Ptuj, torek, 8. julija 2008
letnik LXI • št. 53 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,63 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
o\
Po naših občinah Benedikt • Svetnikom predstavljen projekt term
O Stran 3
Od tod in tam Ptuj • Odlični študentki služba za 350 evrov
O Stran 6
Po naših občinah Ormož • Kmetijska zadruga si želi nov začetek
O Stran 7
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 °I04;3
oddajamo že
45 let
Šport
Kolesarstvo •
Kristjan Koren med evropsko elito
O Stran 11
Štajerski TED
Spodnje Podravje • Povečan turistični obisk
Koga skrbijo „malenkosti"?
Čeprav se v teh dneh indeksi turističnega obiska močno in pričakovano povečujejo, imam občutek, da nas vsaka turistična sezona vedno znova preseneti. Številne pomanjkljivosti v turistični ponudbi Ptuja in okolice so že dolgo prepoznane, a žal še vedno zgolj evidentirane.
Tenis • Blažev vzornik je Roger Federer
O Stran 13
Mesto s tisoč zakladi premore le eno javno stranišče in še to se navzven predstavlja neopazno, morda tudi zaradi (ne)urejenosti. Mestna fontana je prav tako že dolgo želja, turist si skorajda ne more na-točiti vode, edina javna pipa se sramežljivo skriva na mestni tržnici, kjer je pod stopnicami nihče ne opazi. Tudi klopi je v mestu premalo; štiri okrog Florijanovega spomenika so premalo. Neznano kam je poniknila tista ob spomeniku Viktorinu Ptujskemu. Prostorov, kjer manjkajo klopi in druga obeležja prijaznega mesta, je za cel spisek. Na grajsko spodnjo ploščad se je julija in avgusta ob koncu tedna mogoče podati tudi do 20. ure, a tudi ta pogled je že nekaj časa delno zastrt zaradi dreves (na fotografiji), ki jih nihče ne obrezuje.
Ob vseh velikih turističnih projektih Ptuj potrebuje nekoga, ki ga bodo te „malenkosti" še kako skrbele.
Majda Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Strelstvo • Državni rekord Staši Simonič O Stran 14
Kidričevo • Skupščino prestavili na avgust
Zabjak • Spogledovanje z Destrnikom
Od mesta
Želijo lastniki zamenjati upravo? poza blj en a vas
Če bo šlo tako naprej, bo Ptui kmalu postal m
V petek, 4. julija, je bil v Uradnem listu objavljen preklic sklica skupščine Taluma, ki naj bi bila 9. julija.
Uprava Taluma je preklic objavila zaradi odgovornosti do dobrega gospodarjenja z družbo, saj je naslednja skupščina Taluma načrtovana že v avgustu. Tako bodo vse teme, ki bi bile sicer obravnavane ločeno na julijski in avgustovski skupščini, obravnavane v avgustu.
Predsednik uprave Taluma mag. Danilo Toplek je o vzrokih za takšno odločitev povedal: »Sklicevanje zasedanja skupščine družbe v juliju in ponovno naslednji mesec, torej v avgustu, ko za to niso podani utemeljeni razlogi, pomeni z vidika nastalih stroškov neekonomično gospodarjenje s pre-
moženjem družbe.«
Naj spomnimo, da je večinski delničar oziroma večinski lastnik ELES že 9. maja letos zahteval sklic zasedanja skupščine Taluma zaradi razrešitve in imenovanja članov nadzornega sveta družbe. Na vprašanje, zakaj se je pojavila zahteva po zamenjavi dveh nadzornikov, mag. Toplek pravi: »Ob zahtevi za menjavo dveh nadzornikov ni bila podana nobena obrazložitev, po mojem mnenju pa poskušajo zamenjati dva nadzornika, ki sta delala v skladu s predpisi, v skladu z moralo, kajti nadzornik odgovarja predvsem za poslovanje družbe, ki
jo nadzira, nikakor pa ni kurir, ki bi skozi nadzorni svet uveljavljal takšne ali drugačne interese, bodisi lastnikov ali tistih, ki stojijo za njimi. Ne vem, zakaj taka nervoza in hitenje, po mojem to sovpada z naraščanjem splošne nervoze, ki smo ji priča v predvolilnem času. Upava je seveda to točko dolžna obravnavati na skupščini in bo pač obravnavana v avgustu. S tem, da smo obravnavo te točke prestavili za mesec dni, nismo v ničemer ogrožali ne interesov lastnikov ne tistih, ki za lastniki stojijo, pa tudi poslovanje družbe zaradi tega ni ogroženo.«
O Stran 6
Če bo šlo tako naprej, bo Ptuj kmalu postal mesto iniciativ. Ker formalno izvoljena oblast ne dela za ljudi, številni projekti so tudi po več desetletjih še vedno na papirju, se rojevajo civilne iniciative druga za drugo. Med iniciativami, ki so se rodile v prvem polletju letos, je tudi Civilna iniciativa za Zabjak.
»Žabjak je postal mestno okolje pred tridesetimi leti, vaščani so morali plačevati mestne davke, samoprispevek ... Že takrat je bil postavljen program ureditve, pa še do danes ni bil realiziran. Od mesta smo oddaljeni le 2,5 km, a vse bolj se nam zdi, da je občina na nas pozabila, do nas se vede kot do drugorazrednih ljudi. Še vedno nimamo kanalizacije, cesta skozi Žabjak je preozka in ne-vzdrževana, prav tako bankine, s tem pa je ogrožena varnost vseh nas. Še posebej nevarna
pa je cesta za otroke. Prav tako nimamo pločnikov in razsvetljave, promet skozi vas je iz dneva v dan večji, cesta pa tega ne omogoča. Še vedno pa tudi niso asfaltirane nekatere ceste iz programa KS Rogoznica iz obdobja 1975-1985. Ogorčeni pa smo tudi, ker opekarna Žabjak še vedno kot gorivo za proizvodnjo uporablja odpadna olja, ki jih je prepovedano uporabljati tudi po evropskih predpisih.«
O Stran 4
Slovenija • Dan žalovanja
Slovenijo pretresla tragična nesreča na Savi
Po četrtkovi tragični nesreči na Savi so reševalci do zaključka naše redakcije iskali le še enega ponesrečenega. Potem ko so v noči po četrtkovi popoldanski nesreči našli trupla osem ponesrečencev, so v soboto zvečer na ožjem območju hidroelektrarne Blanca našli truplo ene od žrtev nesreče in v nedeljo dopoldne trupla še treh ponesrečenih.
Doslej so iz reke potegnili deset trupel, dve ponesrečenki sta umrli v bolnišnici, eno osebo pa še iščejo. Med umrlimi je tudi sevniški župan in poslanec v državnem zboru Kristijan Janc.
Nesreča se je zgodila v četrtek popoldne med spustom po reki, ki ga je organizirala občina Sevnica. Za dva kanuja s skupno 14 potniki je bil usoden prehod čez hrbet jezu in čez prelivno polje, kjer se voda nevarno vr-tinči. Nesrečo je preživela le ena oseba, žena preminulega sevniškega župana, oba kanuja sta bila hudo poškodovana, vsaj enega je prelomilo.
Reševalci so bili na kraju nesreče že 15 ali 20 minut po dogodku. Da bi omogočili re-
Uvodnik
ševanje potapljačem, so zaprli pretok vode skozi prelivne kanale. Najprej so našli šest moških trupel, tri nižje, dolvodno, v strugi reke Save že v četrtek, tri pa kasneje preko noči in zjutraj ob jezu, je povedal tiskovni predstavnik Policijske uprave Krško Robert Perc. Razkril je tudi identiteto nekaterih umrlih, ki so voljeni funkcionarji. Poleg Janca sta med njimi predsednik sveta krajevne skupnosti Sevnica Bojan Lipovšek in predsednik krajevne skupnosti Studenec Mihael Metelko in predsednik krajevne skupnosti Blanca Bogoslav Peklar.
Na prizorišče nesreče sta v nekaj urah po dogodku prispela tudi predsednik republike
Pravljica o 69 milijonih evrov proračunskega presežka
Ob Rdeči kapici, Sneguljčici, Volku in sedmih kozličkih itd. smo Slovenci v letošnjem volilnem letu bogatejši še zapravlji-co za odrasle, ki sta jo zasnovala finančni minister Andrej Bajuk in predsednik vlade Janez Janša ob napovedi, da se bo letošnje proračunsko leto končalo s presežkom v višini 69 milijonov evrov.
Sliši se zelo lepo, vendar če pogledamo številke v letošnjem rebalansu državnega proračuna, kjer so bili sprejeti temelji za omenjeno pravljico, hitro dobimo občutek, da sta Rdeča kapica in Sneguljčica realnost, nikakor pa ne 69 milijonov evrov proračunskega presežka. Po najslabšem scenariju se bo letošnje proračunsko leto namesto s presežkom končalo s primanjkljajem v višini odstotka BDP. Po napovedih vladnega urada za makroekonomske analize in razvoj naj bi BDP Slovenije v letošnjem letu znašal 36,3 milijarde evrov, kar pomeni, da je vlada z rebalansom 230 milijonov evrov proračunskega primanjkljaja spremenila v 69 milijonov evrov proračunskega presežka. Treba je priznati, da takšen podvig še ni uspel nobeni koaliciji v zgodovini samostojne Slovenije. Dejstvo je, da bodo številke v zaključnem računu bistveno slabše. Ampak to bo po parlamentarnih volitvah!
Dejstva so drugačna, saj ima Slovenija daleč najvišjo inflacijo v evroobmočju; lani je kar dvanajst držav imelo boljši proračunski položaj od deželice na sončni strani Alp.
Tudi prihodki iz evropske blagajne so nerealni, saj naj bi letos dobili 783 milijonov evrov, vplačali pa naj bi jih 375 milijonov. Torej bi dobili 407 milijonov več, kot bi vplačali. Če pogledamo lansko realizacijo, ugotovimo, da je bila Slovenija v lanskem letu neto plačnica v evropski proračun v višini 8,7 milijona evrov, kar je tudi slab podatek za zagovornike vstopa v EU.
Svojepovedo tudi podatki evropske komisije, kije objavila podatek, da je Slovenija v lanskem letu pri črpanju sredstev iz kohezijskega in strukturnih skladov dosegla realizacijo v višini slabih 82 odstotkov. Med desetimi novimi članicami EU se je v lanskih napovedih najbolj zmotila Slovenija, najmanj pa Malta in Latvija. Tako je Slovenija med deseterico uvrščena na peto mesto, prehitele so nas Madžarska, Estonija, Malta in Latvija. Tudi letošnji podatki pri črpanju sredstev iz naslova strukturne politike so porazni, saj je Slovenija v prvih petih mesecih realizirala komaj 5,42 odstotka.
V prvih petih mesecih je Slovenija načrpala dobrih 11 odstotkov predvidenih sredstev iz evropske blagajne in ob dejstvu, da se v državni proračun v letošnjem letu povrnejo samo sredstva za tiste zahtevke, ki so pripravljeni do 15. novembra, lahko samo ugibamo, koliko bo konec leta znašala proračunska luknja. V nobenem primeru pa to ne bo realen proračunski presežek.
Pred nami so počitnice, ki se bodo še kar nadaljevale z volilno kampanjo. Ne glede na to, kako velik bo proračunski primanjkljaj, ga bomo pokrili davkoplačevalci. Ekonomski strokovnjaki sicer pravijo, da gre za napačno presojo finančnih tokov med Slovenijo in EU; glede na to, da smo v volilnem letu, gre lahko tudi za namerno zavajanje, ki se seveda pri tej vladi ne bi pojavilo prvič.
Zmago Šalamun
Foto: internet
Konec februarja letos je župan Sevnice Kristijan Janc (prvi z desne) tako sprejel okoljskega ministra Janeza Podobnika z ekipo in si skupaj z njimi ter direktorico izvajalskega podjetja Infra d.o.o. Ano Gračner ogledal gradbišče ob akumulacijskem bazenu HE Blanca.
Danilo Türk in predsednik vlade Janez Janša, ki sta izrazila sožalje bližnjim ponesrečenih. Sožalje Sloveniji ob tragičnem dogodku pa so že izrekli tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering ter hrvaški premier Ivo Sanader in predsednik hrvaškega parlamenta Luka Bebic.
Dan po nesreči so bile v državnem zboru odpovedane vse aktivnosti in nekateri drugi dogodki na političnem prizorišču. Odpovedane so bile tudi prireditve v Sevnici, kjer so pretreseni ob izgubi sodelavcev. Med pogrešanimi in umrlimi so namreč poleg sevniškega župana tudi nepoklicni podžupan Rudi Dobnik, dva občinska svetnika ter predsedniki sevniških krajevnih skupnosti Studenec, Sevnica, Boštanj in Blanca.
Ob smrti poslanca SLS Kristijana Janca so v preddverju državnega zbora odprli žalno knjigo, v katero se bo mogoče vpisati tudi v prihodnjih dneh. Žalna knjiga je odprta tudi na sedežu SLS, katere dolgoletne-
ga član in poslanec je bil Janc. Janc ni bil samo dolgoletni član stranke, župan, poslanec, član različnih organov stranke, »ampak tudi naš prijatelj«, je dejal strankin predsednik Bojan Šrot ob obisku prizorišča nesreče. »Tragični dogodek, ki je včeraj pretresel Slovenijo, je šokiral tudi nas v Slovenski ljudski stranki, predvsem smo izjemno žalostni. Naše misli so pri sorodnikih ponesrečencev,« je še povedal. Predsednik državnega zbora (DZ) France Cukjati je dejal, da je DZ izgubil poslanca, ki se je odlikoval po svoji zelo optimistični in konstruktivni drži. Pojasnil je, da so se na posvetu v DZ dogovorili tudi, da bo žalna seja na dan pogreba.
Ugotavljanje vzrokov nesreče
Po besedah sodelavca ministrstva za promet Žarka Preglja je spust čez prelivna polja primerljiv plovbi po divji reki. Po besedah inšpektorja za plovbo po celinskih vodah Danila Saba-dina so takšni kanuji primerni
kvečjemu za mirne vode. Plovba čez prelivna polja je po Pregljevih besedah prepovedana, Sabadin pa je opozoril, da je hidroelektrarna še v gradnji in spusta s čolni skozi gradbišče ne bi smeli dovoliti.
Kot je dejal minister za gospodarstvo Andrej Vizjak, so imeli vsi udeleženci tragičnega spusta po Savi jasna varnostna navodila, vendar pa jih nekateri niso upoštevali in so se odločili za nevaren spust čez prelivna polja hidroelektrarne Blanca.
Eden od udeležencev četrtkovega spusta po Savi župan Krškega Franci Bogovič je pojasnil, da so v kanuju, v katerem je bil sam, upoštevali vnaprejšnji dogovor, da se ob hidroelektrarni spustijo na levo stran in da ostanejo v mirni vodi ter po suhem prenesejo čolne pod jezom in kasneje nadaljujejo s spustom.
Ko so se približali hidroelektrarni, pa so opazili, da se dva kanuja spuščata proti jezu, v en glas so začeli vpiti in opozarjati na nevarnost, vendar jih udeleženci v drugih dveh kanujih kljub temu niso slišali in so šli proti jezu, kjer jih je v brzicah zajela voda, je dejal Bogovič.
Spusta ne bi smeli dovoliti
Prizorišče tragične nesreče dveh kanujev na reki Savi pri Blanci, v kateri je umrlo 12 oseb, eno pa še pogrešajo, so si ogledali tudi inšpektor za plovbo po celinskih vodah Danilo Sabadin in direktor uprave za pomorstvo Bruno Potokar. Sa-badin meni, da spusta s čolni skozi gradbišče, hidroelektrarna je še v gradnji, ne bi smeli dovoliti. Na vsakem gradbišču je tako, da je vstop na območje gradbišča dovoljen le osebam, ki so tam zaposlene, je dejal Sa-badin. O odgovornosti še ne bi mogel govoriti, bi pa moral tisti,
ki je dobil koncesijo za izvajanje del, poskrbeti, da dela na gradbišču potekajo nemoteno in da nepooblaščeni na območje, kjer se izvajajo gradbena dela, nimajo vstopa, je še dodal. Iz dveh kanujev, ki jih je imel priložnost videti, so vidne hude poškodbe, najverjetneje od padca z višine, kar bi bilo mogoče sklepati na podlagi tega, da sta se čolna zapeljala čez prelivna polja, od enega kanuja je ostala le polovica. Kanuji in kajaki so plovila, ki se v skladu z evropsko direktivo ne nadzirajo, je še dejal, in je prepuščeno posameznikom, kako se to uredi. Sabadin meni, da so omenjeni kanuji primerni kvečjemu za mirne vode. Sicer pa je glede odgovornosti jasno, da se je vsak od udeležencev spusta moral zavedati, v kaj se spušča, je še prepričan. Kot je še dejal, se s takšnimi primeri tako hudih nesreč na rekah in jezerih v Sloveniji še ni srečal.
Sodelavec ministrstva za promet Žarko Pregelj, ki si je tudi ogledal prizorišče nesreče, opozarja, da zakonodaja, ki jo imamo za plovbo po celinskih vodah, ne obravnava takšnih primerov. Občina Sevnica je bila organizator tega spusta in je kot taka tudi odgovorna, je še dejal. Prav z nekaterimi udeleženci spusta iz občine Sevnica so se denimo več let usklajevali o bodočem režimu plovbe na novih akumulacijskih jezerih, pri čemer so proučili veliko scenarijev. Zato je še toliko bolj presenečen, da se je zgodila takšna tragedija in da so se udeleženci spusta odločili za skok čez pre-livna polja, saj je šlo za ljudi, ki so se spoznali na to, za kakšnem objekt gre. Spust čez prelivna polja je primerljiv plovbi po divji reki. »Plovba čez prelivna polja je prepovedana, takrat ko so prelivna polja odprta je treba plovbo po reki prepovedati, je še dejal.
STA (pripravlja:SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Erjavec: Nakup mobilne bolnišnice Role 2 neracionalen in predrag
Minister za obrambo Karl Erjavec je na minuli seji odbora DZ za obrambo dejal, da državno tožilstvo v preiskavi glede nakupa opreme za mobilno vojaško bolnišnico Role 2 ni našlo elementov za pregon kaznivih dejanj. Dodal je, da kljub temu meni, da je bil nakup drag in neracionalen, saj se je kupovala nepotrebna oprema. Minister je poudaril, da je nezadovoljen s stališčem okrožnega državnega tožilstva. Dodal je, da to »ne pomeni, da ni izpuhtelo sedem milijonov evrov«. Nakup je bil drag, ker se je kupovala nepotrebna oprema, obenem pa morajo sedaj nabavljati opremo, potrebno za delovanje bolnišnice, ocenjuje minister. Načelnik general-štaba Slovenske vojske (SV) Albin
Gutman je zatrdil, da bo mobilna vojaške bolnišnica Role 2 operativna konec leta 2009. Dodal je, da so v teku postopki za nakup dodatne opreme za bolnišnico. Dobava je predvidena za konec leta 2008 in v začetku leta 2009, je še pojasnil.
Sindikati javnega sektorja se o zahtevah sodnikov ne želijo pogovarjati
Minister za javno upravo Gregor Virant je reprezentativnim sindikatom javnega sektorja predlagal, da bi jim na skupnem srečanju predstavil stavkovne zahteve sodnikov, vendar po Virantovih besedah sindikati o tem niso želeli razpravljati. Na pobudo Sviza so sindikati soglasno predlagali umik te točke z dnevnega reda, kar je vladna stran sprejela. Virant, kot je dejal, tako ni dobil eks-
plicitnega stališča sindikatov o tem, ali so po njihovem mnenju sedanja razmerja med plačami sodnikov in javnih uslužbencev ustrezna ali ne. Dodal je, da je stališče sindikatov, da se ne želijo opredeljevati do sodniških zahtev, popolnoma legitimno. »Ostajam pri tem, da moram logično sklepati, da se jim ta razmerja zdijo ustrezna, ker so podpisali vse kolektivne pogodbe potem, ko so bili sodniki že uvrščeni v plač-ne razrede,« je pojasnil minister. Dodal je, da so bile sodniške uvrstitve orientacija za pogajanja, zato se mu zdi vsak premik na področju sodniških plač izjemno nevaren in bi lahko sprožil plaz drugih zahtev.
V tem trenutku po Virantovih besedah nadaljevanje pogajanj s sodniki ne bi imelo nobenega smisla, ker se bližajo sodne počitnice, 21. septembra pa so volitve v DZ. »Mislim, da je to tema za naslednji mandat,« je dejal in dodal, da so v
SDS koncept reševanja nastale situacije že predstavili.
V Sloveniji se je v minulem letu rodilo 19.823 otrok
V Sloveniji se je v minulem letu rodilo 19.823 otrok, kar je največ v zadnjih petnajstih letih in za 4,3 odstotka več kot v letu 2006, so sporočili iz državnega statističnega urada. Najpogostejši imeni sta Lana in Luka, povprečna starost mater in očetov pa se je ponovno povišala.
