A. Wolffsky-ju \ Hcroliim 87, \V<ms-
scnliur^crstiassc 79.
na lvornu si.   10,
priporot:a slavnoniu občinstvu v
niostu in na dož(»li svojo trgovino
kolojiijalnega blaga, kakoi- jiotroloj.
kavo vseh vrst, riž, oljo, sladkor
itd. Na razpolago inia tudi d'b-
niaco slanino : spoil, salamo in to
nadi-obno in  na di^b(»lo.
Cena zmerna, postrežba točna.
„Narodni Koledar"
za navadno leto 1900.
dobiva se v
„N a r oil n i   t i s k a r n i"
<«orica, ulica Votturini !>,
po 40 vin., s pošto 10 vin. več.
Mo\)\  nai'oC'iiiki „Üariee" tlohe \\t\
brezpkk'iio.
Anton Fon,
klobučar ia gostilničar,
Semeniška ulica št. 6,
inia   hotvalo  z;i.l()«o raziiovrr,!.iiili
klobiikov
lor loči  v svoji krčini
pristnai ilomacsi. vin si
in  poshvžo   Indi   z   jako   iikusniiiii
jodili.
V
Geska čokolada
in
češki kakao
so iiiijholjsi.
V Gorici je prodajajo: Ko-
pač&Kutin,G. Furlanl, P.GIes-
sig, St. Paufin, Dom. Pardon.
/j«slo|)iiik:  |jj. Bsirnxxctii.
Peneči bomboni.
NajliiKjj.se oi'ijonlalsko slascico. —
KoiKJanls   in   cokoladno   hon hone
~           pri|i<>r<>r*;i prva češka tovarna ori-
\^     jentalskih sladčic in čokolade
A. Maršner
Praga-    Kl'al-    Vino-
hr&dy. Č:ik0-
Prva kranjska tovarna testenin
Žnideršič & Valenčie
v llirski Bistrici
|)iil)oroca svojo izborne testenine kos makarone, fideline, vrvice in
lazlične vloge za na juho volosporitovanomu. občinstvu.
Prvisijajni vspeh najinih izdelkov je ta, da so ni v našom
okt-aju v treh lotih toliko testenin zavžilo,- kot najinih v loin
času kar jih izdolujova. — Velespostovana gospodinja! Sozite po
toj jedi, katero pri nas s slastjo so oni zavživajo, ki dosedaj o
testeninah še slifiati niso hotel i. Najine testen ine vdobe so v
vseh boljših prodajalnicah jostvin ; }jovsein zanesljivo najine pa
so le one, ki se prodajajo v zavojih po 1/2 kg. z najino Hrrno.
Trgovcem posiljnva c.i«nik /astonj in frauko.
Anton   Pečenko
\'itna   ulica   8 — (iOltlTA        V\a (-Jirinlii!" ^
|)ii|i'.|iu'-a
pristna   bela   in
črna vina iz vi-
pavskih, furlan
skihf  briskih,
rialtnatinskih ii
isterskili vinu-
gradovi
1 »nut:»vljii na don)   in   ru-/.|>'>.ši 1 ja   pn   žolrzuici
mi  vse ki'iije avsiro • o^ersko    nionailiijo  v sfulili o I
•r>'i litrov napvej. Na zahtovn |)dš;!j:i tu< 1 i  uzorce.
Cene zmerne. Postrežba poštena.
Josip Gor jane
gostilmfar
v Attemsovi palaöi  na Kornu
v  Gorici,
ima tudi klsve za. konijc  in
vozove.
Hazun dohroga crnega in  bologa
vina   ter  piva,   pi'ipors)ča   vodno
izvrstna jodila. gorka ali nirzla.
Ima cena prenočišča.
Tovarna pohištva
(jiorica, Scinpotoi'sksi vvsUi st. \)<
i/<l(dujo najzaiicsljivojšo  in luijlrjijncjšc i/dclaiK»  pohišlvo   po
zinoiiii.   pošloiii.  (Ida   povscni   vrcdni  ccni.
Posebno priporoča opravo za
spalne in jedilne sobe
za salone in pisame.
Kiipujc oi'diova <lrbla. pi-odaja   orehove obkladke
(rimoše)   ild.   ild.   i|(|.
Hgodni plačilni po^oji!
Vsaka naročba se izvrši v najkrajšem času.
Odlikovana   tovarna
I Si) \:
I8Ü1.
1 Si) 5.
vsakovrstnega pohištva.