Rodilo se je 10.152 dečkov in 9671 deklic. Stopnja rodnosti za preteklo tako pri sedanji stopnji umrljivosti in ob predpostavki, da bo ženska dočakala 49. leto starosti, znaša 1,38. Povprečna starost mater je bila 29,9 leta, ob rojstvu prvega otroka so imele v povprečju 28,2 leta. Povprečna starost očetov je bila 32,7 leta.
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR , v petek 1,17 EUR. Celoletna naročnina: 91,26 EUR, za tujino (samo v petek) 108,50 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Benedikt • Seja občinskega sveta
Svetnikom predstavljen projekt term
V sredo, 2. julija, so se svetniki občine Benedikt sestali na 15. seji. Uvodoma so sprejeli odlok o plakatiranju, sklep o podelitvi občinskih priznanj ob letošnjem občinskem prazniku ter revidirano letno poročilo Mariborskega vodovoda za lani in sklep o odpisu amortizacijske infrastrukture v breme dolgoročnih obveznosti do občine.
Direktor podjetja CMI Celje Dušan Kovačevič je svetnikom predstavil projekt Terme Benedikt. Gre za projekt, zasnovan na devetih hektarih zemljišč, ki so jih investitorji že odkupili. Vrednost investicije je ocenjena med 50 in 60 milijoni evrov. Podjetje CMC, d. d., iz Celja je odkupilo polovico vrtine, polovica pa je ostala v lasti občine. Terme Benedikt so koncipirane kot celosten kompleks, ki se sestoji iz osrednjega hotelskega kompleksa, ponudbe centra za zdravje, zunanjih in notranjih vodnih površin v velikosti 1.100 kvadratnih metrov, posebnega dela, ki bo namenjen apartmaj-skemu naselju, z ustreznimi povezovalnimi potmi in parkirnimi prostori ter s športno-re-kreacijskimi površinami na ob-
robju kompleksa. V hotelu bo 120 sob z 240 ležišči, v apartmajih pa bo med 250 in 300 posteljami. Tako bo kompleks nudil okrog 550 ležišč.
Na vprašanje, kako bodo sodelovali s krajem, je direktor Kovačevič odgovoril: »Sodelovanje s krajem je do sedaj potekalo na izredno visokem nivoju. Takšen kompleks vpliva na celoten kraj, ki mora spremeniti funkcioniranje vseh struktur dokaj hitro. Sprejeti mora to število ljudi, nivo ponudbe mora biti temu ustrezno prilagojen. Spremeniti se morata infrastruktura in način razmišljanja, sama ponudba pa mora biti prilagojena ponudbi s štirimi zvezdicami. Treba je vedeti, da se gostje ne bodo prihajali v hotel samo kopat, ampak bodo zahtevali od kraja, da se ustre-
Projekt term Benedikt je predstavil direktor podjetja CMI Celje Dušan Kovačevič.
zno aktivira in da jim ob ponudbi termalnega kompleksa ponudi še kaj več. To je zahtevna naloga in o tem se bomo še naprej pogovarjali.«
Investicija je ocenjena med 50 in 60 milijoni evrov, vse študije pa bodo izdelane do konca julija. Šele takrat bo mogoče natančneje govoriti o vrednosti investicije. Kot je povedal Kovačevič, želijo do februarja prihodnje leto pridobiti gradbeno dovoljenje za celoten kompleks. Trenutno potekata sprememba in izdelava prostorskih planov ter projektne dokumentacije. Računajo tudi na evropska sredstva, in če jim bo uspelo pravočasno pridobiti vsa potrebna dovoljenja računajo, da bi gradnjo pričeli konec prihodnjega poletja.
Zmago Šalamun
Foto: ZS
Gomila pri Kogu • Srečanje veteranov vojne za Slovenijo
Ohranjati spomin na enotnost braniteljev
V nedeljo, 6. julija, je potekalo na Gomili pri Kogu tradicionalno srečanje veteranov s krajani, ki so ga že šesto leto zapored organizirali člani Društva veteranov vojne za Slovenijo v sodelovanju s krajevno skupnostjo Kog in Slovensko vojsko.
Srečanje se je začelo s slovesnostjo, ki je imela simbolni pomen. Tik pod odrom je stala miza, ki je predstavljala simbol trdnosti in pokončnosti, prazen stol ob njej je predstavljal veterane za Slovenijo, ki jih ni več med nami, spomin nanje so obiskovalci počastili z minutnim molkom. Bel prt na mizi je simbol čistosti in neomadeževanosti, kamen simbol trdnosti in odločnosti, rdeč nagelj simbol za vse tiste, ki so v vojni prelili kri za svojo domovino, vaza simbol solza njihovih najdražjih, ščep soli in vejica pelina simbola bolečine, bodalo simbol boja in kozarec rdečega vina v čast vsem, ki so se borili. Slavnostni govornik je bil Miran Fišer, predsednik Območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo Ormož. Povedal je, da je v času vojne na tem območju nastala velika materialna škoda. »Že 17 let je od grozljivih dni, ki so vsem ostali
kot spomini vojne za Slovenijo. Člani OZVVS in krajevna skupnost Kog že šest let skrbimo, da se srečujemo tukaj na Gomili in negujemo spomin na vojno dogajanje in na vse tiste, ki so trpeli ob besnenju oklepne enote Jugoslovanske ljudske
armade. Iz leta v leto smo bolj prepričani, da je najpomembneje ohranjati spomin na enotnost braniteljev Slovenije in ljudi, ki so nas pri tem podpirali v najhujših dneh. Veterani, pripadniki enot teritorialne obrambe, prostovoljnih gasilskih društev, milice in drugih obrambnih struktur z območja takratne občine Ormož so kot usposobljeni rezervisti in disciplinirani pripadniki častno opravili svojo nalogo. Spoštovali so zakone novo nastale države in se odzvali vpoklicu ter opravili svojo vojaško obveznost, kot jim je velevala vest, čeprav bi danes nekateri radi pozabili nanje, hrabre in domovini vdane ljudi, in na vse, kar so krajani Koga preživeli v vojni leta 1991. Zagotovo niso želeli postati junaki ali žrtve te vojne, zato je prav, da posamezniki ne poskušajo povedati, da ni bilo nobene nevarnosti in da se v desetih dneh ni zgodilo nič hujšega. Opravili so svojo
državljansko dolžnost in to je največ, kar so lahko storili.«
Pripadniki Slovenske vojske so na prizorišče prireditve pripeljali svojo sodobno opremo, sicer pa so zaposleni v Slovenski vojski letos dali poudarke na mirovnih misijah, ki so se jih udeleževali v Bosni, na Ko-
Poškodovane so številne ceste, voda je zalila kletne prostore stanovanjskih poslopij, veter je izruval nekaj dreves in poškodoval drogove električne napeljave. Najhuje je bilo v naseljih Presika, Nunska Graba, Globoka, Stročja vas in Pristava. Poljski in vinogradniški pridelki so v teh krajih domala povsem uničeni.
Tudi Ljutomerčani so se spopadali s hudo ujmo. Gasilci so morali posredovati na več krajih, saj je močan naliv zalil kar nekaj kletnih prostorov - v kleti stanovanjskega bloka v Postru-žnikovi ulici so morali prečrpati vodo, ki je narasla že do 70 centimetrov višine. Lastniki kioskov v mestnem središču na Glavnem trgu so bili nemalo presenečeni, ko so ugotovili, da je v vseh petih meteorna voda prebila kritino
sovem in v Afganistanu. V ta namen so pripravili tudi razstavo in na ta način poskušali narediti povezavo z dogajanji pred 17 leti.
V okviru prireditve so bila podeljena priznanja članom, ki so bili v minulem letu najbolj prizadevni pri svojem delu.
in pronicala v notranjost ter jo v trenutku poplavila. Ukrepali so sicer nemudoma, toda za poslovanje sta delno bila usposobljena le dva kioska. Najhuje je bilo v prostorih Turističnoinforma-
Pripadniki vojske so po končani slovesnosti obiskovalcem postregli z vojaškim golažem.
V kulturnem programu, ki ga je pripravila KS Kog, so nastopili člani pevskega zbora DU Zarja Kog in harmonikarji DPM Kog.
Patricija Babosek
cijskega centra, trafiki s časopisi in revijami ter prodajalni s hitro prehrano, kjer je vdor vode uničil električno-plinski štedilnik (na posnetku).
NŠ
Foto: Patricija Babosek
V kulturnem programu so nastopili tudi harmonikarji DPM Kog
Foto: Patricija Babosek
Simbolični obred v spomin borcem v vojni za Slovenijo
Prlekija • Neurje zajelo širše območje UE Ljutomer
Ogromna škoda na poljih in vinogradih
Hudo neurje z močnim dežjem in točo je minuli petek popoldne zajelo Prlekijo in prizadejalo ogromno škodo na poljih, v vrtovih in vinogradih.
Ptuj • Ustanovljena Civilna iniciativa za Žabjak
Pozabljena vas se spogleduje z Destrnikom
Če bo šlo tako naprej - kot vse kaže, pa bo -, bo Ptuj kmalu postal mesto iniciativ. Ker formalno izvoljena oblast ne dela za ljudi, številni projekti so tudi po več desetletjih še vedno na papirju, se rojevajo civilne iniciative druga za drugo. Ljudem je čakanja dovolj, pobude jemljejo v svoje roke, ker vedno bolj ugotavljajo, da je kvaliteta življenja odvisna od njih samih. Med iniciativami, ki so se rodile v prvem polletju letos, je tudi Civilna iniciativa za Žabjak.
: ' oOiO oOfeO.
* Jr - > - .
Foto: Črtomir Goznik
Krajani Žabjaka so ustanovili Civilno iniciativo za Žabjak, ker so ogorčeni zaradi mečahovskega odnosa občine in številnih neizpolnjenih obljub iz preteklosti.
»Žabjak je postal mestno okolje pred tridesetimi leti, vaščani so morali plačevati mestne davke, samoprispevek ... Že takrat je bil postavljen program ureditve, pa še do danes ni bil realiziran. Od mesta smo oddaljeni le 2,5 km, a vse bolj se nam zdi, da je občina na nas pozabila, do nas se vede kot do drugorazrednih ljudi. Še vedno nimamo kanalizacije, cesta skozi Žabjak je preozka in nevzdrževana, prav tako bankine, s tem pa je ogrožena varnost vseh nas. Še posebej nevarna pa je cesta za otroke. Prav tako nimamo pločnikov in razsvetljave, promet skozi vas je iz dneva v dan večji, cesta pa tega ne omogoča. Še vedno pa tudi niso asfaltirane nekatere ceste iz programa KS Rogoznica iz obdobja 1975-1985. Ogorčeni pa smo tudi, ker opekarna Žabjak še vedno kot gorivo za proizvodnjo uporablja odpadna olja, ki jih je prepovedano uporabljati tudi po evropskih predpisih.
Zahtevamo resen pristop pri reševanju naših problemov, problemov Žabjaka.
Cesta se moramo urediti v obdobju 2008/09, prav tako že sprejeti načrti oziroma programi dela izpred 30 let. Če se stvari ne bodo spremenile, naj se Žabjak izbriše kot mestno območje, da se bomo krajani lahko sami odločili, pod katero občino bomo spadali. Žabjak meji na občino Destrnik, in če bodo tam bolje poskrbeli za našo od Ptuja pozabljeno vas, se bomo raje priključili tej občini. Ce bodo naš program in naše zahteve obravnavali tudi na seji mestnega sveta, želimo na tej seji tudi sami sodelovati,« so v imenu ogročenih krajanov Žabjaka povedali člani Civilne iniciative za Žabjak oziroma njenega odbora, ki ga vodi Stanko Rašl, člana pa sta še Simon Habjanič in Anica Kovačič, medtem ko je Matevž Cestnik prevzel vlogo koordinatorja dejavnosti med iniciativo in mestno oblastjo.
Na sestanku Civilne iniciative za Žabjak, ki je bila 1. julija, so se dogovorili, da se bo izdelal projekt ureditve za Žabjak, ki ga bodo finančno ovrednotili in rokovno opre-
delili, nakar se bodo ponovno sestali. Krajani peticijo oziroma zahteve v celoti podpirajo. Z vsebino peticije bodo seznanili tudi nekatere druge organe v državi, tudi Urad za človekove pravice in organe
v Bruslju, zahtevali pa bodo enake pravice, kot jih imajo vsi vaščani v Evropi.
Na sestanku 1. julija so govorili tudi o projektu stanovanjskega in športno-rekrea-tivnega kompleksa v Žabjaku,
ki ga je prestavil prestavnik Gradbenega podjetja Ptuj, d. o. o., Borut Bernhard. Projekt podpirajo, saj je tudi njihov interes, da Opte na lokaciji Žabjak čim prej preneha delovati in da se to območje
spremeni iz industrijskega v stanovanjsko.
Peticijo je doslej podpisala večina krajanov Žabjaka, 64 od 92 gospodinjstev. Do 20. julija pa so podaljšali rok za sestanek s ptujskim županom dr. Štefanom Celanom in njegovimi sodelavci, na katerem bodo sodelovali tudi prebivalci Žabjaka.
Na pobudo Matevža Cestnika so se krajani Žabjaka najprej lotili okoljskega problema, podjetja Opte, ki onesnažuje Žabjak; v zadnjem času sicer manj, ker opuščajo proizvodnjo. Na teh srečanjih se je rodil tudi predlog, da se je glede na mačehovski odnos MO Ptuj potrebno resno in odgovorno lotiti tudi razvojnih in drugih problemov Žabjaka, ki jih ni malo. Ustanovili so odbor v sestavi Janko Mlakar, Toni Botolin in Matevž Cestnik, ki je na osnovi vseh pripomb izdelal peticijo. Sestanek Civilne iniciative za Žabjak je 1. julija potekal brez prisotnosti strokovne javnosti.
MG
Trnovska vas • Na seji občinskega sveta vroče zaradi pošte
Bodo pošto zaprli?
12 točk dnevnega reda 15. redne seje občine Trnovska vas so svetniki zaključili skorajda v rekordnem času. V dobrih dveh urah so potrdili odlok o zaključnem računu, sprejeli nekaj sklepov, spremenili ceno vrtca in sklenili, da bo ta poslej imel še polovico oddelka več kot doslej, burna razprava pa se je vnela okrog dopisa direktorja Pošte Slovenije, da razmišljajo o skrajšanju delovnega časa.
Sejo so kot ponavadi pričeli z natančnim pregledom zapisnika 14. redne seje, na katerega svetniki niso imeli pripomb. Župan Alojz Benko je svetnike še enkrat seznanil s terjatvami do nekaterih občanov in pojasnil, da bodo na eni izmed naslednjih sej dolžniki javno predstavljeni, občinski svet pa bo na podlagi tega seznama sklenil, katere terjatve se bodo odpisale, ostale pa bodo terjali preko sodnih poti. »Nekateri dolgovi so še iz krajevne skupnosti in te stvari je treba čimprej urediti,« je pojasnil Benko.
Kaj bo s poštama?
Največ prahu in negodovanj pa je tako pri županu kot pri svetnikih povzročil dopis direktorja Pošte Slovenije mag. Matjaža Andrica. V njem je vodstvo občine Trnovska vas seznanil z namenom, da delovni čas pošte v tej občini skrajšajo. »Glede na to, da v preteklih letih ne opažamo bistvenega porasta opravljenih storitev na pošti Trnovska vas, na drugi strani pa se srečujemo z obremenjenostjo pismonoš v dostavi, raz-
mišljamo med drugim tudi o spremembi delovnega časa pošte in o pomoči upravnice v dostavi, tako kot imamo to že urejeno na nekaterih drugih poštah,« je zapisano v dopisu Andrica.
V imenu občin Trnovska vas in Sveti Andraž, ki se ji prav tako obeta skrajšanje delovnega časa pošte, sta oba
župana, tako Benko kot tudi Franci Krepša, vodstvo Pošte Slovenije pisno obvestila, da zahtevata, da se pri tako radikalnih ukrepih v pogovore vključita tudi onadva. Ob tem je Benko izrazil precejšnje razočaranje nad morebitnim skrajšanim delovnim časom. »Mi smo jim pošto zgradili, delali kot norci, dali smo
jim jo v upravljanje, oni so se samo vselili in zdaj bi kar skrajšali delovni čas. Gradimo nove hiše, privabljamo ljudi, oni pa bi pošto zaprli. Tako enostavno ne gre,« je svoje razmišljanje predstavil župan Trnovske vasi, ki je obenem izrazil prepričanje, da bi tudi Pošta Slovenije lahko naredila korak k boljšemu poslovanju
Alojz Benko: »Gradimo nove hiše, privabljamo ljudi, oni pa bi zaprli pošto ... Tako enostavno ne gre«.
Kratka, a konstruktivna julijska seja.
pošte v Trnovski vasi, in sicer z večjo in pestrejšo ponudbo ter boljšo opremljenostjo pi-smonoše. »Obseg dela se bo zaradi demografskih dejstev v prihodnje zagotovo povečal, še zlasti na račun odprtja nove avtocestne povezave, ki bo po nekaterih ocenah pretočnost prometa skozi naš kraj povečala tudi do štiri krat,« je v dopisu Andricu zapisal Benko.
Cena vrtca poslej enotna
Ceni programa v rednem oddelku vrtca JVIZ Destrnik-Trnovska sta se doslej razlikovali po tem, ali ga obiskuj otrok, ki ima stalno prebivališče v občini, ali ne. Tisti, ki so prijavljeni v občini Trnovska vas, so plačevali 307 evrov mesečno, ostali pa 339 evrov. Na podlagi spremembe Zakona o vrtcih je mag. Drago Skurjeni, ravnatelj JVIZ Destr-nik-Trnovska vas, svetnikom
predlagal poenotenje cene na 339,58 evra, s čimer so se strinjali. Ob tej debati pa je župan predstavil še predlog, da bi odprli dodatno polovico oddelka vrtca, kar so svetniki soglasno potrdili.
Nekoliko manj pa so bili naklonjeni drugemu dopisu Skurjenega, v katerem jih prosi za finančna sredstva, namenjena pokritju stroškov, nastalih ob udeležbi učencev na otroškem in mladinskem taboru na Slovaškem. Čeprav je v dopisu zapisal, da gre za 22 otrok in spremljevalcev, je svetnik Mitja Sušnik predstavil podatek, da ne gre za otroke zgolj iz Trnovske vasi in z Destrnika, temveč, da je 10 udeležencev iz NK Drava. Predlog Skurjenega so zato svetniki zavrnili in sprejeli sklep, da bodo o višini namenjenih sredstev odločali potem, ko jim bo ravnatelj posredoval podatke o tem, koliko otrok iz Trnovske vasi se je dejansko udeležilo tabora. Dženana Becirovic
Foto: DB
Foto: DB
Središče ob Dravi • 15. redna seja občinskega sveta
Sprejet predlog o ustanovitvi gasilske zveze
15. redna seja občinskega sveta Središče ob Dravi je potekala v četrtek, 3. julija. Od devetih svetnikov jih je bilo prisotnih osem in v dobrih 4 urah so razpravljali in sklepali o pomembnih spremembah za njihovo občino.
Po sprejetem dnevnem redu in potrditvi zapisnika prejšnje seje je spregovoril gost Danilo Boršič, pomočnik komandirja Policijske postaje Ormož, ki je podal izčrpno poročilo o delu policijske postaje v letu 2007. Povedal je, da je občina Središče ob Dravi dokaj miren kraj, kjer ne opažajo hujših kriminalnih dejanj, kot so večji vlomi, krvni delikti ali ostale večje kršitve. Gre za posledice večje prisotnosti policistov zaradi mejnega območja. V zadnjem letu je bilo zabeleženo 39 lažjih kaznivih dejanj, kar je veliko manj kot leto poprej. To so predvsem ponarejene listine, kazniva dejanja zoper premoženje, zoper človekove pravice in svoboščine ter zoper javni red in mir. Vse številke so v primerjavi z nacionalnimi podatki in povprečjem v mejah normale. Na Policijski postaji Ormož ocenjujejo, da zadeve niso alarmantne in da živijo v varni občini. Kar se tiče prometnih nesreč, teh ni veliko, k sreči so se vse končale le z lažjimi telesnimi poškodbami in z materialno škodo, vanje pa niso bili vključeni mladoletniki.
Mejo je v letu 2007 prestopilo 1.129.654 ljudi, kar kaže na upad prometa glede na podatke iz prejšnjih let. Zabeležene so bile ilegalne
migracije, večinoma s strani državljanov Makedonije, Srbije, Hrvaške in drugih južnih sosedov.
Ob tej priložnosti je župan Jurij Borko povedal, da se dogovarjajo, da naj bi bil enkrat na mesec v večnamenski sobi občinske stavbe prisoten policist, ki bi bil na razpolago občanom za kakršna koli vprašanja in pobude.
Razprava v zvezi s poročilom je tekla predvsem v smeri prometne varnosti in prisotnosti velikega števila
motoristov na cesti. Ti namreč velikokrat prekoračijo dovoljeno hitrost, poleg njih pa je na cesti veliko kmetijskih strojev. Namen razpravljavcev ni bila kaznovalna politika, pač pa opozorilo pred morebitnimi nesrečami in zagotovitev varnosti na cesti čim večjemu številu ljudi. Boršič je povedal, da gre za širok problem, ki je tudi nacionalni, vendar se trudijo po svojih močeh, da zagotovijo varnost vsem udeležencem v prometu. Povedal je tudi, da
delo policistov temelji predvsem na stiku z ljudmi, saj bi bilo brez njih težko rešiti marsikateri problem v občini in ob meji.
Sprejet predlog za ustanovitev gasilske zveze
V uvodu k razpravi o ustanovitvi gasilske zveze je Teodor Zorko povedal nekaj o delovanju gasilcev in o njihovem mnenju, zakaj ustanoviti
gasilsko zvezo. Na to temo je bilo veliko debat že od leta 2006, ko je bil občina ustanovljena. Pripravili so informativni izračun stroškov, ki bi jih zveza prinesla. Izračun so obravnavali na odboru za požarno varnost, kjer so bili mnenja, da gre za previsoke postavke, zato so pozvali gasilce, da spremenijo izračun stroškov.
Anica Škrinjar, predstavnica odbora za finance, je povedala, da so za ustanovitev gasilske zveze, so pa se zavezali, da bodo s skupnimi močmi delali racionalno in odgovorno. Z ustanovitvijo upajo na složnost in boljšo kakovost dela. Svetniki so predlog soglasno sprejeli.
Precej dlje so se svetniki zadržali pri obravnavi zaključnega računa za leto 2007. Pregledali so prihodke, odhodke in presežke. Menili so, da je zaključni račun bistveno boljši, kot je bil tisti v okviru občine Ormož.
Anica Škrinjar je v imenu članov odbora za finance povedala, da so mnenja, da na tokratni seji še ne sprejmejo zaključnega računa. S finančni računom ni bilo nič narobe, bil je le podrobno pregledan in nadzorni odbor je opozoril na nekatere malenkosti. Tako se je glasovanje o sprejemu zaključnega računa preneslo na naslednjo sejo.
Ob koncu so svetniki razpravljali o grbu , saj se z njegovo uporabo veča prepoznavnost nekega kraja, s tem pa bi tudi uredili občinske table, zastave, žige in ustvarili celostno podobo. Nameravajo obdržati zgodovinsko obliko grba, vendar ga je treba oblikovati in urediti do jasnosti. Svetniki so se seznanili s predlogom grba in zastave in sklenili, da je to primerna podlaga za nadaljnjo razpravo.
Prav tako so obravnavali predlog odloka o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, občina še namreč nima urejenega tega področja, k temu pa jih zavezuje državna zakonodaja. Nadalje so obravnavali še sklep znižanem plačilu vrtca v poletnih mesecih, ki je začel veljati takoj po sprejemu, obravnavali so strategijo razvoja dejavnosti turizma in predlog Zdravstvenega doma za investicije v letih 2009 in 2010, obravnavali pa so tudi idejni načrt za trg Središče, pri čemer so svetniki izrazili željo po čimprejšnjem začetku zbiranja dokumentacije in začetku del. Podžupan Vilher je poudaril, da ni nujno, da bo to končano v letu ali dveh, pomembna je zasnova projekta, ki pa že obstaja in ki so jo svetniki potrdili.
Patricija Babosek
Ormož • Festival Ormoško poletje 2008
V objemu zidov grajskega dvorišča
Ormoško poletje je tradicionalna prireditev in ima vsako leto bogat kulturni program. Letos se je začelo že 14. junija in bo trajalo vse do konca avgusta. Prinaša vrsto zanimivih prireditev; v soboto, 5. julija, so na odru grajskega dvorišča obiskovalce navduševali igralci Prešernovega gledališča Kranj.
V Ormožu od 14. junija poteka že 11. tradicionalni festival Ormoško poletje, v okviru katerega se na grajskem dvorišču in v gradu odvijajo kakovostne prireditve s področja glasbe, gledališke umetnosti, multimedijske predstave, plesa, literature, fotografije, kulturne dediščine, dodali pa so tudi program za najmlajše. Festival z dostopno ceno vstopnic omogoča vsem občanom in drugim obiskovalcem ogled prireditev, ki so tudi žanrsko in generacijsko raznovrstne, predstavljajo pa se tudi umetniki, ki jih ni moč pogosto videti v naših krajih. Kot je povedala vodja izvedbe prireditev Karmen Štumberger, se je projekt v minulih letih dokazal in potrdil s kvaliteto, raznovrstnostjo in odzivom publike in tako postal prepoznaven v okolju in širši regiji. Do sedaj se je zvrstilo že precej prireditev, med najodmevnejšimi so bili prav gotovo koncert Vlada Kreslina, koncert skladatelja Lojzeta Krajnčana z orkestrom SNG Maribor in
odličnimi solisti ter številne gledališke predstave.
Tako so v soboto na odru grajskega dvorišča nastopili igralci Prešernovega gledišča Kranj ter odigrali predstavo Evalda Flisarja z naslovom Akvarij. Gre za predstavo, katere besedilo je bilo dvakrat nominirano za Grumovo nagrado. Režiser, scenograf in glasbeni opremljevalec Dušan Mlakar je povedal, da z Evaldom Flisarjem sodelujeta že vrsto let in da je to že njuna četrta skupna predstava. Po dolgem razmišljanju
o tem, kdo bi lahko prevzel glavno vlogo, so se odločili za Vlada Novaka, ki je po rodu Štajerec, in po kratkem razmisleku se je odločil, da se bo z njo spopadel. Gre za sodobno tragikomedijo, ki govori o človeku, ki je bil na položaju, noče več v družbo, zapre se v stanovanje in se prehranjuje z enormnimi količinami narezka. Vse, kar si želi, je, da bi si lahko sam, v miru ogledal svoj najljubši film Casablanca, vendar to se ne zgodi, ker v njegovo stanovanje vdirajo ljudje iz njego-
vega življenja. Preko dialogov z bratom, sestro, nečakom in ženo izvemo njegovo življenjsko zgodbo. Gre za zahtevno besedilo z ogromno humorja, ki ga premore humoristični in karizmatični igralec Vlado
Novak.
Vsem tistim, ki še niste uspeli obiskati festivala, lahko povemo, da se bo konca avgusta zvrstilo še kar nekaj dogodkov. Med drugim v goste prihajajo Zijah A. Sokoli-
vic s predstavo Glumac ... je glumac ... je glumac, Plesna izba Maribor s plesno predstavo V senci prestiža, Helena Blagne, Beneški fantje in zbor Coral Carmina Nova.
Patricija Babosek
Foto: Patricija Babosek
Konrad (Vlado Novak) in njegov brat Miklavž (Peter Musevski)
Foto: Patricija Babosek
Scenograf je vodnjak vključil v predstavo kot del scene; na fotografiji tudi igralec Vlado Novak kot Konrad.
Kidričevo • Uprava Taluma prestavila sklic skupščine na avgust
Želijo lastniki zamenjati upravo?
V petek, 4. julija, je bil v Uradnem listu objavljen preklic sklica skupščine Taluma, ki naj bi se sicer odvijala 9. julija. Uprava Taluma je preklic objavila zaradi odgovornosti do dobrega gospodarjenja z družbo, saj je naslednja skupščina Taluma načrtovana že v avgustu. Tako bodo vse teme, ki bi bile sicer obravnavane ločeno na julijski in avgustovski skupščini, obravnavane v avgustu.
Predsednik uprave Taluma mag. Danilo Toplek je o
vzrokih za takšno odločitev povedal: »Sklicevanje zasedanja skupščine družbe v juliju in ponovno naslednji mesec, torej v avgustu, ko za to niso podani utemeljeni razlogi, pomeni z vidika nastalih stroškov neekonomično gospodarjenje s premoženjem družbe. Zato smo se odločili, da že sklicano 15. zasedanje skupščine preložimo v avgust in se za odločanje o zahtevi delničarja in o uporabi bilančnega dobička oz. razrešnici opravi samo eno zasedanje skupščine.«
Naj spomnimo, da je večinski delničar oziroma večinski lastnik ELES že 9. maja letos zahteval sklic zasedanja skupščine Taluma zaradi razrešitve in imenovanja članov nadzornega sveta družbe. Na podlagi določb Zakona o gospodarskih družbah je uprava skupščino sklicala 9. julija, vendar je bila edina vsebinska točka dnevnega reda sklicanega zasedanja razrešitev in imenovanje dveh članov nadzornega sveta Taluma, medtem ko odločanje o uporabi bilančnega dobička ter o razrešnici uprave in nadzornega sveta ni bilo uvrščeno na dnevni red sklicanega zasedanja, saj ob sklicu niso bili izpolnjeni pogoji za predložitev v odločanje.
Glede na zakonsko pooblastilo in pristojnost uprave, da presoja in odloča o sklicu skupščine, kadar je tako določeno z zakonom ali statutom oziroma kot to zahtevajo koristi družbe, posebej pa
glede na predpisano oz. zahtevano skrbnost pri vodenju poslov družbe, se je uprava odločila preložiti že sklicano zasedanje skupščine iz julija v avgust. Predsednik uprave je mnenja, da bo s preložitvijo zasedanja skupščine v avgust družbenikom na isti skupščini omogočeno odločanje tako o volitvah članov nadzornega sveta po zahtevi delničarja ELES z dne 9. maja letos kot tudi o uporabi bilančnega dobička in razrešni-ci za leto 2007. O tem mag. Danilo Toplek pravi:
»Delniške družbe morajo o poslovanju v minulem letu ter o delitvi bilančnega dobička v minulem poslovnem letu razpravljati in sklepati najpozneje do konca avgusta, zato ni nobenega razloga, da bi v tako kratkem roku sklicevali dve skupščini; s tem da je imela skupščina, k je bila sklicana 9. julija, samo eno točko, to je zamenjava dveh članov nadzornega sveta. Tako pa smo to točko združili s še drugimi, ki so nujne. K temu nas je vodilo načelo racionalnosti in ekonomičnosti ravnanja, kar sta dve osnovni vodili, ki ju mora upoštevati uprava vsake delniške družbe.«
Vam je morda znano, zakaj se je pojavila zahteva o zamenjavi dveh nadzornikov?
»Ob zahtevi za menjavo dveh nadzornikov ni bila podana nobena obrazložitev, po mojem mnenju pa poskušajo zamenjati dva nadzornika, ki sta delala v skladu s predpisi, v skladu z moralo, kajti nadzornik odgovarja predvsem
za poslovanje družbe, ki jo nadzira, nikakor pa ni kurir, ki bi skozi nadzorni svet uveljavljal takšne ali drugačne interese, bodisi lastnikov ali tistih, ki stojijo za njimi. Ne vem, zakaj taka nervoza in hitenje, po mojem to sovpada z naraščanjem splošne nervo-ze, ki smo ji priča v predvolilnem času. Upava je seveda to točko dolžna obravnavati na skupščini in bo pač obravnavana v avgustu. S tem, da smo obravnavo te točke prestavili za mesec dni, nismo v ničemer ogrožali ne intere-
sov lastnikov ne tistih, ki za lastniki stojijo, pa tudi poslovanje družbe zaradi tega ni ogroženo.«
Neuradno smo izvedeli, da je skupščina družbe Taluma sedaj sklicana 25. avgusta. O čem se bo na njej odločalo, kakšen bo dnevni red?
»Tako je, skupščina je sklicana 25. avgusta, na njej pa naj bi odločali o razrešitvi dveh članov nadzornega sveta, o delitvi bilančnega dobička, pa tudi o razrešnici upravi in nadzornemu svetu. To so
točke, ki jih mora obravnavati vsaka delniška družba v obdobju osmih mesecev po izteku poslovnega leta. Leto 2007 smo v Talumu sklenili z okoli 9,5 milijona evrov dobička, polovico tega dobička je uprava razdelila v rezervo družbe, skupščina pa bo odločala o 4,5 milijona evrov dobička iz lanskega leta ter o dveh milijonih prenesenega dobička iz leta 2006; torej skupaj o usodi 6,5 milijona evrov dobička. Predlog uprave in nadzornega sveta je, da se dobra polovica bilančnega
dobička nameni v rezervo družbe, slaba polovica pa v delitev oziroma za dividende delničarjev. Seveda skupščina ni zavezana slediti temu predlogu.«
Kaj menite, ali bo skupščina končno sklepala tudi o prodaji državnega deleža Taluma?
»Glede na njihovo dosedanje ravnanje in poznavanje te problematike tega ne morem pričakovati, saj se do sedaj v te aktivnosti niso vključevali, vsaj uradno ne.«
Ali vsi ti dogodki, vsa ta naglica lahko pomeni, da nameravajo lastniki zamenjati tudi upravo, o čemer se zadnje čase spet veliko govori?
»Osnovni razlog tako hitrega sklica skupščine prav gotovo ni le v zamenjavi dveh nadzornikov, pač pa je po mojem razlog v tem, da si želijo lastniki predvsem poslušen kader, ki bo brez lastnega razmišljanja ter brez lastne odgovornosti in lastne volje pač sledil njihovim predlogom. Zamenjava vodstva Taluma pa je zagotovo ena od velikih želja lastnikov in političnih botrov, ki stojijo za tem že od vsega začetka.«
Podatkov o tem, kako so na prestavitev sklica skupščine z julija na avgust reagirali večinski lastniki Taluma, torej Eles, nam za sedaj ni uspelo pridobiti, pričakovati pa je, da bodo o tej pomembni zadevi in morda še o čem vendarle podali svoje mnenje tudi oni.
M. Ozmec
Ptuj • Dušanka Murko, prejemnica nagrade kot najuspešnejša študentka
Odlični študentki našli službo za 350 evrov
Vil
Letošnji 20. junij je bil za Ptujčanko Dušanko Murko, Zoisovo štipendistko, poseben dan. Diplomirala je na Pravni fakulteti v Mariboru. Ob diplomi je prejela posebno nagrado kot najboljša oziroma najuspešnejša študentka v skupini, ki si je pridobila naslov univerzitetni diplomirani pravnik. Diplomirala je s povprečno oceno 8,94.
Za to, da bi svoj uspeh »delila« z javnostjo, ni bila najbolj navdušena, kar nekaj časa je premišljevala o tem. Vsak, ki uspešno konča študij, še posebej študij, ki ga veseli, je zadovoljen. Kot najuspešnejši študentki ji pripada plačana praksa na sodišču. Osebno ji ta nagrada pomeni zahvalo za ves trud, ki ga je vložila med študijem. A v našem okolju ta uspeh ne pomeni v tem trenutku praktično nič: na zavodu za zaposlovanje, kjer je prijavljena dva meseca, so ji ponudili delo v Carreri v Or-
možu za 350 evrov na mesec.
Po osnovni šoli Ljudski vrt in ptujski gimnaziji se je najprej vpisala na študij biokemije v Ljubljani. Že kmalu je spoznala, da študij ni tako zanimiv, kot si je v začetku predstavljala, zato ga je opustila. Za pravo se je odločila, ker so ga študirali tudi njeni prijatelji. V bistvu si je že od zgodnje mladosti želela postati odvetnica, čeprav je na to pozneje malo pozabila. Med študijem ji ni bilo nikoli težko, saj je že pred vpisom vedela, da se bo morala veliko
Foto: Črtomir Goznik
Ptujčanka Dušanka Murko je v skupini letošnjih diplomantov Pravne fakultete Maribor prejela nagrado kot najuspešnejša študentka.
učiti, to pa ni bilo vprašljivo. Zdaj si bo malo oddahnila, imela bo počitnice. Odločila se je, da bo dala vlogo komisiji Evropske skupnosti, da bi pri njih opravila 6-meseč-no pripravništvo. Zelo jo namreč zanima mednarodno pravo in pravo Evrope, od nacionalnega prava pa še posebej civilno. Diplomirala je iz medsosedskih sporov. S tega področja je v Sloveniji veliko sodb, ljudje se tožijo za banalne stvari, tudi zaradi tega, ker smrdi iz sosedove kuhinje. Primerjava z avstrijskimi in
nemškim pravom pokaže, da se v teh državah ne prav-dajo brez zveze in da sodišča veliko prej kot v Sloveniji rešujejo nekatere spore. Veliko zadev na slovenskih sodiščih pa pade na prvi stopnji tudi zaradi procesnih napak.
V prostem času se rada druži s prijatelji, kot prava mestna punca rada hodi na kavo. O družini v tem trenutku še ne razmišlja, za to bo še čas po 30. letu, pravi. Sicer pa se ravna po motu, da je življenje samo eno.
MG
Ormož • Izredni obči zbor Kmetijske zadruge
Nadaljevanje zgodbe: želijo si nov začetek
Kot so napovedali člani Kmetijske zadruge Ormož, je bil v sredo, 2. julija, na njihovo pobudo sklican izredni občni zbor.
Foto: Patricija Babosek	Foto: Patricija Babosek
Člani Kmetijske zadruge Ormož upajo na boljšo prihodnost. Burni razpravi se je priključil tudi odstavljeni direktor, sedaj v. d. - direktorja, Anton Šalamon.
Izredni občni zbor je bil sklican na podlagi zbranih podpisov članov Kmetijske zadruge Ormož, ki so s podpisi to tudi zahtevali. Naj spomnimo, da so se 14. maja letos člani upravnega odbora odločili za odstavitev direktorja zadruge pred potekom mandata, ker so po njihovem mnenju kršeni interesi zadruge, obstaja sum prekoračitve nekaterih pooblastil in ker so člani upravnega odbora izgubili zaupanje vanj. Še istega dne, ko je bil odstavljen direktor KZO in ko so bili sprejeti še drugi sklepi za zavarovanje interesov zadruge in njenih članov, je nadzorni odbor odstavil upravni odbor in imenoval svojega v. d. direktorja, dosedanjega odstavljenega direktorja.
Predlagatelji občnega zbora, teh je bilo 16 odstotkov vseh članov, so na zbor povabili tudi Aleksandra Lisjaka, odvetnika iz Kopra, ki je že reševal tovrstne probleme v drugih občinah. Lisjak je poudaril, da vsebinsko ne pozna problematike, vendar je, glede na situacijo, stvari razložil s pravnega vidika. Po njegovih besedah nadzorni odbor
nima pravice odpoklicati predsednika zadruge, zato je bila postavitev novega začasnega predsednika upravnega odbora nezakonita in s tem tudi vse seje začasnega upravnega odbora, saj sejo lahko skliče le predsednik. Prav tako je nadzorni odbor izročil predsednici sklep o odpoklicu članov upravnega odbora brez obrazložitve in dajanja možnosti zagovora, kot to določajo pravila zadruge. Predsednici zadruge, kljub pisni zahtevi, niso bila posredovana imena novih članov upravnega odbora.
Otilija Kolarič je v imenu
odstavljenega upravnega odbora povedala: »Vse, kar hočemo, je, da najprej ugotovimo, kaj je dejansko še v zadružni lasti, da nato imenujemo novo vodstvo, ki bo moralo pripraviti sanacijski načrt ter izboljšati poslovanje, tako da bomo v naslednjih treh do petih letih pridobili premoženje nazaj in ustvarjali dobiček, s tem pa vsem članom zagotovili normalno in dokaj gotovo prihodnost. Po našem prepričanju dosedanjemu vodstvu to žal ni in tudi ne more uspeti. Že tretje leto nastaja zguba iz rednega poslovanja, ni novih progra-
mov, ni vizije. Verjamemo, da lahko z novim vodstvom zadruge zagotovimo pozitivne spremembe.«
Že sam začetek občnega zbora je napovedoval dolgo in mučno razpravo. Že pri prvi točki dnevnega reda je besedo zahteval Anton Ša-lamon, odstavljeni direktor oziroma sedanji v. d. direktorja, in izrazil svoj protest. Od sklicateljev je zahteval izvirni dokument z vsemi podpisi. Tako je na njegovo zahtevo vodja delovnega predsedstva Ivan Kuharič prebral celoten seznam podpisnikov.
Šalamon je opozoril tudi na napako v vabilu, napisan je bil namreč datum 24. 7., in zahteval, da se občni zbor že na začetku zaključi. Aleksander Lisjak je napako v zvezi z datumom označil za lapsus.
Na koncu le našli skupni jezik
Po dolgi razpravi, polni očitkov tako z ene kot tudi z druge strani, so prisotni le našli skupni jezik. Zavedali so se namreč, da dvotirnost ne pelje nikamor in da morajo, če želijo zaščititi interese za-
druge in njenih članov, najti najprimernejšo skupno rešitev, ki bo sprejemljiva za obe strani. Sklenili so, da je glede na stanje v zadrugi in glede na to, da naj bi se volilni rok iztekel en dan po občnem zboru, najprimerneje, da odpokličejo nadzorni odbor in imenujejo začasnega. Imenovali so člane začasnega nadzornega odbora; to so Miro Majcen, Franc Kolarič in Damijan Meško.
Naslednji predlog v povezavi s prejšnjim je podaljšanje volilnega roka, kar pomeni, da morajo objaviti razpis za novi upravni in nadzorni odbor in za oba predsednika. Prav tako so razrešili tudi sedanji začasni upravni odbor in potrdili novega začasnega, ki ga sestavljajo nekdanji odstavljeni člani upravnega odbora. S tem so razrešili tudi začasnega predsednika upravnega odbora in imenovali novo začasno predsednico Otilijo Kolarič.