Ivan Doljak, Solkan pri Gorici
v lastni nisi. — Lastne žage. — Ustanovljena 1.  1891.
vsakovrslnoga pobišlva. koinplolnih spalnic^, j<Mlilnic in sprojoninic. oil naj-
navadnojsoga do najlinojšoga sloga; vsakovrslnih slik. zrtial, okvirjev in slolic.
kakor ludi vscb lapclai-skih izdelkov. — Zaloga vsakovrslnih desk iz inohkega
in Irdoga h-sn; volika zbirka obkladkov ('reiiKisa) in stnigarskili izdelkov,
kakorlndi vsoh k niizarski, slrugai-ski in lapclarski stroki spadajoöih potrohščin.
Blago se razpošilja na vse kraje prosto ielezniška postaja goriška.
Jamöi se za točno postrežbo.        Brez konkurence!
JČHmEN]
Ba  se   zabrani
vsaka prevara,
imam sedaj to
postavno vpi-
sano znamko.
I,lino pristni BALSAM      j
(Tinctur.'i  lialsaniica)                                                           |
sc  iloliiva   na   ilcliclo   in   na   dnilnio   v  j)oslavno   ilovnljcni   in   pri   kupnjskpiii
stnlišči  vpisani
Ivornin  balxama b^karnika   A.   Ill 11 Kit Y
v Pregradi pri Rogatcu.
I'ristcn  sainos to   pri tr^ovinskrin soilisc'i vjiisano zelcilO vnrstvrno znaillko.
\ sa  oprava   inojc.u'a   l):il/.aina  jc jtod  poslavniin  varslvoin /a u/.orcc.
Najslan'jsc.  prcskiišcno.   najci-ncjšc  in  luijrcclm-jst' ^lavno  Ijmlsko seed-   J
sivo /a  vsc  prsne in  pluaic liolczni. za  kaSclj,  lirkclj. žolodrni  kir, <*•<>  jctl  n<>
iliši. proli slabi'inu (»kusu. zajjcrncj sapi, rifianju, z.irajti. iiapcnjanju. /aprlosli i.l.d.
K,j<T  ni  zaloac.   naj   se   naroci   neposredno   pod   naslovoin:   Tvornica   j
balzania lekarnika A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu.                    i
I'oilnine proslo s zaliojnn na. vsc avstro-o^rskc j)ošte stanc:
\2 nialili ali    (i volikili slcklenir.    .    .    .    i krono.
()() nialili ali HO vclikili slcklenic     .    .    •  1^ k">n.
\'   Txisno* in Jleive^ovino (io vin. vco.
I'roli  kvarileljein  in   posneinovaU-eni  kakor tudi  prodajalccm  takili    panarejan.j    postopain   na   podla.ifi
r                                                 zakona za varstvo y.naink  jjravnini ¦poloin.
^mk*ut         mm ]n.istno mazj|0 jz vrtnic_
(HalzaiM-niazilo ex rosa coiiiil'olin.)
Vzbuja sedaj največjo pozornost. — Ima veliko antiseptično  vrednost.
Deluje jako uspešno proti unetju.      Napravi uspeh ali vsaj poboljša  ;
in olajša bol pri še tako zastarelih boleznih,  poškodovanjih in ranah.
Manje kot. dva lont'ka sc no ra.xpošilja in sicor   izkl.jučno   lc pruti   prcdjilacilu
ali  povzetju. S poštnino, sprcinnico,  zavojoin  i.  I. d. slaneta
2 lom'-ka ii krone 10 vinarjev.
I'' l\ THI FR RV in       ^varini jired  kupovanjem ln-eznspešnili ponarcjanj  in prosirn dohro pa/.iti.   da
noun               '('    ";|    vsakem    hnu'liu    vžurana    aurnja    varstvena     z n a in k a   z   tvrdko
PKE&flADA            „Lekarna k angelju varuhu A. Thierry-ja y Pregradi", Vsak loučck mora
hi! zaviti  \r navod    o   porabi z   to   varstveno znamko.   I'roli   kvariteljcin   in   posiieiiiuvak-cin,   kakor
tudi prodajjilcom  jK)iiarejeiie<ra mojcfia. cdino pristne^y. ina/.ila iz vrtnic postopain j)ravniin poloin.
Kjer  ni  zalojre.  naj  se naroči nejx-sredno  pod  naslovoin:  Lekarna k angelju  varuhu  in tvornica
balzama A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatcu.
Razpošilja se izkljuono le proli prcdplačilu ali povzetju zneska.