Sedaj bo treba samo še počakati na iztek volilnega roka in na volitve, kjer se bo formiralo novo vodstvo. Upanje članov je, da bo to nov začetek za KZO. Ali bo res tako, pa bo pokazal čas.
Patricija Babosek
povem, da smo s tem vozilom dostavili preko 17 milijonov litrov pitne vode, kar je uradno zabeleženo, cifra pa je gotovo še večja, saj pred nastankom občine ni bilo tako natančnih zabeležk!"
Vogrinc je v svojem nagovoru pohvalil zavzetost vseh članov PGD, brez katerih društvo ne bi bilo tako uspešno, veliko prostovoljnih ur dela, ki so pripomogle tudi k do-gradnji prizidka k sedanjemu domu gasilcev, ob koncu pa se je zahvalil vsem, ki so kakorkoli pripomogli k nakupu in opremi novega vozila.
Vozilo je bilo kupljeno že leta 2006, v nadaljnjem letu pa je bilo nadgrajeno ter kupljena vsa ostala potrebna oprema. Skupno je naložba zahtevala 154.000 evrov, pri čemer je levji delež prispevala občina, veliko je pomagalo tudi 33 botrov in 83 donator-jev, s prispevki so pomagali tudi občani, okoli 33.000 evrov pa je zbralo društvo s prevozi vode.
Pridnost in uspehe žetal-skih gasilcev, ki se zadnja leta s svojimi desetinami vedno uspešnejši tudi na raznih tekmovanjih, je pohvalil predsednik GZ Videm ter predstavnik GZ Slovenije Janez Merc, ki je ob tem še povedal, da si v zvezi že dalj časa prizadevajo za ureditev izobraževalnega centra v Pekrah pri Mariboru, kar bi bistveno izboljšalo možnosti usposabljanja gasilcev.
SM
Zetale • Praznično ob 55-letnici PGD
Do leta 1971 s konjsko vprego
V občini Žetale je bilo minuli konec tedna zelo veselo; za velik praznik so tokrat poskrbeli domači gasilci, ki so praznovali 55-letnico delovanja, še pomembnejše pa je dejstvo, da so ob svojem prazniku tudi uradno prevzeli novo, sodobno opremljeno gasilsko vozilo Renault GVC 24/50.
Slovesnost ob predaji vozila, ki so jo združili s praznovanjem državnega praznika in okroglo obletnico društva, se je seveda začela s pozdravom vseh prisotnih gasilcev iz so-
sednjih društev ter ostalih gostov, nato pa je predsednik PGD Žetale Jani Vogrinc predstavil zgodovino društva ter pomen in potrebo po novem vozilu:" Naše društvo je
nastalo leta 1953 na pobudo nekaj domačih entuziastov, brez vsake opreme in tudi brez svojih prostorov. Tri leta po ustanovitvi so že začeli gradnjo prvega gasilskega
doma, leto zatem so nabavili prvo motorno brizgalno. Kljub temu so se vse do leta 1971 na vse intervencije vozili še s konjsko vprego! Tega leta je potem padla odločitev za nakup prvega vozila, sicer rabljenega, šlo pa je za kombi znamke IMV. V zgodovini našega društva pa sta pomembni še dve letnici: 1981 in 1982, ko je društvo dobilo svoj prvi prapor, začela se je tudi gradnja novega gasilske-
ga doma. Konec devetdesetih let se je pojavila potreba po drugem vozilu, ki bo nadomestilo staro, že dotrajano, in temu je leta 2000 sledil nakup takratnega novega orodnega vozila. Z njim smo gasilci posredovali na več intervencijah, še najbolj pa je bilo izkoriščeno zaradi številnih prevozov pitne vode po naši občini v času suše, ko pri nas še ni bilo javnega vodovoda. Kot zanimiv podatek lahko
Zadnja junijska nedelja je bila za Žetalane, predvsem pa za domače gasilce, velik dan; praznovanje 55-letnice društva so združili z uradnim prevzemom dolgo pričakovanega novega avtomobila.
Nov gasilski avtomobil s popolno opremo za PGD Žetale je stal dobrih 154.000 evrov.
Foto: SM
Foto: SM
Ljubljana • Vlada v odgovoru Bruslju poudarja:
Pri vinjetah ne gre za diskriminacijo!
Vlada je na četrtkovi seji sprejela odgovor Evropski komisiji, ki je sredi junija zahtevala dodatna pojasnila glede uvedbe vinjet v Sloveniji. Kot je po seji povedal tiskovni predstavnik vlade Valentin Hajdinjak, je vlada v odgovoru ponovno poudarila, da uvedba vinjet ne more predstavljati ukrepa, ki bi diskriminiral na podlagi državljanstva.
V obširnem odgovoru je vlada še zapisala, da prav tako ne gre za ukrep, ki bi lahko omejeval prost pretok oseb v okviru notranjega trga EU, je na novinarski konferenci še pojasnil Hajdinjak. Dodal je, da ukrep ne vpliva na možnost dostopa tujih državljanov na trge drugih držav članic, prav tako ne more preprečiti, niti omejiti ali celo narediti manj ugodnega dostopa na ozemlje Slovenije ali gibanja po ozemlju notranjega trga.
»Velja pa poudariti, da je uvedba vinjet zgolj začasen ukrep do uvedbe satelitskega cestninjenja tudi za osebna vozila ter vodi v sprostitev prometa, ki je ena od prioritet Slovenije, pa tudi velika želja domačih kot tujih uporabnikov slovenskih avtocest,« je še dejal Hajdinjak. Dodal je, da nikakor ne gre zanemariti niti okoljskega vidika, ki je pri tem izredno po-
memben.
Hajdinjak o podrobnejši vsebini odgovora, ki ga je danes sprejela vlada, ni mogel govoriti, ker ima dokument, kot je pojasnil, oznako interno. Kot je še pojasnil Hajdi-njak, naj bi bil odgovor Evropski komisiji poslan še danes, potem pa bodo postopki stekli naprej. Z odgovorom se mora najprej seznaniti pristojni direktorat Evropske komisije in na podlagi argumentov, za katere je Hajdinjak prepričan, »da so trdni, stojijo in so na naši strani«, odločiti, ali bo proti Sloveniji uvedla postopek.
Slovenija je s 1. julijem uvedla vinjete za osebna vozila, medtem ko je za tovorni promet še naprej v veljavi dosedanje plačevanje cestnin glede na prevoženo razdaljo.
Letos je mogoče kupiti le polletno vinjeto, ki stane 35 evrov, naslednje leto pa tudi enoletno vinjeto za 55 evrov. (sta)
Italija • Se Neaplju res obetajo boljši časi?
Berlusconi obljubil čiste ulice v Neaplju do konca julija
Italijanski premier Silvio Berlusconi je obljubil, da bo kriza z odpadki v Neaplju in okolici končana do konca julija. Med obiskom v tem južnoi-talijanskem mestu je povedal, da je vlada »zelo blizu« podpisu dogovorov z zasebnimi družbami o skladiščenju in
obdelavi odpadkov na območju zunaj Kampanije, dežele, ki obkroža Neapelj.
»Zahvaljujoč dogovorom, ki bodo podpisani v naslednjih dveh ali treh dneh, lahko zagotovimo, da do konca julija na ulicah ne bo več smeti,« je na novinarski konferenci povedal Berlusconi, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
Tone odpadkov so se na ulicah Neaplja začele kopičiti v decembru, ko so jih smetarji zaradi polnih odlagališč prenehali pobirati. Razmere so se nekoliko izboljšale z odprtjem nekaterih starih odlagališč in s pošiljanjem smeti v Nemčijo, a kupi smeti, ki sedaj gnijejo zaradi poletne vročine, še vedno pestijo območje Neaplja,
posebej predmestje in okoliška mesta.
V prizadevanjih, da bi našli dolgoročno rešitev, je italijanska vlada odredila gradnjo novih odlagališč in sežigalnic na območju, ob čemer je v mesto poslala vojake, da bi zaščitili novo odprta odlagališča pred protestniki.
Berlusconi, ki je po prevzemu položaja Neapelj obiskal že četrtič, je v torek še sporočil, da bo prva sežigalnica odpadkov začela obratovati januarja 2009. Po navedbah agencije Ansa je sicer na neapeljskih ulicah in v okolici mesta še vedno okoli 20.000 ton odpadkov, vendar je vlada na čelu z Berlusconijem prepričana, da jih bo moč odstraniti v roku dveh tednov. (sta)
Foto: internet
Kolumbija • Po šestih letih ujetništva
Osvobojena Betancourtova že v objemu družine
Francosko-kolumbijska poli-tičarka Ingrid Betancourt, ki jo je kolumbijska vojska v sredo skupaj s še 14 talci po več kot šestih letih rešila iz rok levičarske kolumbijske gverilske skupine Farc, se je že srečala s svojo družino. Osvobojena političarka zaenkrat še ne ve, ali se bo vrnila v kolumbijsko politiko.
Otroka osvobojene Betanco-urtove - Melanie in Lorenzo Delloye -, njena sestra Astrid in nekdanji mož Fabrice Delloye so skupaj s francoskim zunanjim ministrom Bernardom Ko-uchnerjem iz Francije odleteli v Bogoto, kjer jih je po poročanju francoske tiskovne agencije aFp pričakala Betancourtova.
Prvo srečanje po dolgem času je po poročanju ameriške tiskovne agencije AP minilo v solzah. »Nirvana, raj - to mora biti zelo podobno mojim občutkom v tem trenutku,« je novinarjem povedala Betancourtova. »Tako sta drugačna in tako podobna hkrati,« je političarka povedala o otrocih.
Francosko-kolumbijska političarka se je prvo noč na prostosti sicer več ur pogovarjala s svojim možem Juanom Carlosom Lecomptejem. »Zelo je bistra in dobro razpoložena. Enostavno nisva mogla spati,« je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa pojasnil Lecompte. »Prosila me je za uro, ki sem jo hranil od njene ugrabitve leta 2002, in za pomaranče za zajtrk,« je še dodal. Betancourtova in Lecompte imata v Bogoti svoje stanovanje s slikovitim pogledom na milijonsko prestolnico.
46-letna Betancourtova je že napovedala, da želi takoj odpotovati v Pariz, kjer bi se francoskemu predsedniku Nicolasu Sarkozyju in francoskemu ljudstvu rada zahvalila za dolgoleten trud za njeno izpustitev, še piše dpa. Iz urada francoskega predsednika so po poročanju AP sporočili, da se bo Betancourtova v Pariz vrnila v petek.
Betancourtova je medtem že pozvala upornike, naj izpustijo več ujetnikov, upa pa tudi, da bo lahko pomagala pri spravi v Kolumbiji. Kot je še pojasnila, je prezgodaj govoriti o tem, ali bo spet delovala v kolumbijski politiki. O svojih načrtih se želi namreč najprej pogovoriti z družino.
Izpustitev Betancourtove je medtem pozdravil tudi predsednik Evropskega parlamenta Hans-Gert Pöttering. »Zelo sem vesel izpustitve nekdanje kolumbijske predsedniške kandidatke Ingrid Betancourt in drugih 14 talcev po operaciji kolumbijske vojske,« je dejal Pöttering, ki je ob tem v pismu čestital tudi kolumbijskemu predsedniku Alvaru Uribeju, so sporočili iz Bruslja.
Izpustitev Betancourtove in drugih talcev je pozdravil tudi predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Kot je dejal, je z olajšanjem in veseljem sprejel vest. V imenu komisije in osebnem imenu je čestital vsem, ki so prispevali k njihovi osvoboditvi, še posebej francoskemu predsedniku Sarkozyju in kolumbijskemu predsedniku Uribeju, pa tudi Kolumbiji. »S Francijo delimo veselje ob osvoboditvi,« je še zapisal Barroso, ki je izrazil solidarnost z izpuščenimi in njihovimi družinami, izpuščenim pa zaželel hitrega okrevanja, so sporočili iz Bruslja. (sta)
Frankfurt • Posledica rekordne inflacije na evropski ravni
ECB dvignila obrestno mero za 0,25 odstotne točke
Svet Evropske centralne banke (ECB) je na julijskem zasedanju v skladu s pričakovanji dvignil ključno obrestno mero za območje evra s štirih na 4,25 odstotka. Obrestna mera je pri štirih odstotkih vztrajala od junija lani. S tem se je ECB odzvala na junijsko rekordno 4-odstotno inflacijo na letni ravni v območju evra.
Ključna obrestna mera za območje evra je tako najvišja v zadnjih sedmih letih. Ekonomski strokovnjaki so odločitev o dvigu obrestnih mer pričakovali, manj pa so si bili edini v ocenah, če gre za zadnje povišanje obrestnih mer letos.
Predsednik ECB Jean-Claude Trichet je po zasedanju Sveta ECB, ki ga sestavlja šest članov izvršnega odbora - predsednik slednjega in s tem tudi ECB je Trichet - ter vseh 15 predsednikov centralnih bank držav evrskega območja, dejal, da bo današnja odločitev ECB pomagala pri njenem cilju umirjanja inflacije. Odločitev za dvig obrestne mere so člani sveta po zagotovilih predsednika ECB sprejeli soglasno.
Obenem je Trichet napovedal, da bo ECB še naprej »zelo pozorno spremljala razvoj dogodkov v prihodnje«. Po poročanju nemške tiskovne agencije dpa je dejal, da svet nima »nikakršnih predsodkov« o nadaljnji usmeritvi monetarne politike in da »se nikoli ne zaveže vnaprej«. Zagotovil pa je, da bo ECB storila »vse potrebno za zagotovitev cenovne stabilnosti« in da lahko državljani računajo z njenim ustreznim odzivom.
»Tveganja za cenovno stabilnost v srednjeročnem obdobju, ki je relevantno za monetarno politiko ECB, ostajajo jasno na visoki ravni in so se v zadnjih mesecih še okrepila,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal Trichet. Dodal je, da je zato »nujno zagotoviti, da srednje- do dolgoročna inflacijska pričakovanja ostanejo jasno zasidrana na ravni, ki je v skladu s cenovno stabilnostjo.«
Glede na to, da Trichet običajno pred dvigom obrestne mere uporablja izraze kot so »velika budnost« ali »povišana stopnja budnosti«, na zasedanju sveta junija pa je celo odkrito napovedal možnost dviga obrestne mere na julijskem zasedanju, vsaj na naslednjem zasedanju Sveta ECB po vsej verjetnosti ni pričakovati nadaljnjega dviga obrestnih mer.
Do tokratnega dviga obrestne mere je prišlo prav zaradi rekordne inflacije, ki je bila po podatkih evropskega statističnega urada junija na letni ravni v območju evra s štirimi odstotki najvišja od uvedbe skupne evropske valute leta 1999.
Inflacija v 15 državah z evrom vztraja na visoki ravni že od začetka leta in krepko presega cilj ECB, po katerem naj inflacija na srednji rok ne bi presegla dveh odstotkov. V Sloveniji je bila tako junija inflacija na letni ravni sedem odstotkov, kar je največ med članicami območja evra. Trichet je znova poudaril, da bo obdobje visoke inflacije v območju evra daljše, kot je bilo sprva predvideno.
Vse glasnejši pa so pozivi ECB, naj z zaostrovanjem monetarne politike, ki bi dodatno omejevala dostop do denarja na finančnih trgih za podjetja in posameznike, ne prispeva k upočasnjevanju gospodarstva v območju evra. Evrsko območje se namreč vzporedno z inflacijo sooča tudi z upočasnitvijo gospodarske rasti in slabšanjem gospodarskega razpoloženja, ki sta posledici pretresov na finančnih trgih in močnega ohlajanja ameriškega gospodarstva.
ECB so tako zaradi poslabšanja obetov za gospodarsko rast v območju evra k večji meri prožnosti v monetarni politiki v zadnjih dneh pozvali tako nemški finančni minister Peer Steinbrück, francoska gospodarska ministrica Christine Lagarde in španski premier Jose Luis Rodriguez Zapatero. Prav Španija se namreč zaradi pretresov na finančnih trgih in hitrega zniževanja cen nepremičnin poleg Irske sooča z največjimi gospodarskimi težavami v območju evra.
Tudi Trichet je na novinarski konferenci po zasedanju sveta izrazil zaskrbljenost nad upočasnjevanjem gospodarske rasti v območju evra. Kritično pa so se do odločitve ECB izrekli tudi v Evropski konfederaciji sindikatov (ETUC). Označili so jo za nevarno, nerazumljivo in kontraproduktivno, zanjo pa naj bi ceno plačali evropsko gospodarstvo in evropski delavci.
»Zaostrovanje monetarne politike v času, ko se gospodarstvo že tako sooča z ostro upočasnitvijo rasti v naslednjih mesecih in s finančnimi pretresi, le še krepi dejavnike recesije,« poudarjajo v ETUC. »Z dušenjem gospodarstva evrskega območja ECB ne bo odgovorila na resnične razloge za visoko inflacijo, saj je ta preko visokih cen nafte uvožena od zunaj,« so še dejali v ETUC in zaradi odločitve napovedali nadaljnji padec dolarja ter posledično dodaten dvig cene nafte. (sta)
LONDON - Cena severnomorske nafte brent se je v četrtkovem trgovanju na londonski borzi prvič povzpela nad 146 dolarjev za 159-litrski sod, in sicer je ta nafta z dobavnim rokom avgusta med trgovanjem dosegla 146,34 dolarja. Zahodnoteksaška lahka nafta za dobavo v avgustu je medtem presegla 145 dolarjev; povzpela se je do 145,43 dolarja za 159-litrski sod. Razlogi za podražitev naj bi bila reakcija naftnih trgovcev na napetosti na Bližnjem vzhodu, padec ameriških naftnih zalog in šibek tečaj dolarja. MADRID - Svetovni naftni kongres v Madridu, ki je potekal v senci rekordnih cen surove nafte, so zadnji dan zasedanja udeleženci zaključili zaskrbljeni ob morebitnem ponovnem naftnem šoku, a brez konsenza o morebitnih rešitvah. Obenem so izpostavili pomen etičnosti na naftnem trgu. Predsedujoči kongresu Randall Gossen je ob zaključku izpostavil etične vrednote. Prepričan je, da družbe, ki ne upoštevajo priporočil varstva okolja in ne sledijo priporočilom korporativne socialne odgovornosti, to počnejo na lastno odgovornost.
WASHINGTON - V ZDA je bilo junija ukinjenih 62.000 delovnih mest. To je bil že šesti zaporedni mesec, v katerem so delodajalci zapirali delovna mesta. Stopnja brezposelnosti je junija ostala pri 5,5 odstotka, je v četrtek sporočilo ameriško ministrstvo za delo. Nadaljevanje odpuščanj potrjuje nadaljevanje težav ameriškega gospodarstva, ki ga tarejo visoke cene energije, hrane in kreditna stiska z ohromljenim hipotekarnim trgom. Junija so se ukinjala delovna mesta v gradbeništvu, proizvodnji ter financah, prav tako v trgovini. Nekaj novih delovnih mest pa se je odprlo v izobraževanju in zdravstvu, turizmu in vladnih službah. PARIZ - Francija bo gradila novo jedrsko elektrarno z evropskim tlačnovodnim reaktorjem (EPR). To je v četrtek ob obisku jeklar-ne Arcelor Mittal v osrednjefrancoskem mestu Creusot, kjer izdelujejo dele za omenjeni reaktor, potrdil francoski predsednik Nicolas Sarkozy. Ta je svoje sporočilo utemeljil z besedami, da je jedrska energija najboljši odgovor na naraščajoče cene ener-gentov. Francija približno 80 odstotkov vseh svojih potreb po električni energiji zadovoljuje z energijo, proizvedeno v jedrskih elektrarnah.
MADRID/NEW YORK - Cena surove nafte se je v sredinem trgovanju na newyorški borzi po objavi tedenskega poročila ameriškega ministrstva za energijo o zalogah nekoliko zvišala. 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte se je podražil za 1,52 dolarja na 142,49 dolarja, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Iz poročila je razvidno, da so se zaloge nafte v preteklem tednu znižale za dva milijona sodov, zaloge bencina pa so se zvišale za 2,1 milijona sodov. Analitiki so predvidevali, da se bodo zaloge nafte zmanjšale za 1,2 milijona sodov, zaloge bencina pa za pol milijona sodov. Medtem ko je naftni trg pričakoval objavo ameriškega poročila o zalogah, pa je angolski naftni minister Desiderio Costa na svetovnem naftnem kongresu v Madridu dejal, da Angola načrtuje zvišanje proizvodnje črnega zlata za 100.000 sodov na dan.
FRANKFURT - Nemški industrijski koncern Siemens je napovedal, da zaradi trenutno zaskrbljujočih in slabih gospodarskih obetov načrtuje krčenje delovnih mest. Mediji so navedli, da naj bi odpustil približno štiri odstotke svojih delavcev, kar predstavlja približno 17.200 delovnih mest, je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Vodstvo družbe je napovedalo, da se bo o tem najprej temeljito pogovorilo s predstavniki delavcev, nato pa bo objavilo, koliko delovnih mest naj bi dejansko ukinili. Novico o tem naj bi razkrilo predvidoma prihodnji torek. Takšni načrti so delnice družbe potegnili navzdol. Popoldne je enotni tečaj Sie-mensove delnice v Frankfurtu zdrsnil za približno odstotek na 69,51 evra, je še poročala AP.
BRUSELJ - Kljub temu, da postaja boj proti kartelom vse bolj globalen in pomeni vse večji izziv, je bila Evropska komisija v letu 2007 v tem boju uspešnejša kot kdaj koli prej, ugotavlja poročilo komisije o politiki konkurence za leto 2007, ki vsebuje pregled glavnih dogajanj na področju politike konkurence. MADRID - Predsednik Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) in alžirski minister za energetiko Chakib Khelil je na svetovnem naftnem kongresu dejal, da ima kartel pomisleke o povpraševanju v prihodnosti, ki vodi v negotovost vlaganj v zmožnosti za višjo produkcijo. »Imamo pomisleke o zanesljivosti povpraševanja,« je dejal.
NEW YORK - Nizka stopnja inflacije in brezposelnosti, ugodno okolje za podjetništvo, relativno nizki davki, pa tudi visoka stopnja naložb v inovacije in tehnologije je Dansko uvrstila na prvo mesto Forbesove lestvice Najboljših držav za poslovanje podjetij (Best Countries for Business). Sledita Irska in Finska, Slovenija pa je na 27. mestu med 121. državami.
FRANKFURT - Zaposleni v nemškem letalskem prevozniku Lufthansa so v torek med 4. in 10. uro pripravili opozorilno stavko, zaradi katere je bilo do 8. ure odpovedanih skupno 28 letov, več deset letov pa je zamujalo. Zaposleni zahtevajo 9,8-odstotno zvišanje plač.
TOKIO - Zaupanje v japonsko gospodarstvo je junija padlo na najnižjo raven v skoraj petih letih. Glavni razlog so skrbi zaradi vedno višjih stroškov surovin, šibkejše gospodarstvo in močan tečaj jena, je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP objavila japonska centralna banka.
SINGAPUR - Cene nafte so se v azijskem elektronskem trgovanju obdržale nad mejo 140 dolarjev za sod (159 litrov), vendar so ostale pod ponedeljkovimi rekordnimi ravnmi. Analitiki razmere na trgu ocenjujejo kot negotove, predvsem zaradi šibkega dolarja, napetosti na Bližnjem vzhodu in skorajšnje odločitve Evropske centralne banke o obrestnih merah. Cena nafte Organizacije držav izvoznic nafte (Opec) je v ponedeljek dosegla novo rekordno vrednost. Sod te nafte je stal 136,03 dolarja, kar je 72 centov več kot v petek.
LONDON - Cena surove nafte je v ponedeljkovem trgovanju »podrla« mejo 143 dolarjev. Za 159-litrski sod zahodnoteksaške lahke nafte je bilo treba odšteti 143,67 dolarja, za sod severnomorske nafte brent pa 143,53 dolarja.
Ptuj • Agis plus se je povezal s TPV Novo mesto
Združitev za razvoj
Vodstvi družb TPV iz Novega mesta in Agis plus Ptuj sta ugotovili, da obstajajo možnosti za kapitalsko povezavo in skupno poslovanje. Zato so se dogovorili, da TPV odkupi Agis plus. Združevanje obeta učinkovitejše spopadanje z globalnimi izzivi.
Direktor Agis Plus Bojan Čurin je o združitvi povedal: »Vodstvi družb TPV - trženje in proizvodnja opreme vozil, d. d., iz Novega mesta in Agis plus, d. o. o., Ptuj, sta ugotovili, da obstajajo možnosti za kapitalsko povezavo podjetij in skupno poslovanje. Zato so se dogovorili, da TPV odkupi Agis plus. Priključitev Agisa plus v Skupino TPV in skupno nastopanje na trgu lahko dodatno prispeva k razširitvi ponudbe, za Agis plus pa pomeni poveza nadaljnji razvoj podjetja. Podjetji sta programsko zelo podobni in si na trgu ne konkurirata. Si-nergija obeh podjetij zagotavlja pozitiven premik v poslovanju in uspeh na globalnem trgu."
TPV je mednarodno uveljavljeno podjetje, katerega osnovna dejavnost so razvoj, proizvodnja in trženja sestavnih delov za avtomobile in lahke tovorne prikolice. Začetki podjetja TPV segajo v leto 1954, takrat so z nemškim podjetjem Autounion začeli montažo dostavnih vozil. Skupaj je bilo v Skupini TPV konec leta 2007 zaposlenih 1124 delavcev, prevladovali so delavci s četrto in peto stopnjo izobrazbe. V zadnjih letih so veliko vlagali v posodobitev proizvodnih zmogljivosti, informatizacijo, znanje in razvoj. Danes je TPV zanesljiv partner, razvojni dobavitelj v avtomobilski industriji in usmerja pozornost k novim kupcem in na nove trge. V letu 2007 so zagnali serijsko proizvodnjo sestavnih delov za novega twinga in TPV Šumadija v Srbiji. O poslovni in kapitalski povezavi med ptujskim in novomeškim podjetjem, katerega vizija je „prisotni v vsakem vozilu", smo se pogovarjali s predsednikom uprave in generalnim direktorjem Vladi-mirjem Bahčem.
Kako je prišlo do kapitalske povezave in skupnega poslovanja med novomeško družbo TPV in ptujskim podjetjem Agis plus?
„Družbi TPV trženje in proizvodnja opreme vozil, d. d., iz Novega mesta in ptujsko podjetje Agis plus, d. o. o., sta že v preteklosti poslovno sodelovala. Agis plus se je zavedal, da ga velikost podjetja omejuje pri razvoju poslovanja, zato je že v preteklosti iskal možne partnerske in kapitalske navezave z drugimi. Pobuda je prišla tudi v TPV. Dogovorili smo se za okvirna pogajalska izhodišča, jih uskladili in dosegli obojestransko sprejemljiv dogovor. Tako ostanejo pred nami aktivnosti za realizacijo zasta-
Foto: Arhiv
Vladimir Bahč, predsednik uprave in generalni direktor družbe TPV
vljenih ciljev povezovanja."
Podjetje TPV je v celoti odkupilo Agis plus. Koliko vas je stal nakup in kakšen status bo imelo podjetje znotraj skupine TPV?
„Cena je relativno vprašanje, ker gre za odkup podjetja z vsemi terjatvami in obveznostmi, ki jih je potrebno vključiti v celotno kalkulacijo. Zato bomo lahko dali ta odgovor, ko bomo opravili podrobnejši pregled poslovanja. Sedaj je najpomembnejše zagotoviti, da podjetje nadaljuje poslovanje brez pretresov, da to sprejmejo tudi poslovni partnerji, istočasno pa poskrbimo za napredke in sinergijo, ki so nam bili okvir pri odločanju za povezovanje. Status družbe bomo opredelili glede na učinkovitost družbe in poslovne usmeritve, ki veljajo v skupini TPV. Pri tem bomo predvsem gledali na zadovoljstvo zaposlenih in napredek družbe."
Kaj združitev prinaša v proizvodnem pogledu?
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Curin, direktor Agis plus: „Do združitve je prišlo, ker želimo učinkoviteje konkurirati globalnim izzivom."
Bo prišlo do kakšnih sprememb v proizvodnji?
„Brez sprememb ni napredka, zato te prav gotovo bodo. Agis plus želimo vključiti v skupino TPV tako, da bomo dodatno okrepili najboljše stvari in optimirali celoto. Vsekakor bomo morali specializirati Agis plus v proizvodnem smislu in krepiti tisti del proizvodnje, za katerega so zagotovljeni pogoji za racionalno proizvodnjo in dolgoročni razvoj. To bo tudi vodilo bodočega skupnega dela."
Kaj pa kadri? Vsaka združitev naj bi prinesla racionalizacije. Bo prišlo do odpuščanja na ptujski lokaciji?
„Najprej bomo analizirali poslovanje, določili dolgoročno usmeritev in cilje, se pogovorili s sodelavci in poiskali za vsakega dogovorno rešitev. Racionalizacija še ne pomeni odpuščanja, ampak postaviti vsakega na pravo
mesto."
Kaj lahko poveste o povezovanju v slovenski avtomobilski industriji in prihodnosti nasploh?
„Proces povezovanja v slovenski avtomobilski industriji ni prioriteta na nobeni listi. V Sloveniji je več podjetij, ki se vključujejo v dobaviteljsko mrežo avtomobilske industrije. Na žalost je premalo volje za sodelovanje in skupni nastop. Danes povezovanja v svetovni avtomobilski in do-baviteljski industriji narekujejo najmočnejši in ti vplivajo tudi na naše razmere. V Sloveniji so nekateri že poiskali svoje tržne niše in v teh se bodo obdržali, če bodo dovolj inovativni in v vseh pogledih odlični. Nekateri so vezani na poslovne in kapitalske partnerje in te preganja globa-lizacija. Še vedno pa je nekaj sopotnikov, manjših podjetij, ki bodo morala presoditi, kaj za njih pomeni prihodnost. Biti razvojni dobavitelj in uspešen tržnik je mogoče, če je podjetje dovolj močno. Kje je meja, ko zmoreš ta potencial, si mora pa vsak sam odgovoriti, seveda pa mu morajo to priznati predvsem kupci. TPV je in bo iskal možnosti in priložnosti za sodelovanje in povezovanje v tej branži."
Boste v skupino TPV skušali pritegniti še katero drugo ptujsko podjetje s podobnim programom?
„Pri širitvi je prav, da upoštevaš lastno maso. Zato je prav, da se ne prehiteva in ne precenjuje lastnih sposobnosti. Danes Agis plus, za jutri pa bomo ocenili nove sposobnosti. Za uspešno poroko se morata oba partnerja strinjati in verjeti v boljši jutri."
Koliko pa poznate Ptuj in njegovo gospodarstvo?
„Gospodarstvo na Ptuju spremljam preko sredstev javnega obveščanja, malo bližji pa mi je svet avtomobilske industrije, kjer nam je usojeno, da se moramo poznati in srečevati."
MG
Ljubljana • Igre specialne olimpijade
Tri zlata za ptujsko Sožitje
Pa brez zamere
I Feel Slovenia
Brošurica in njene resnice
Pred kratkim srno v poštne nabiralnike državljani naše države dobili "brošu-rico, naslovljeno z znakom v angleškem jeziku" (kotpiše v njej). Ta "brošurica", kot jo ljubkovalno imenujejo, je delo Urada vlade RS za komuniciranje, v njej pa nas poučijo, kaj so z znamko/ znakom "I Feel Slovenija" sploh hoteli doseči in kako si moramo mi, državljani Republike Slovenije, ki smo za vse skupaj plačali, tolmačiti celotno zadevo. A vsako stvar na svetu je mogoče gledati vsaj iz dveh plati in tale brošurica ni izjema.
Najprej seveda pade v oči sam tekst ''I Feel Slovenia'', ki se tudi v Sloveniji očitno uradno uporablja v angleški različici. Kar pa je prepovedano. Ko je zadnjič nek kolumnist nekega dnevnika svoji kolumni dal angleški naslov, je moral ta Dnevnik plačati kazen. A v Uradu vlade RS za komuniciranje so precej premeteni. V brošurici nam namreč dopovedujejo, da ''I Feel Slovenia'' sploh ni besedni zapis, ampak znak. In kot tak sploh ne predstavlja ničesar spornega, če ga uporabimo v slovenskem tekstu ali z njim celo naslovimo kak tekstovno (ali tekstov-no-slikovni) zapis. Premeteno, ni kaj. Sicer me zanima, kako bi cenzorji na vse skupaj gledali, če bi jim tako razlago hotel prodati kdo drug, manj pomemben kot vlada RS, a za zdaj to pustimo in se vrnimo k razlagi, s katero nam glede tega v nadaljevanju postrežejo v brošurici. V njej lahko najdemo zapisano tudi, da čeprav tale "znak" sploh ni sporen in se lahko uporablja brez prevoda, lahko za lokalno (beri: slovensko) rabo uporabimo tudi slogan ''Slovenijo čutim''.
Pri tem se postavljata dve vprašanji: prvič, zakaj tega slogana potem dejansko niso uporabili na tej brošurici, ko pa je več kot očitno namenjena le slovenskim državljanom in lokalni rabi, in drugič, kako je mogoče, da znak enostavno prevedemo, prenesemo v slogan, ju enačimo. Se pravi, napis "I Feel Slovenia" je znak, napis "Slovenijo čutim" pa slogan. Okej, nekdo bo rekel, da je tuja verzija znak zaradi tega, ker je na zelenem štirioglatem liku in da lik in tekst tvorita celoto. Že mogoče. Ampak ne si zatiskati oči pred realnostjo: vsak si bo bolj zapomnil tekst (torej slogan?) "I Feel Slovenia" kot pa zeleno barvo, na katerem je. In tudi če temu ne bi bilo tako in bi ljudje vse skupaj jemali striktno kot znak in ne kot tekst na zeleni podlagi, potem še vedno ostaja vprašanje, zakaj brošurica ne vsebuje naslova. Če je "IFeel Slovenia"znak in ne tekst, potem je brošurica naslovljena z znakom in sploh ne vsebuje tekstovnega naslova, kar je bedarija in smešno.
Pa pustimo te diskrepance malce ob strani in se raje vprašajmo, ali je znak/slogan/znamka (karkoli že) sploh na mestu. Ali je sploh utemeljen? Je sploh resničen?Avtor-ji ''brošurice'' nam hitijo razlagati, da slovenska znamka ''oznanja prijetno (ob)čutenje slovenske narave, naših izdelkov in storitev" (povzeto po brošurici). Torej, da pač Slovenijo čutim(o).
Pa se vprašajmo, na kak način mi tukaj čutimo Slovenijo. Kaj naj bi to pomenilo? Čutiti Slovenijo kot Boštjan Penko, ki jo je občutil kot v zapestja globoko zategnjene lisice specialcev? Ali jo čutimo tako, kot trenutno čutijo prebivalci velikega dela slovenske obale fekalije v vodi? Ali pa naše občutje kolektivno zaznamujejo visoke, ene izmed najvišjih obdavčitev naokoli? Morda inflacija in astronomski dvigi cen življenjskih potrebščin? Ali kako? Kajti tudi to je Slovenija - in to Slovenija, ki je tujci ne občutijo toliko kot mi (alipa sploh ne). Torej, katero Slovenijo res občutimo? Oziroma, which Slovenia do we really feel?
Gregor Alič
14. državne igre Specialne olimpijade Slovenije (SOS), ki so se odvijale od 13. do 15. junija v Ljubljani, so se za tekmovalce ptujskega Sožitje iztekle odlično. Njihove barve so zastopali štirje tekmovalci in na Ptuj prinesli kar tri zlate medalje.
Organizatorju SOS, Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič, je uspelo zbrati okrog 300 tekmovalcev iz Slovenije ter gostujoči ekipi iz Hrvaške in Madžarske. Pomerili so se v različnih panogah, od atletike, nogometa, balinanja, kolesarjenja, plavanja, juda do namiznega tenisa in košarke. Društvo Sožitje Ptuj so letos zastopali štirje tekmovalci:
Marko Bratušek, Srečko Trup-kovič, Milan Fašink in Damjan Kolarič. Za njihov trening sta skrbela spremljevalca Aleš Panikvar in Nataša Skledar, zaposlena v VDC Sožitje Ptuj. Zavidljivi rezultati ptujskih tekmovalcev vsekakor pričajo o trdem delu, vloženem v treninge. Dve zlati medalji, ena bronasta, eno peto mesto ter skupinska zlata medalja v štafeti je končni rezultat naših tekmovalcev.
»Vse se je odvijalo v športnem duhu, prežetem z nemirom športnega navijanja. Naš moto je bil: ni pomembno zmagati, pomembno je sodelovati, če pa nam je že uspelo, pa toliko bolje,« je dejal Pani-kvar.
Dženana Bečirovič
Tekmovalce sta spremljala Aleš Panikvar (levo) in Nataša Skledar.
Ptuj • Premiera komedije Ovinek 2
Na knjižni polici
Drugi del izpolnil pričakovanja
Na dvorišču stare policijske postaje v Krempljevi 1, kjer ima danes svoje prostore izobraževalno središče Revivis, so v četrtek premierno predstavili komedijo Mestnega gledališča Ptuj Ovinek -drugi del. Potem ko je piratski video posnetek prvega dela obkrožil in obnorel Ptuj in okolico (seveda je bilo enako z originalom, prvim delom Ovinka, ki je postal kultna predstava), neprekosljiva Tona in Ruda gledalcev tudi tokrat nista pustila ravnodušnih.
Prvi del Ovinka je nastal pred natanko desetimi leti, iz male poletne produkcije pa je prerasel v kultno predstavo, ki za razliko od večine ni padla v pozabo, ampak se je globoko zapisala v spomin gledalcev. Dober glas o mehaniku Rudiju in njegovem bratu Toniju se je širil in še po desetih letih je Ovinek ena najprilju-bljenejših komedij, nastalih v produkciji ptujskega Gledališča.
Odličen odziv gledalcev na prvi del šmarnične turbo komedije je ustvarjalcem ponudil dobro iztočnico, kako zgodbo nadaljevati. Izpolniti pričakovanja gledalcev in nadaljevati na enakem nivoju kot v prvem delu pa nikakor ni bil lahek zalogaj. Sodeč po odzivu gledalcev, ki so na pre-mierni uprizoritvi napolnili avditorij, je ekipa ustvarjalcev Ovinka tudi tokrat zadela v polno. V drugem delu se likoma iz prvega dela, Nenadu Tokalicu - Nešu, ki uprizarja Ruda, ter Tadeju Tošu v vlogi Toneta, pridružita še Urša Vučak in Aljoša Ternovšek. Odlična igralska četvorka predstavi haloško-štajerski kult o lokalnih opiatih, med
Igralska zasedba: Tadej Toš, Nenad Tokalic, Urša Vučak in Aljoša Ternovšek
katerimi seveda prevladuje prava domača šmarnica.
Premiera in zanimanje za omenjeno predstavo, nastalo v režiji Matjaža Latina, vsekakor napovedujeta kvalitetno in pestro gledališko poletno dogajanje. Namesto da čez nekaj let iščete posnetke drugega dela, si ga raje oglejte v živo!
Dženana Becirovic
Ruda in Tona sta ponovno zažigala.
Lenart • Mednarodni znanstveni simpozij
V	revolucionarnem letu 1848
V	Lenartu je 12. in 13. junija potekal mednarodni znanstveni simpozij Slovenske gorice v revolucionarnem letu 1848 za Zedinjeno Slovenijo, ki so ga organizirali Zgodovinsko društvo Slovenske gorice, Zgodovinsko društvo dr. Franca Kovačiča Maribor in občina Lenart.
Namen simpozija je bil odkrivanje novih spoznanj, ki bodo poglobila vedenje o slovenski zgodovini in politiki sredi 19. stoletja in o vsestranskem narodnem in kulturnem razvoju, ki je sledil ideji Zedinjene Slovenije. V tem procesu so sodelovali tudi mnogi Slovenskogoriča-ni, med katerimi so še posebej izstopali nekateri naro-
dno zavedni duhovniki.
Na simpoziju, posvečenemu 160-letnici programa Ze-dinjena Slovenija, so ugledni slovenski in tuji znanstveniki predstavili revolucionarno vrenje in njegove odmeve in posledice v svetu med Muro in Dravo. Pričel se je s pozdravnimi nagovori podžupanje občine Lenart Marije Zlodej, predsednika Zgodovinskega
Spominsko ploščo je odkrila podžupanja občine Lenart.
društva Slovenske gorice Janeza Ferlinca in predsednika Zgodovinskega društva dr. Franca Kovačiča v Mariboru dr. Darka Kovačiča. Z referati so se predstavili Igor Zemljič, dr. Stane Granda, dr. Franc Rozman, dr. Marjan Toš, dr. Janez Cvirn, dr. Marija Mojca Peternel, dr. Slavko Krajnc, mag. Fanika Krajnc Vrečko, dr. Borut Holcman, dr. Marko Zajc, dr. Avgustin Malle iz Celovca, dr. Imre Szilagyi iz Budimpešte in predsednik Zgodovinskega društva Slovenske gorice Janez Ferlinc, ki je predstavil projekt Pot zedinjena Slovenija 1848 po Slovenskih goricah. Predvideno je, da bi pot povezovala kraje, kjer so se rodili in živeli narodni buditelji, ter kraje dogodkov. Potekala bi od Lenarta, Sv. Ane, Jurovskega Dola, Maribora, Hrastovca, Voličine, Zavrha, Destrnika, Trnovske vasi, Biša, Svetega Andraža, Juršincev, Ptuja, Dornave, Muretincev, Velike
Nedelje, Ormoža, Središča ob Dravi, Ljutomera, Cerovca, Radomerščaka, Male Nedelje, Svetega Jurija, Biserjan, Hra-stja-Mote, Gornje Radgone, Benedikta, Treh kraljev, Ne-gove, Grabonoša, Kraljevcev, Cerkvenjaka, Zgornjih Ver-jan, Svete Trojice, Spodnje Senarske nazaj do Lenarta. Kot je povedal Janez Ferlinc, je pot možno razširiti na vso Slovenijo, zamejstvo in Hrvaško.
Po končanih predavanjih je podžupanja občine Lenart Marija Zlodej na Kulturnem domu Lenart odkrila spominsko ploščo, posvečeno vsem Slovencem, ki so v revolucionarnem letu 1848 podpisali peticijo za program Zedinje-ne Slovenije.
Po odkritju spominske plošče so v Knjižnici Lenart odprli razstavo Slovenske gorice v revolucionarnem letu 1848 za Zedinjeno Slovenijo, ki bo odprta do 15. septembra.
Zmago Šalamun
Torgny Lindgren
Resnici na ljubo
Ljubljana. Modrijan, 2008 (Zbirka Euroman)
Torgn)' Lindgren je s svojim bogatim opusom očaral švedske kritike in bralce po vsem svetu. Njegova dela so prevedena v več kot trideset jezikov. Rodil se je učitelju v vasi med Laponsko in pokrajino na severu Švedske. Zaznamovali sta ga vera in tuberkuloza. Kot bolan otrok je veliko časa preživel doma in postal poslušalec ljudske pripovedne tradicije. Po poklicu je učitelj in je poučeval do leta 1974, od tedaj samo še piše. Preskusil se je v vseh literarnih oblikah, najbolj v pripovedni tehniki. Za svoje delo je prejel veliko nagrad, izvoljen je v Švedsko akademijo znanosti, ki podeljuje Nobelove nagrade za književnost.
V svojih romanih nas popelje v svet domišljije, zgodovine, mitov in Biblije. Roman Resnici na ljubo je ostra satira, kritika švedske družbe, groteskni triler in ljubezenska zgodba. Pripovedovalec Theodor je miren, naiven in skromen izdelovalec okvirjev za slike in večplastna oseba. Naključja so Božja volja, ki se ji Theodor ne upira in živi svoje deterministično življenje.
Theodor ni mogel razumeti, kako je lahko taka umetnina, Madona, zašla v majhen kraj sredi Švedske. Lepota je nekaj perverznega, vse podobe spominjajo druga na drugo. Zgledalo je, kot da se Madona naslanja z levo roko na okvir in skriva v sebi neko skrivnost, ki je ni bilo mogoče naslikati. NjegovpradedJohan Andersen je bil dober mizar, vendar je vse, kar je imel, podaril misijonu. Po njem je podedoval samo skrinjo. Na koncu je bil dolžan državi davke in država mu je vzela domačijo. Mogoče pa obstaja kak višji namen od misijona in Boga, je razmišljal ded. Njegov izrek je bil: »Vse, kar nas obdaja, je neresnično, edino mi smo pristni.« Preselil se je na jug Švedske in se poročil z žensko, ki je nihče drug ni maral. Želel je izdelovati klavirje. Na Švedskem ni nihče izdelal lepšihpiani-nov, a jih ni bilo mogoče uglasiti. Iz črne skrinje ni nikoli vzel niti krone. Njegov oče je bil edinec in v družini so bili vsi edinci. Oče ni bil nikoli dober izdelovalec klavirjev. V vsakem sorodstvu se najde posameznik, ki doseže vrh, vsi drugi so samo mašilo. Theodorju je oče umrl, ko je imel tri leta. Mati je umrla v poletju, ko je postal študent.
Sosedova Paula je imela nenavaden glas. On je imel dvanajst let, ona je bila dojenček. Njen oče je nekega dne na poti k zobozdravniku kar izginil. Ko je bil Theodor v gimnaziji, se je Paula v prvem razredu z lahkoto naučila njegovih nalog. Pri enajstih letih je rdečelasa Paula odrasla, le obraz je imela otroški. Paulina mati jo je prodala stricu Erlandu, ki je kupoval in prodajal nadarjene ljudi, in Paula je postala zvezda. Njuni življenjski poti sta se razšli.
Theodor se je vsa ta leta ukvarjal z uokvirjanjem slik. Pri tridesetih so mu začeli izpadati lasje, menda zaradi tega, ker je bral Schopenhauerja. Bil je edini švedski intelektualni izdelovalec okvirjev. Po Schopenhauerju je človeški svet kraljestvo naključja in iluzij.
Madono je kupil na dražbi za ves dedov denar iz skrinje in z denarjem, ki ga je primaknila Paula. Madono je naslikal največji švedski nadrealistični slikar in je tehtala 16 kilogramov in 83 gramov. Bila je triptih, edino omamno veličastje v njegovem življenju. Ko so ga pokazali z Madono v televizijskih novicah, so prihajale k njemu trume ljudi. Umetnina mora priti kot tat ponoči. Vse, kar je resnično, je popolno in Madona je popolna, stala je pri njem in je žarela. Paula je medtem postala najlepši sopran leta. Umetnost ni snov, ampak samo oblika, umetnost in denar sta dva ločena svetova. Potem je prišla davkarija, ki vedno dvomi v poštenost. Davkarji so odnesli Madono, izgubil pa je tudi vse stranke. Meni, da je kriv, saj ni nikoli ničesar ustvaril, nikomur ni bil v veselje, vse, po čemer je stremel, je bilo lastno zadovoljstvo. Kozjebra-dec je zbiralec, v eni osebi je vsa slikarska umetnost. Ljubi umetnost, ima dar, da lahko doseže vse, kar si zastavi. Od vseh del, ki jih naredi umetnik, je samo polovica pristnih in pristnosti je potrebno dati globlji pomen. S Theodorjem je tako, kot da drsi po usodnih stopnicah. Brez Madone je njegovo življenje banalno in nesmiselno. Izgubil je hišo, umetniške slike, roko, delavnico okvirjev, Madono. Oproščen je bil vseh sumov, potem sta imela s Paulo ves čas na tem svetu.
Naša življenja ležijo zajeta v naši dediščini, on je enostavno predober za ta svet. Tako v umetnosti kot v življenju je edino pomembna predanost. Človek nima videza, to je samo nekaj, kar si vbijemo v glavo. Vsi smo samo občudovalci podob.
Vladimir Kajzovar
Foto: ZS
Nogomet
Andrej Lešnik: »To bo praznik nogometa.«
Stran 12
Nogomet
Žreb parov - Zavrč začne v Lovrencu
Stran 12
Tenis
Blažev vzornik je Roger Federer
Stran 13
Strelstvo
Državni rekord za Stašo Simonič
Stran 14
Nogomet
Pričetek prvenstva v 1. slovenski nogometni ligi Stran 14
Namizni tenis
Z optimizmom v prihodnost
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zu-panc, Miha Šoštarič, Peter Golob, Zmago Šalamun, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Stanko Kozel.
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Kolesarstvo • Evropsko prvenstvo
Koren med evropsko elito
Iz italijanske Arone se je mlada slovenska kolesarska reprezentanca vrnila brez medalje, a z nekaj odličnimi uvrstitvami med najboljšo deseterico. Med udeleženci sta bila tudi kolesarja Perutnine Ptuj. Kristjan Koren je nastopil v posamičnem kronometru in na cestni dirki v kategoriji do 23 let, Niko Vogrinec pa na cestni dirki mladincev. Med 18 udeleženci sta bila še Lenarčana Jože Senekovič in Primož Obal.
Najboljšo slovensko uvrstitev je povsem ob koncu dosegel Nejc Košir, ki je na cestni dirki mladincev osvojil peto mesto. Po prepričanju selektorja Marka Polanca je bil Ljubljančan celo najboljši posameznik. Štiri kilometre pred ciljem razgibane in težavne 129,6 kilometrov dolge dirke je bil namreč z desetimi sekundami naskoka še sam v ospredju, a so ga zasledovalci ujeli. Ptujski kolesar Niko Vogrinec in Lenarčan Primož Obal težke proge nista zmogla izpeljati do konca. »Razmere so bile res obupne. Ves teden je bilo zelo vroče, okrog 35 stopinj, na dan dirke pa se je temperatura spustila na okrog 20 stopinj. Od starta je deževalo, ponekod je bilo na cesti celo 15 centimetrov vode. Bilo je ogromno padcev, cesta je bila prava drsalnica. V prvih krogih sem bil nekaj časa celo v ubežni skupini, nato pa me je začelo zebsti, da nisem mogel več sedeti na kolesu, in sem odstopil,« je svoj nastop komentiral Vogrinec.
Velika so bila pričakovanja tudi v kategoriji mlajših članov. Po letošnjih rezultatih sodeč sta med favorite sodila Kristjan Koren in Kranjčan Gašper Švab. Kolesar ptujske Perutnine je letos že zmagal na prestižni dirki za pokal narodov - La Cote Picarde v Franciji, nedavno je ponovil naslov dr-
žavnega prvaka v kronometru v Novi Gorici. Primorec, ki letos prvo sezono zastopa ptujske barve, je v svoji paradni disciplini nastopil v četrtek. Na 25,3 kilometra dolgi progi je z zaostankom 1,02 minute za Italijanom Malorijem osvojil deseto mesto. Senekovič je zaostal še dodatno minuto in pol in v premiernem nastopu na prvenstvih stare celine osvojil 45. mesto.
»Z vožnjo in rezultatom sem zadovoljen, saj sem računal na uvrstitev okrog desetega mesta. Zdaj, ko razmišljam, kje sem izgubil tistih nekaj sekund, ki mi jih je zmanjkalo do šestega mesta, ugotavljam, da bi to lahko bilo kjerkoli, saj je bil kljub nekaj dežnim kapljam in mokremu cestišču kronometer zelo hiter,« je povedal Koren. Zadovoljen je bil tudi njegov reprezentančni kolega. »Glede na to, da sem nastopil prvič, moram biti zadovoljen. Imam še precej rezerve predvsem v tehniki vožnje. Upam, da bom do svetovnega prvenstva jeseni to izpilil,« je dejal Senekovič.
V soboto popoldne je bila na sporedu glavna dirka prvenstva, cestna dirka mlajših članov. Na 151 kilometrov dolgo progo z višinsko razliko 2135 metrov se je podalo skoraj 200 udeležencev, med njimi tudi slovenska sedmerica. Za razliko od nedeljskega deževja je dan prej tekmovanje potekalo v močni poletni pripeki s temperaturami okrog trideset stopinj. Davek so plačali številni kolesarji, med njimi tudi Slovenci, saj je ciljno črto prečkalo le 55 kolesarjev. Ponovno je bil najboljši Kristjan Koren, ki je v ciljnem sprintu glavnine osvojil šesto mesto. Zlato medaljo si je pri-kolesaril Francoz Gautier.
»Po kronometru dva dni nisem prišel k sebi, bil sem povsem sesut. Niti na startu nisem
Kristjan Koren
bil tisti pravi, a je mi potem šlo iz kilometra v kilometer boljše. Dirkali smo zelo aktivno, tudi sam sem bil nekaj časa v pobegu. Na koncu je prišlo do sprinta skupine petnajstih kolesarjev, kjer sicer nisem imel najboljše pozicije, a sem vseeno zelo zadovoljen,« je strnil vtise Koren.
Med člani odprave sta bili tudi dve predstavnici nežnejšega spola Polona Batagelj in Petra Zrimšek. Mladi tekmovalki, ki večino časa preživita med gorsko kolesarsko srenjo, sta
Jože Senekovič
Foto: Marjan Kelner
Foto: Marjan Kelner
bili medijsko manj izpostavljeni. Tudi njun rezultat je bil precej skromen. Več lahko na cesti morda pričakujemo na kakšen naslednjem prvenstvu.
Zmagala je Nizozemka Ellen Van Dijk, ki je za 25,3 km dolgo progo potrebovala 32 minut in 33 sekund. Našo Polono Baga-telj je prehitela za 4 minute in 54sekund.
Polona Batagelj: "Kronome-ter sem odpeljala po svojih najboljših močeh, saj prav ničesar nisem pričakovala, glede na to da je to moje prvo veliko tek-
movanje na cesti. Imam še veliko rezerv v tehniki vožnje, saj je vožnja na čas čista specifika, a je nisem imela časa trenirati. Zagotovo je to nova velika izkušnja, ki pa bo prišla prav v prihodnosti. Kar se pa tiče sobotne cestne preizkušnje, pa grem v dirko popolnoma neobremenjena."
Reprezentanca Slovenije je imela svoje predstavnike v kategoriji mladincev, ki so se, po besedah selektorja Marka Polanca, odrezali po pričakovanjih: "Kot sem napovedal že pred prvenstvom, smo računali na uvrstitev od 15. do 20. mesta, in to smo tudi realizirali. Dejstvo je, da je to naša realnost. Iz leta v leto na evropskih prvenstvih izboljšujemo uvrstitve, kar je zagotovo dober pokazatelj za prihodnost.«
Kot prvi od naših se je na progo podal Matias Kumar;
svoj nastop je komentiral takole: "Z vožnjo sem zadovoljen, manj pa z rezultatom. Kolesarji, ki smo startali v prvi tretjini, smo imeli na delu proge močan veter v prsi, a se je kasneje umiril. Sam sem sicer računal na uvrstitev okrog 20. mesta, za kar pa mi je zmanjkalo le nekaj sekund.«
Nejc Košir: "S svojo vožnjo sem zelo zadovoljen, saj se nimam za kronometrista in sem imel samo en cilj - odpeljati najbolje, kar se da. Mislim, da mi je to kar dobro uspelo."
Jan Tratnik: "To je bilo moje prvo večje tekmovanje, saj sem šele lani začel trenirati kolesarstvo. Prvo polovico kronome-tra sem šel kar v redu, v drugi polovici pa me je zgrabil krč in več nisem mogel pritisniti na polno. Sicer pa sem zadovoljen z uvrstitvijo.«
Uroš Gramc in Marjan Kelner
Nejc Košir
Foto: Marjan Kelner
Foto: Marjan Kelner
Foto: Marjan Kelner
Slovenski ženski predstavnici Polona Batagelj in Petra Zrimšek Jan Tratnik
Nogomet • Prijateljska tekma
Zanimiva tekma med prvo- in drugoligašem
Aluminij - Maribor 0:4 (0:2)
Strelca: 0:1 Volaš (10), 0:2 Volaš (45), 0:3 Volaš (50), 0:4 Bunderla (75)
ALUMINIJ: Lipovac. Topo-lovec, Hojski, Krajcer, Vodopi-vec, Dugolin, Veselič, Vračko, Djokič, Letonja. Igrali so še: Sa-gadin, Šimenko, Rotman, Mag-dič, Osaj, Murat, Dončec, Vajs, Pavlin, Marinič. Trener: Bojan Špehonja.
MARIBOR: Ranilovič, Po-povič, Tomažič-Šeruga, Džinič, Celcar, Bačinovič, Mezga, Do-dlek, Tavares, Volaš, Plut. Igrali so še: Bratušek, Majer, Školnik, Lunder, Bajlec, Nilton, Fileko-vič, Pavlovič,Mejač, Bunderla. Trener: Darko Milanič.
V soboto so si ljubitelji nogometa v Kidričevem lahko za otvoritev nove nogometne sezone ogledali zanimivo prijateljsko nogometno srečanje med domačim drugoligašem Aluminijem in prvoligašem iz Maribora, ki je nastopil v precej spremenjeni oziroma okrepljeni sestavi v primerjavi z lansko sezono. Kljub temu da so domači nogometaši imeli za sabo samo pet treningov, so igrali zelo dobro, predvsem v prvem polčasu, kjer po igri sodeč ni bilo razbrati, kdo je prvo- in kdo drugoligaš. Za prvo raz-
burjenje je poskrbel domači napadalec Uroš Veselič, ki je z močnim udarcem zadel desni vratnik. Štiri minute kasneje je Maribor povedel, zadetek je dosegel Volaš, ki je izkoristil oklevanje domačih obrambnih nogometašev. To se je dogodilo tudi v zadnji minuti prvega polčasa, ko je bil ponovno najspre-tnejši Volaš.
V nadaljevanju srečanja so oboji kljub vročemu in soparnemu vremenu ohranili dokaj visok ritem igre. Boljša pripravljenost, večje izkušnje in nazadnje tudi sreča so bili razlogi za še dva zadetka gostov iz Maribora, ki so si tako priigrali dokaj visoko zmago proti Aluminiju.
Pri domačih so se predstavili vsi novinci(Djokič, Vodopivec, Letonja in Murat), v vratih pa je bil mladinski vratar Lipovac, saj je Bratušek, ki je lani branil še za Aluminij, bil v ekipi Maribora.
Bojan Špehonja - trener Aluminija: "Lahko smo zadovoljni s prikazano igro proti Mariboru, še posebej v prvem polčasu. Gole smo dobili po svojih napakah in to moramo popraviti do pričetka prvenstva, saj smo že v minuli sezoni ravno zaradi tega izgubili marsikatero točko."
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Utrinek s tekme Aluminij - Maribor
Nogomet • Turnir v Stojncih
V Stojncih Labod Drava, Aluminij ...
Nogometni klub Stojnci, ki je minulo tekmovalno sezono uspešno nastopil v 3. slovenski nogometni ligi - vzhod bo v soboto in nedeljo pripravil močan nogometne turnir, na katerem bodo ob domači ekipi nastopile še ekipe Labod Drava, Aluminij iz Kidričevega in novi štajerski ligaš Bukovci.
V soboto bo program naslednji: 17.00: Labod Drava - Bukovci; 19.00:_Stojnci - Aluminij. V nedeljo se bodo ob 15.00 pomerili veterani Stojncev in Gorišnice, ob 17.00 bo srečanje za tretje mesto, ob 19.00 pa še tekma za prvo mesto. V Stojncih so uspeli zbrati ves nogometni potencial iz MNZ Ptuj. Turnir bo gotovo zanimiv, saj rivalstvo, pa čeprav samo na prijateljskih tekmah ali turnirjih, vseeno obstaja.
O turnirju in minulem prvenstvu smo se pogovarjali s športnim direktorjem NK Stojnci Andrejem Lešnikom, ki nam je dejal: "Gre za tradicionalni turnir. Kot organiza-
torji se bomo zelo potrudili, nogometaši pa bodo pokazali, kakšna je njihova trenutna forma. To bo praznik nogometa z našega območja."
Minulo sezono so si "kanarčki izpod Borla" priigrali obstanek v tretjeligaški konkurenci. O pričakovanjih v naslednji sezoni pa nam je Andrej Lešnik dejal: " Z minulo sezono smo zadovoljni, seveda pa v novi želimo še več. Borili naj bi se za uvrstitev okrog petega mesta. Priprave pod vodstvom novega trenerja Roberta Težačkega pričnemo v sredo. Za sedaj lahko rečem le to, da smo angažirali novega vratarja Francija Strelca, ki je prišel iz Malečnika. Več o igralski zasedbi bo znano po
našem turnirju."
V minulem obdobju so v Stojncih naredili veliko tudi pri ureditvi infrastrukture, saj so prišli do pomožnega igrišča, igrišča z umetno travo, imajo tudi pokrito tribuno. V glavnem so zelo pridni in nenehno delajo. "Naredili smo veliko, za kar gre zahvala vsem. Od NZ Slovenije smo dobili priznanje ene zvezdice, ki nam omogoča organizacijo tudi mednarodnih tekem do nivoja mladinske reprezentance. Vsekakor smo vsi pridobili, ob tem pa omogočili optimalne pogoje za pripravo naših nogometašev iz vseh selekcij," je sklenil športni direktor Stojncev Andrej Lešnik.
Danilo Klajnšek

AL d.o.o.	I
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČN0-TEHNIČN0 VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIK0VIN HIDRANTNE6A OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o, Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Andrej Lešnik, športni direktor NK Stojnci
Nogomet • Lige MNZ Ptuj - žreb parov
Zavrč začne v Lovrencu
Minuli teden je MNZ Ptuj, ki že dolga leta uspešno vodi tekmovanja v svojih ligah in je tudi uspešno vodila tekmovanja višjega ranga, opravila žrebanje parov za naslednjo tekmovalno sezono 2008/09. Sedaj se bo vodstvo tekmovanja lahko posvetilo samo tekmovanjem, ki potekajo na njihovem območju.
Večjih oziroma bistvenih sprememb ni. V 1. ligo MNZ Ptuj se je uvrstila ekipa s Pragerskega, ki je osvojila prvo mesto v 2. ligi MNZ Ptuj, iz te lige je izpadla Zgornja Polska-va kot zadnjeuvrščeno moštvo. Ponovno se je v ta tekmovalni sistem vrnila Oplotnica, ki je bila zadnjeuvrščena ekipa v
Štajerski ligi, odločili pa so se, da bodo nastopili v MNZ Ptuj, čeprav je znano, da so si napredovanje priborili iz MNZ Celje.
Novosti so v drugi ligi MNZ Ptuj, ki bo v naslednji tekmovalni sezoni štela dvanajst klubov. Novinca sta Zavrč in ekipa Makol, ki je že pred leti igrala v ligaških tekmovanjih. Še najbolj so verjetno zadovoljni v Lovrencu, kjer bodo kot prvi gostili ekipo Zavrča, ki je odpovedala tekmovanje v 2. SNL in je v skladu s predpisi končala v najnižjem tekmovanju. Tekmovanje v tej ligi za marsikoga nima velike vrednosti, vendar se nikakor ne sme pozabiti, da se v tednu dni v vseh nižjih li-
gah samo na igriščih ukvarja z nogometom preko tisoč ljudi, če pa upoštevamo še gledalce, je ta številka res velika, saj toliko udeležencev ne zbere nobeden šport.
Pari 1. kroga - 1. liga MNZ Ptuj ( 23.-24. 8.): Oplotnica -Gorišnica, Boč - Središče, Haj-dina - Pragersko, Rogoznica - Cirkulane, Videm - Dornava, Skorba - Apače.
Pari 1. kroga - 2. liga MNZ Ptuj ( 23.-24. 8.): Lovrenc - Za-vrč, Spodnja Polskava - Hajdo-še, Markovci - Grajena, Zgornja Polskava - Leskovec, Slovenja vas - Makole, Tržec - Podleh-nik.
Danilo Klajnšek
NK Lovrenc bo v 1. krogu pričakal lanskoletne drugoligaše iz Zavrča.
Foto: DK
Foto: DK
Ptuj • Pogovor z obetavnim igralcem tenisa Blažem Rolo
Fotozanimivost
Blažev vzornik je Roger Federer ¡¡^^T ^
Kot zanimivost za tiste, ki morda ne veste: Ivan Tavčar je bil prvi Slovenec, ki je zgradil teniško igrišče. Zgradil ga je na svojem posestvu na Visokem v Poljanski dolini leta 1897. Tudi on sam je igral tenis in pri tem užival v njem kot v igri in športu. Kakorkoli že, Tavčar ni bil prvi Slovenec, ki je zmagal na kakšnem turnirju. Ob prelomu stoletja so bila teniška igrišča že tudi ob boljših hotelih v »mondenih« središčih, za katera so takrat veljali Bled, Portorož in Rogaška Slatina. Hoteli so že tudi organizirali teniške turnirje. Vse kaže, da je bil tenis zabavna družabna igra, ki je družila liberalno meščanstvo in tiste, ki bi se radi prištevali vanj.
Moj tokratni sogovornik je bil Blaž Rola, 18-letni teniški igralec, ki se je pred nekaj dnevi vrnil z največjega teniškega turnirja v Wimbledonu.
Kakšni so tvoji občutki sedaj pa prihodu z največjega teniškega turnirja?
Občutki so enkratni, podobni kot po nastopu v Avstraliji, gre res za neponovljivo doživetje. Sedaj razumem in vem, zakaj je res to najboljši in naj-prestižnejši turnir. Neverjetno je, da sem na enem igrišču igral jaz, na drugem pa tretji igralec sveta.
Kako bi ocenil svoj tamkajšnji nastop?
Glede na to, da sem imel enega najtežjih žrebov v kvalifikacijah, in glede na to, da sem se prebil skozi, bi rekel, da je bil moj nastop dokaj dober in imam še vedno dober občutek glede svojih nastopov.
Kaj je bila, po tvojem mnenju, ključna prednost igralcev, ki so se prebili v naslednji krog?
Mislim, da je ključ v treningu, saj veliko več trenirajo, in da sem jaz imel toliko poškodb, ki so mi oteževale in onemogočale trening. Mislim, da če konstantno treniraš, tako kot to počnejo oni, dosežeš uspeh.
Kdo je tvoj vzornik, kar se tenisa tiče?
To je nedvomno Roger Federer, ki sem ga imel tudi priložnost osebno spoznati. Name je napravil zelo dober vtis in
Pesti Dejana Zavca se še niso povsem ohladile, ko je edini slovenski profesionalni boksar že stopil pred fotografski objektiv Saše Hesa. Dejan je ponovno dokazal, da se odlično znajde prav v vsaki situaciji, in je tudi po-ziranje izpeljal profesionalno. Ker mu simpatičnosti ne manjka, ga ima tudi kamera zelo rada.
Konec junija je Saša Hes v svojem studiu izpeljal fotografiranje za podjetje Medis, uradnega partnerja Dejana Zavca. Fotografije so uvertura v pripravo jesenske kampanje za Medisovo pre-hransko dopolnilo Ekolostrum, v kateri bodo poleg boksarskega šampiona nastopili še trije drugi modeli. Tako kot Dejan sodi v
sam vrh med profesionalnimi boksarji, tako tudi Ekolostrum sodi na sam vrh med prehranski-mi dopolnili. Dejan s svojim življenjskim stilom in vrednotami zagotovo skrbi, da vsak dan zagotovi »knockout sovražnikom zdravja«.
Snemanje je potekalo v zelo sproščenem vzdušju. Dekleta in fantje so si nadeli boksarske rokavice in se prepoteni prepričali, da udarjanje z njimi zahteva kar nekaj kondicije, pa čeprav tokrat niso imeli nasprotnika. V Medisu obljubljajo, da bo jesenska kampanja za Ekolostrum prava paša za oči, tokrat pa so nam namenili nekaj utrinkov s fotografiranja.
Vanja Vozelj
Blaž s svojim vzornikom Rogerjem Federerjem
je res oseba, po kateri si lahko igralec tenisa jemlje zgled in si želi podobnih uspehov, kot jih je dosegel on.
Koliko časa se pripravljaš na posamezne tekme oziroma na turnirje?
Pravzaprav čez poletje nimam nekih posebnih priprav, ker sem nenehno na turnirjih, sicer pa intenzivneje treniram pozimi, gre za približno dva meseca intenzivnih treningov in priprav, ki me ohranjajo v formi. Poleti pa sem konstantno na turnirjih, pridem domov tako kot sedaj, za dva, tri dni, takrat si res vzamem čas, grem malo s prijatelji ven, mogoče imam kak trening ali dva, skratka obdobje treningov je pozimi.
Kako zgleda tvoj trening? Kdo je tvoj trener?
Moj trener je bil do nedavnega Luka Hazdovac, on je poznal vse moje šibke točke, kar se tenisa tiče, in sva nekako sodelovala v smeri, da odpraviva te
šibkosti, tako da so bili treningi različni, prilagojeni temu, kar sva pač skupaj želela doseči, on kot trener in jaz kot igralec.
Rekel si »do nedavnega«. Kaj to pomeni?
Sedaj se odločam, mogoče bom šel v Maribor. Zdaj moram malo pretehtati vse opcije in se odločiti za najboljšo. Mislim, da ima Maribor najboljše igralce in da bi bilo dobro zame, če bi začel trenirati tam.
Kakšni so tvoji načrti in
želje za v prihodnje?
V prihodnje nameravam nadaljevati v podobnem tempu in bomo videli, kakšne rezultate bo to prineslo. Zdaj sta trenutno pred mano še dva turnirja, eden v Avstriji, drugi v Nemčiji. Tam sem bom trudil, da si pridobim točke za uvrstitev na US Open.
Blažu se zahvaljujemo za pogovor in mu želimo veliko uspehov!
Patricija Babosek
Planinski kotiček
Iz Logarske doline na Jezersko
Zbrali se bomo v soboto, 19. julija, ob 5. uri na Železniški postaji Ptuj ter se s posebnim avtobusom odpeljali v Logarsko dolino. Tukaj si bomo oprtali nahrbtnike in se odpravili mimo slapa Rinka in izvira Savinje do doma na Okrešlju.
Po krajšem postanku za malico bomo pot nadaljevali proti Turškemu žlebu, se po njem povzpeli in ob izstopu pustili nahrbtnike ter se povzpeli še na Tursko goro. Od Koče na Okrešlju do izstopa iz Turškega žleba sta 2 uri hoje. Po krajšem postanku bomo pot nadaljevali do Skute. Z vrha Skute nas bo pot vodila nekaj časa po Dolgem hrbtu, nato se bomo spustili mimo Bivaka ter v poznih popoldanskih urah prispeli do Cojzove koče na Kokrškem sedlu, kjer bomo prenočili.
Naslednji dan bomo vstali ob 5. uri ter se po zajtrku ob 6. uri odpravili na Grintovec. Vzpon bo trajal 2 uri in pol. Po počitku se bomo spustili do Sedla, kjer bomo pustili nahrbtnike ter se povzpeli še na Kočno. Sledil bo spust do Češke koče, kjer bo daljši postanek. V popoldanskih urah se bomo spustili na Jezersko, kjer nas bo čakal avtobus in nas odpeljal nazaj proti domu.
Za ta planinski izlet je potrebna dobra kondicija, izkušnje in planinska oprema za visokogorje, saj so poti, po katerih bomo hodili, zelo zahtevne in izpostavljene. Za tiste, ki imajo vrtoglavico ali kakšne druge probleme, izlet ni primeren. Ne pozabite planinskih izkaznic.
Izlet vodi Vlado Fridl.
Prijave z vplačilom 50 € sprejemamo v pisarni planinskega društva v Prešernovi 27 do torka, 15. julija. Vse dodatne informacije so vam na voljo na GSM 040 699 252 (Vlado).
Vlado Fridl
Kolo na malo drugačen način
Odkar je kolo postalo množično prevozno sredstvo, ga uporabljamo v različne namene. Prvi kolesarji so se na mestnih ulicah pojavili v začetku 20. stoletja. V času med obema vojnama je bilo kolo dragoceno prevozno sredstvo, mirno ga lahko primerjamo z današnjim avtomobilom. Zanj so lastniki odšteli kar nekaj plač. Kako priljubljeno je bilo, lahko vidimo tudi iz podatka, da je leta 1948, torej pred šestdesetimi leti, ptujski dravski most zjutraj prečkalo preko 3000 kolesarjev.
Jaz, midva ali mi vsi?
Eno izmed atraktivnih koles je gotovo tandem. To je kolo, namenjeno vožnji dveh ali več kolesarjev. Prvega so naredili leta 1800, torej ima že dolgo zgodovino. Res pa je, da so ga med tem časom tako izpopolnili, da je po kvaliteti popolnoma primerljivo z modernimi kolesi. Tandem v kolesarstvu še vedno uporabljajo predvsem popotniki, danes večkrat vidimo turiste, ki se z njim vozijo po mestnih jedrih ... Najdaljši tandem na svetu je kolo, ki meri dolgih 28 metrov in so ga izdelali ^študentje Delft University J of Technology na Nizozemskem.
Toliko stvari, s čim pa naj jih peljem?
Druga vrsta koles so tovorna kolesa, sicer pri nas manj znana. Najraje jih uporabljajo v severni Evropi: na Nizozemskem, Danskem, v Angliji, znana pa so tudi v nekaterih azijskih državah, zlasti Kitajski, kjer je do nedavnega bilo tovorno kolo običajno prevozno sredstvo. Prva so po cestah zapeljala v 20. stoletju z namenom, da omogočajo prevoz večjih in težjih stvari. Prostor za tovor je običajno na sprednjem delu. Slaba lastnost teh kolesa je, da so težka in da se kolesar hitro utrudi. Na Kitajskem možje tako prevažajo tudi svoje žene, pri nas v Evropi pa jih uporabljajo angleški poštarji.
Avto, kolo... kaj je zdaj to?
Zanimivo kolo je tudi velomobil - kolo-avto, ki ima štiri kolesa in je res podoben avtu. Prvega je pred drugo svetovno vojno izdelal Charles Mochet svojemu sinu. Na Švedskem so bili v 80. letih velemobili zelo popularni, saj so jih izdelali več kot 100.000. Danes jih podjetja
izdelujejo le kot igrače za otroke. Kar nekaj pa je tudi posameznikov, ki jim izdelovanje velemobila pomeni izziv inovativnosti in hobi.
Poletje, sonce in s kolesom po morju!
Gotovo ste ga že videli ali preizkusili kolo, ki se pelje po vodi in se imenuje pedolino. Ker služi zabavi, ima velikokrat tudi tobogan in tako je še atraktivnejše. Poleti vidimo mlade, kako se zabavajo z njim, ali pa družine, kjer ata in mama gonita kolo, otroci pa opazujejo okolico in doživljajo novo dogodivščino - vožnjo s kolesom po vodi. Izmislili so si tudi vodni tricikel. Sama ideja o vožnji kolesa po vodi se je sicer začela razvijati pozno in šele v zadnjih letih smo dobili nekaj novih primerov vodnih koles. Večino idej prispevajo individualni inovatorji.
K^j pa nebo?
Leta 1959 so razpisali Kre-merjevo nagrado za letalo-kolo ali človeško-upravljano letalo, ki bo lahko preletelo osmico v dolžini 1 zračne milje (1,6 km). Čeprav so izumitelji pokazali veliko volje, so se vsi prvi poskusi izjalovili. Letalo-kolo je bilo preprosto
pretežko, da bi vzletelo. Zadeva je postala zanimiva šele v 70. letih, ko sta dr. Paul B. MacCready's in dr. Peter B. S. Lissaman, ki sta kupila podjetje Aero Vironment Inc., ponovno sprejela izziv. Na problem sta pogledala z nove perspektive in uspelo jima je izdelati zanimivo letalo-kolo, ki sta ga imenovala Gossamer Condor. Gossamer Condor je v osnovi letalsko krilo z gondolo. V njej je pilot kolesaril in tako do vzleta potiskal letalo-kolo naprej. Leta 1977 - po 18 letih od razpisa - je pilot Bryan Allen prejel Kre-merjevo nagrado. Danes si lahko Gossamer Condor ogledate v Smithsonian National Air and Space muzeju. Mlajši brat tega kolo-letala Gossamer Albatross pa je leta 1979 preletel angleški Kanal in tako prejel drugo Kremerje-vo nagrado.
Raziskovalci in inovatorji, poizkusite še vi, splača se. Trenutno so namreč razpisane tri Kremerjeve nagrade v vrednosti £150.000. Če pa se vam zdi pretežko, si izmislite kaj drugega. Postavljanje rekordov je res imenitna reč. Tudi na Poli maratonu imate priložnost. Pridite in predstavite svojo inovacijo ali postavite kakšen rekord.
Ti/en Mrgole, Di@log Co.
Foto: BR
Nogomet • Pričetek prvenstva v 1. slovenski nogometni ligi
Optimistično v novo sezono
V minuli sezoni se je pri Dravi na Ptuju marsikaj dogajalo, predvsem zamenjave trenerjev in osvojitev devetega mesta, ki jih je vodilo v dodatne kvalifikacije za ohranitev prvoliga-škega statusa. Tega so si Ptujča-ni priborili s koprsko Bonifiko, od katere so bili v dveh tekmah uspešnejši.
Svoj delež pri vsem tem je dal tudi Dejan Germič, vratar Drave, ki je branil na sedmih srečanjih. "Vse skupaj se je zame dobro pričelo, branil sem na sedmih tekmah. Nato sem končal na klopi. Moram pa reči, da je Tomaž Murko dobro branil v preostalem delu prvenstva," je povedal Dejan Germič, sicer študent fakultete za šport, ki mu do konca šolanja manjka samo še diploma, ki pa jo že piše. Tema je vratarska in želimo mu, da bi to nalogo čimprej opravil ter dobil diplomo, s tem pa tudi licenco.
Pred pripravami je staknil poškodbo in ga na dveh tekmah ni bilo. O tem, kako je sedaj s poškodbo in kako vidi priprave pod vodstvom novega trenerja Ljubinka Druloviča, je Dejan dejal: "Res, bil sem poškodovan, vendar je sedaj že vse v redu. Priključil sem se normalnemu delu. Sicer pa ne vidim razlogov za nezadovoljstvo. Vsi normalno delamo, saj vemo, kaj nam sedanje priprave prinašajo v nadaljevanju prvenstva. Prepričan sem, da se nam ne bo ponovilo dogajanje iz minule sezone in da se bomo po končani naslednji
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Germič, vratar Drave
sezoni veselili skupaj s svojimi navijači," je skromno zaključil kratek pogovor "večno drugi vratar" ptujske Drave.
Pričetek prvenstva v 1. slovenski nogometni ligi se vedno bolj približuje. Slovenski prvo-ligaši se vneto pripravljajo in igrajo prijateljska srečanja. Med njimi je seveda tudi ptujska Drava, ki je v nedeljo odigrala srečanje z Vojvodino, srbskim prvoligašem, ki je v Sloveniji na pripravah. Ptujčani so zmagali z 1:0, edini zadetek je dosegel Marko Drevenšek iz prostega strela. Drava bi morala v petek odigrati v slovenski prestolnici
srečanje z ekipo Spinsa, vendar do srečanja ni prišlo.
V bistvu bi dejali, da se na Ptuju odvija vse mirno, brez nekih pretresov. Nekateri igralci so odšli, verjetno bo še kdo prišel. Kar pa je najpomembnejše, ni nekih ugibanj. Nogometaši govorijo o kvalitetnem delu. Tisti, ki so željni senzacij, nikakor ne pridejo na svoj račun. Mir pa je v bistvu vsem potreben.
Drava v tem prestopnem roku ni posegala po številnih in dragih nakupih, kot so to naredili mnogi drugi klubi. Potem ko smo si v pripravljalnem delu ogledali nekatera srečanja
klubov 1. državne lige, lahko rečemo, da niso navdušili z igro, predvsem ne njihove nove zvezde. Nekaj bi se verjetno moralo opaziti, saj se prvenstvo nezadržno bliža. Pa se v mnogih klubih ne sekirajo zaradi slabe igre, pač pa govorijo, da bodo vse pokazali v prvenstvu. Drava vsaj v tej fazi priprav nič ne zaostaja za njimi, zato smo lahko optimistični pred novim prvenstvom. Pa tudi zaradi tega, ker bodo na Ptuju izkoristili svoj igralski potencial. Seveda bodo močnejši, ko se bo vrnil še Rok Kronaveter.
Danilo Klajnšek
Strelstvo • 18. državno prvenstvo na 25 metrov
Državni rekord za Stašo Simonič
Pretekli konec tedna se je v Ljubljani odvijalo tretje v seriji državnih prvenstev, tokrat v pištolskih disciplinah malega in velikega kalibra na 25 metrov.
Za odličen zaključek svoje že tako zelo uspešne sezone je poskrbela dornavska strelka Staša Simonič, ki je osvojila svoj prvi naslov državne prvakinje v disciplini športna pištola na 25 metrov, in ga za nameček začinila še z novim državnim rekordom, ki sedaj znaša 525 krogov! V disciplini športne pištole, kjer se strelke pomerijo v preciznem in hitrostnem delu, vsakič po 30 strelov, je Staša najprej dosegla 275 krogov, kar je bilo celo na enaki kvalitetni ravni članic, nato pa še 250 krogov v hitrostnem delu in tako za 1 krog popravila državni rekord iz lanskega DP, ki ga je dosegla Gabrijela Pešec iz Brežic.
Največ uspeha in novih na-
slovov državnih prvakov pa so dosegli v disciplinah na 25 m »nedotakljivi« strelci SD Dušana Poženela z Rečice, ki so v petih disciplinah osvojili kar 10 posamičnih medalj od vseh 13 možnih! V ekipnem seštevku pištole in revolverja velikega kalibra so dosegli celo nov državni rekord s 1658 krogi in že tako lastni rekord iz leta 2003 popravili še za dodatni-h11 krogov.
S tem tekmovanjem se je za večino strelcev zaključila strelska sezona 2007/8, pred njimi so le še državno in svetovno prvenstvo s samostrelom, EP z MK za mladince in težko pričakovane avgustovske OI z našim zlatim olimpijcem Rajmon-dom Debevcem, ki bo tudi tokrat, v svojem sedmem poskusu (od LA leta 1984 naprej), znova naskakoval olimpijsko medaljo v svoji paradni disciplini MK puške 3x40 strelov.
Simeon Gonc
Foto: Simeon Gonc
Državna prvakinja in lastnica državnega rekorda z MK športno pištolo Staša Simonič iz SD Dornava
Namiznoteniški klub Ptuj
Z optimizmom v prihodnost
Na Ptuju se bo tudi v prihodnje igral prvoligaški moški namizni tenis, v klub pa se ponovno vrača tudi ligaški ženski namizni tenis. Resnici na ljubo pa ni veliko manjkalo, da se na Ptuju sploh nič več ne bi igralo, pa čeprav si je v najstarejšem slovenskem mestu namizni tenis izboril "domovinsko pravico".
O tem smo se pogovarjali s prvim človekom ptujskega namiznega tenisa Tomislavom Džankičem, ki skupaj z ekipo ni dvignil rok v znak predaje. V vsakem športu so vzponi in padci, vse skupaj pa je povezano z denarjem. Na pomoč so priskočili Boris Šegula in Roman Tomanič ter seveda še drugi in vse skupaj uspeli ohraniti, predvsem ligaški del kluba, vzgoja in delo z mladimi pa tako in tako nista nikoli bila vprašljiva. Na Ptuju se mnogi niso zavedali, kaj imajo s prvoligaškim tenisom, so pa klubi iz preostanka Slovenije vedeli, za kaj se borijo - predvsem za odlične slovenske igralce, ki stanejo
veliko manj od igralcev, ki prihajajo izven meja Slovenije. Ptujsko ekipo bodo v 1. SNTL bodo tvorili: Bojan Pavič, Danilo Piljak, Urban Ovčar in Luka Krušič, ekipo žensk, ki bodo po dveletnem premoru ponovno pričele tekmovati, pa sestavljajo: Vesna Roj-ko, Ivana Zera, Vesna Terbuc in Tina Matjašič. Ptujčani bodo imeli močno ekipo tudi v 3.SNTL, kjer bodo imeli priložnost igranja Jan Janžekovič, Darko Drčič, Simon Božičko, Luka Krušič, Alen Ber in Domen Ovčar.
Za namiznim tenisom je torej mimo burno obdobje, ko naj bi majhna bela žogica mirovala. Še vedno pa obstaja tesno sodelovanja s ŠD Cirkovce, kar je vsekakor dobro. Da se dobro delo v NTK Ptuj nikoli ni prekinilo, pove tudi podatek, da se v Radljah ob Dravi Vesna Rojko in Ivana Zera pripravljata za nastop na evropskem mladinskem prvenstvu v italijanski Terni, ki se prične 9. julija.
Danilo Klajnšek
Tomo Džankič
Športni napovednik
NOGOMET
KOPER V KIDRIČEVEM
Nogometaši Aluminija bodo danes (torek) ob 18.00 uri odigrali prijateljsko nogometno tekmo z ekipo Kopra.
MALI NOGOMET
Športno društvo Njiverce in Mark 69
organizirata 1. nočni turnir v malem nogometu. Turnir bo 12. julija 2008 s pričetkom ob 19. uri na asfaltnem igrišču v Njivercah. Prijav-nina znaša 60€ in se poravna na dan žreba. Število ekip je omejeno na 24. Sistem igranja 4+1. NAGRADE: 1. mesto: 800€ + pokal; 2. mesto: 400€ + pokal; 3. mesto: 200€ + pokal; Naj igralec: pokal + praktična nagrada; Naj strelec: pokal + praktična nagrada; Naj vratar: pokal + praktična nagrada. Vabljeni! Kontaktna oseba: Peter Golob 041/ 838 669 ali futsal.ptuj@gmail.com
ŠD Apače organizira turnir v malem nogometu.
Turnir bo v petek, 11.7.2008 s pričetkom ob 20. uri v športnem parku Apače. Prijavnina znaša 50€ in se poravna na dan turnirja.
NAGRADE: 1. mesto: pokal + denarna nagrada; 2. mesto: pokal + denarna nagrada; 3. mesto: pokal + denarna nagrada. Vabljeni!
Danilo Klajnšek, Peter Golob
Foto: DK
■ 4	Največji rekreativni kolesarski dogodek v Sloveniji
Letališče Moškanjci pri Ptuju

6. september 2008
Kolesarimo z okusom.
Cerkvenjak • Deseti občinski praznik in 30 let vrtca
Končali praznovanje občinskega praznika
V občini Cerkvenjak se je od 13. do 29. junija zvrstilo precej športnih in kulturnih prireditev ob desetem občinskem prazniku.
V	sklopu občinskega praznovanja so proslavili tudi 30-letnico delovanja vrtca Pikapolonica; osrednja slovesnost ob tem je potekala 19. junija z naslovom »Mozaik preteklosti in sedanjosti«. Ob tej priložnosti so izdali tudi zbornik z istim naslovom, ki ga je uredil Andrej Kociper, v njem je zbrana tridesetletna zgodovina cerkvenjaškega vrtca.
V	petek, 20. junija, je bila otvoritev Klopotčeve učne in sprehajalne poti OŠ Cerkve-njak-Sv. Andraž. V pripravi projekta so sodelovali občina Cerkvenjak, Zavod za gozdove RS, TD Cerkvenjak in LD Dobrava. Ob tej priložnosti so izdali zloženko, v kateri je opisana pot. Ob 30-letnem jubileju so pripravili tudi razstavo v avli kulturnega doma.
Osrednja slovesnost ob 10. občinskem prazniku je potekala v nedeljo, 22. junija, v domu kulture v Cerkvenjaku. Zbrane je pozdravil župan občine Cerkvenjak Jože Kraner, ki je govoril o investicijah v občini in omenil, da imajo letos tri razloge za praznovanje: mineva deset let od ustanovitve občine, 30 let od ustanovitve vrtca, pred občinskim praznikom pa je izšla 20. številka občinskega glasila Zrnje.
Za kulturni program so poskrbeli otroci in učenci vrtca in OŠ Cerkvenjak-Sveti Andraž, folklorna skupina Kulturnega društva Jože Lacko Cerkvenjak, pevci Društva upokojencev Cerkvenjak ter člani in članice
Dobitniki priznanj za urejene domačije skupaj s podžupanjo Lidijo Šipek in predsednikom TD Alojzom Zorkom
slovenskogoriškega pihalnega orkestra MOL iz Lenarta.
Na slovesnosti so podelili občinska priznanja. Marjan Žmauc je prejel srebrni grb občine Cerkvenjak, Marjana Firbas in Turistično društvo
Župan Jože Kraner z odličnjakoma Anjo Bratkovič in Markom Breznikom
Cerkvenjak zahvalo občine Cerkvenjak, Marjeta Belna pa priznanje župana. Župan Jože Kraner je na slovesnosti podelil tudi priznanja odličnjakom. Odlični uspeh v vseh letih osnovno šolskega izobraževa-
Formin • Dan krompirja
Občinski nagrajenci: (z leve) Marjan Žmauc, Marjana Firbas, Alojz Zorko, Marjeta Belna, župan Jože Kraner in predsednik komisije za priznanja Mirko Kozar
nja sta dosegla Anja Bratkovič in Marko Breznik. Podelili so tudi posebno denarno nagrado odličnima diplomantoma Primožu Čučku in Marku Bor-ku. Podžupanja Lidija Šipek in predsednik TD Cerkvenjak Alojz Zorko pa sta podelila priznanja za urejene domačije, ki so jih prejeli družina Paurič, družina Peklar in družina Or-nik.
Slovesnosti so se udeležili tudi številni župani sosednjih občin, v njihovem imenu pa je zbrane pozdravil župan občine Lenart in državni poslanec mag. Janez Kramberger.
Po končani osrednji slovesnosti je v organizaciji turističnega društva potekala priredi-
Odlična diplomanta Primož Čuček in Marko Borko
tev z naslovom »Obudimo stare čase« v kateri so prikazali stare ljudske običaje in razna kmeč-
ka opravila. V povorki je sodelovalo dvanajst skupin.
Zmago Šalamun
Foto: ZS
Foto: ZS
Foto: ZS
Leto 2008 je leto krompirja
Na poskusni njivi kmetije Cvetkovih v Forminu je bil minuli teden za vse pridelovalce krompirja spet organiziran t. i. dan krompirja, v okviru katerega so si lahko ogledali nove sorte ter ugotavljali njihovo primernost oz. „rodnost".
Prednosti in lastnosti posameznih sort krompirja je na njivi predstavljal Andrej Lu-kan iz Semenarne, ki je vsem navzočim predstavil tudi način gojenja ter zaščite, prednosti in slabosti posameznih sort, za kaj so najbolj uporabne, kakšen pridelek dajejo v posameznih območjih, na kaj so občutljive itd. O programu varstva in zaščite krompirja so spregovorili tudi predstavniki podjetij Bayer
CS in Pinus.
Srečanje je tradicionalno in se organizira vsako leto. Kmete je pozdravil tudi gostitelj, gospodar Cvetko, ki je med drugim povedal, da je bila lanska letina izjemno dobra, sicer pa so izobraževalno srečanje vsi udeleženci zaključili s prijetnim družabnim popoldnevom, kjer so lahko izmenjali tudi osebne izkušnje pri gojenju krompirja.
Leto 2008 sicer velja za leto
Pridelovalci krompirja so se tudi letos lahko seznanili s posebnostmi in rodnostjo posameznih (tudi novih) sort krompirja na poskusni njivi Cvetkovih v Forminu.
krompirja, kot so razglasili Združeni narodi. Krompir je četrto najpomembnejše živilo na svetu. Več je pridelanega le riža, pšenice in koruze. Leta 2003 je bilo na svetu pridelanega več kot 220 milijonov ton krompirja, dve leti kasneje pa se je povečalo na že skoraj neverjetnih 319 milijonov ton. Kljub temu da so Kitajci tisti, ki prispevajo dobro četrtino vsega pridelanega krompirja, so med največjimi pridelovalci še Rusi in Indijci, ki skupaj s Kitajci pridelajo več kot polovico vsega krompirja na svetu. Med zanimivejše podatke spada tudi to, da se v Evropi dandanes krompir največkrat uporablja za pečenje, postrežen z maslom ali margarino. Vendar pa tega ne moremo trditi za celotno Evropo. Na zahodu je najbolj priljubljen ocvrti krompirček, v Italiji pa ga največkrat postrežejo pri priljubljeni jedi, imenovani gnocchi. Srednja in vzhodna Evropa prisegata na kuhan krompir ali krompirjev pire, največkrat postrežen z različnimi vrstami mesa. Lansko leto so največ krompirja na osebo porabili v Nemčiji.
SM
Šturmovci • Posvetitev obnovljenega križa
Skupaj zmorejo vse
O tem, da so se Šturmovčani lotili obnove svojega edinega križa, smo že poročali. Minulo soboto pa je bil križ ne samo obnovljen, ampak tudi že blagoslovljen.
Domačini ga še vedno imenujejo Metečev križ, ker naj bi tako klicali rodbino, ki ga je dolga desetletja nazaj (leta 1913) postavila na svojem takratnem zemljišču, kjer stoji še danes. Prisrčen obred, ki so ga pripravili v soboto pozno popoldne in v okviru katerega so trije videmski duhovniki križ blagoslovili, je pritegnil veliko domačinov. Kot je ob koncu povedal pobudnik obnove dotrajanega križa, predsednik KS Videm Andrej Rožman, gre prva zahvala za vsa opravljena obnovitvena dela kolegu občinskemu svetniku Janezu Baničku, pa občini in županu za finančno soudeležbo ter seveda domačemu župnišču za obred. Rožmana pa so tokrat dodobra presenetili Šturmovčani, ki so mu v zahvalo za pobudo, vztrajanje in izvedeno delo v zahvalo podarili sliko križa, na kar se je Rožman odzval z besedami: „Saj veste, da vsi nismo za vse, ampak če vsi stopimo skupaj, potem pa naredimo vse!" In seveda je potem - po obredu blagoslova z mašo ter kratkimi nagovori - sledilo še zabavno druženje z zdravico in prigrizkom.
SM
Foto: SM
Foto: SM
Urad za delo Ormož
DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PSIHIATRIJE, DOKTOR MEDICINE SPECIALIST PSIHIATER - M/Ž; diagnosticiranje, zdravljanje in rehabilitacija bolnikov na hospitalni in specialistični ravni, nedoločen čas, polni delovni čas, poskusna doba, vozniški izpit, urejevalniki besedil - osnovno. PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA ORMOŽ, PTUJSKA CESTA 33, 2270 ORMOŽ, KEČEK MAJDA, 02 7415-100, pbo. kadrovska@siol.net. PROFESOR NEMŠČINE, UČITELJ NEMŠKEGA JEZIKA -M/Ž; poučevanje učencev, določen čas, 12 mesecev, skrajšan delovni čas, poskusna doba, vozniški izpit B -kategorije, nemški jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - zahtevno. OSNOVNA ŠOLA SVETI TOMAŽ, SVETI TOMAŽ 11, 2258 SVETI TOMAŽ, ČURIN JANŽEKOVIČ ALENKA, 02 713 50 30, alenka.curin@guest.arnes.si.
Urad za delo Ptuj
KLJUČAVNIČAR, KLJUČAVNIČAR - M/Ž; izvrševanje zahtevnejših opravil, vodenje manjše delovne skupine, koordiniranje dela z ostalimi delovnimi skupinami, izvrševanje enostavnejših opravil v skladu z navodili predpostavljenega vodje, skrb za učinkovito porabo delovnega časa, orodja, materiala in sredstev za delo, določen čas, 3 mesece, polni delovni čas enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B -kategorije,
angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. BE-KEM D.O.O.; BEKEM D.O.O., PE BEKEM PTUJ, BELŠAKO-VA ULICA 2, 2250 PTUJ, KO-LARIČ ANITA, 051 625 716, bekem@bekem.si. KOMERCIALIST, KOMERCIALIST - M/Ž; prodaja rezervnih del za tovorna vozila po Sloveniji na terenu, določen čas, 3 mesece, polni delovni čas enoizmensko delo, poskusna doba, vozniški izpit B -kategorije, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, pisanje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov
-	osnovno, programiranje
-	osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov - osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno. GOMIK SERVIS, PRODAJA D.O.O., KLEPOVA ULICA 39, 2250 PTUJ, GOMILŠEK MIRJAM, 02 771-10-19, gomik.d.o.o.gomik2@siol. net.
SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, VAROVANJE I. - M/Ž; delavec za-četnik-v. st.str. - usposobitev za samostojno delo gasilca I., določen čas, 12 mesecev, polni delovni čas dvo ali več izmensko delo, poskusna doba, vozniški izpit B -kategorije. VARGAS-AL DRUŽBA ZA FIZIČNO-TEHNIČNO IN PROTIPOŽARNO VAROVANJE PREMOŽENJA, TRGOVINO IN SERVIS D.O.O., TOVARNIŠKA CESTA 10, 2325 KIDRIČE-
VO, ŠNEBERGER NADA, 02 799-51-13, nada.sneber-ger@talum.si.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, VOZNIK B KAT.
-	M/Ž; prevoz dostavnega vozila v tujino, določen čas, 6 mesecev, skrajšan delovni čas gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B,C -kategorije, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, urejevalniki besedil
-	osnovno. AVTOPREVOZNI-ŠTVO, DREVENŠEK MAKSI-MILJAN S.P., ZGORNJA HAJ-DINA 202 A, 2288 HAJDINA, DREVENŠEK MAKSIMILJAN, 040 644-834.
NATAKAR, NATAKAR - M/Ž; strežba na vinotoču, določen čas, 2 meseca, polni delovni čas dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit. KRABO-NJA JOŽE PRODAJA MESA, MESNIH IZDELKOV, VINO-TOČ, GORIŠNICA 58A, 2272 GORIŠNICA, KRABONJA JOŽE, 031267303. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKAR - DELOVNO MESTO PTUJ - M/Ž; strežba pijače, priprava računov za izdajo strankam, skrb za čisto in urejeno delovno okolje, nedoločen čas, polni delovni čas dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B -kategorije. TRENKWALDER KADROVSKE STORITVE, D.O.O., LESKOŠKOVA CESTA 9 E, 1000 LJUBLJANA, ŠTUMBE-REGR VESNA, 02 234 82 60, v.stumberger@trenkwal-der.com.
VARILEC, VARILEC - M/Ž; izvrševanje zahtevnejših opravil v skladu s tehnično dokumentacijo oz. navodili
predpostavljenega, vodenje manjše delovne skupine, koordiniranje dela z ostalimi delovnimi skupinami in sodelavci, skrb za učinkovito porabo delovnega časa, orodja, materiala in sredstev za delo, izpolnjevanje navodil v zvezi z vastvom pri delu... , določen čas, 3 mesece, polni delovni čas enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B -kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. BE-KEM D.O.O.; BEKEM D.O.O., PE BEKEM PTUJ, BELŠAKO-VA ULICA 2 , 2250 PTUJ, KO-LARIČ ANITA, 051 625 716, bekem@bekem.si. SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, ELE-KTRIČAR - M/Ž; izvrševanje zahtevnejših opravil, vodenje manjše delovne skupine, koordiniranje dela z ostalimi delovnimi skupinami, izvrševanje enostavnejših opravil v skladu z navodili predpostavljenega vodje, skrb za učinkovito porabo delovnega časa, orodja, materiala in sredstev za delo, določen čas, 3 mesece, polni delovni čas enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B -kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. BE-KEM D.O.O.; BEKEM D.O.O., PE BEKEM PTUJ, BELŠAKO-VA ULICA 2, 2250 PTUJ, KO-LARIČ ANITA, 051 625 716, bekem@bekem.si. POMOŽNI DELAVEC, POMOŽNI DELAVEC ZA DELO NA TERENU - MOŠKI - M/Ž; izvr-
Moškanjci • Srečanje rodbine Majerič
Drugo - pa ne zadnje srečanje
»Po petih letih se je porodila želja, da se zopet srečamo in začutimo, da smo člani velike družine - rodbine Majerič.« Tako nekako se je glasil uvod vabila na 2. srečanje rodbine Majerič, ki je potekalo v soboto, 14. junija, v Moškanjcih.
Prav v Moškanjcih so korenine te velike družine, katere srečanje so organizatorji omejili do pradedka in prababice, organizirali pa so ga člani četrte od šestih generacij rodbine. Prvo srečanje v podobni obliki so si pred petimi leti omislili posamezni člani tretje generacije - naši starši, ki so med sabo bratranci. V veliki želji, da se srečanje ponovi, da jim olajšamo organizacijske skrbi in delo in da jih morda tudi malo presenetimo, smo tokrat združili moči nekateri bratranci in sestrične v drugem kolenu ali t. i. »mrzli bratranci«. Izbrali smo
datum 14. junij - točno pet let po zadnjem srečanju, in se ob 11. uri zbrali v cerkvi sv. Marjete v Gorišnici, kjer je bila sv. maša za vse naše pokojne, nato obiskali njihove grobove ter se nazadnje zbrali v vaško-ga-silskem domu v Moškanjcih. Zbralo se nas je 105 od 152 živečih.
Poskrbeli smo, da je vsak izmed nas petih soorganizator-jev, ki smo hkrati tudi vnuki vseh petih otrok pradedka in prababice, predstavil celotno družino svoje babice ali dedka, ki so poglavitni razlog, da smo se sploh srečali. Predstavili
smo vse člane iz posameznih družin, posebej še tiste, ki so se srečanja udeležili, kajti tako široka druščina se kljub skupnim prednikom v celoti gotovo ne more poznati.
Prav posebno vlogo pa je na srečanju gotovo imela edina še živeča izmed petih otrok, najmlajša hčerka Neža. Veseli smo bili njene prisotnosti in besed, ki nam jih je namenila, kajti prav ona je edina trdna vez z vsemi tistimi, ki jih žal ni več med nami in zaradi katerih smo sorodniki.
Med udeleženci srečanja smo poiskali najstarejšega in
najmlajšega udeleženca, naredili smo statistiko »prirastka«, se vpisali v družinsko drevo ter si ob živi glasbi, lepi pesmi omislili še kakšno zabavno igro in tekmovanje med posameznimi družinami.
Kljub kislemu vremenu smo sobotni dan ob veliki meri dobre volje preživeli v veselem druženju, prijetnih klepetih in v nepozabnih doživetjih v krogu svojih sorodnikov, ki se ne srečajo ravno prav pogosto. To srečanje je bilo drugo, po vzdušju sodeč pa prav gotovo ne zadnje, obljubili smo si namreč, da se gotovo še srečamo!
Martina Horvat
Foto: zasebni arhiv
ševanje enostavnejših opravil v skladu z navodili predpostavljenega vodje, skrb za učinkovito porabo del. časa, orodja, materiala in sredstev za delo, izpolnjevanje navodil v zvezi z varstvom pri delu..., določen čas, 3 mesece, polni delovni čas enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B -kategorije, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje dobro. BEKEM D.O.O.; BEKEM D.O.O., PE BEKEM PTUJ, BELŠAKO-VA ULICA 2, 2250 PTUJ, KO-LARIČ ANITA, 051 625 716, bekem@bekem.si. KLJUČAVNIČAR, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, KLJUČAVNIČAR SAMOSTOJNI
-	M/Ž; samostojno delo, vodenje skupin pri sestavi zahtevnejših sklopov, brezhibno branje načrtov in tehnične dokumentacije, delo z inox in črnim materialom, določen čas, 12 mesecev, polni delovni čas enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit. MP PTUJ PODJETJE ZA INŽENIRING, MONTAŽO IN PROIZVODNJO STROJNIH NAPRAV D.O.O., DORNAVSKA CESTA 7 B, 2250 PTUJ, KODERMAN NATAŠA, 02/787-13-23, kadro-vska@mp-ptuj.si. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, STREŽBA HRANE IN PIJAČE - M/Ž; strežba hrane in pijače, določen čas, 24 mesecev, polni delovni čas dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B -kategorije, nemški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo, urejevalniki besedil - osnovno. GOSTILNA KUREŠ MATEJA KUREŠ S.P., ŠIKOLE 26, 2331 PRAGERSKO, KUREŠ MATEJA, 02 792-02-81; 041 556-198,.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKARICA - M/Ž; točenje alkoholnih in brezalkoholnih pijač in toplih napitkov, določen čas, 3 mesece, polni delovni čas enoizmen-sko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit. KME-TEC MARIJA S.P. - OKREPČEVALNICA KMETEC, SELI-ŠKARJEVA ULICA 2, 2250 PTUJ.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKARICA
-	M/Ž; strežba alk. in brezalkoholnih pijač ter napitkov, določen čas, 12 mesecev, polni delovni čas enoizmensko delo, poskusna doba, vozniški izpit. ŠIPEK IVAN S. P.
-	KRONA BAR, POTRČEVA CESTA 65, 2250 PTUJ, MUMLEK MIRJANA, 031/715-230, re-mont.mirjana@email.si. OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, POMOČNIK ZIDARJA -M/Ž; pomoč pri zidarskih delih, določen čas, 6 mesecev, polni delovni čas, poskusna doba, vozniški izpit B -kategorije. BERANIČ CIRIL S.P.
-	SPLOŠNA ZIDARSKA, FASA-DERSKA IN ŠTUKATERSKA DELA, APAČE 111, 2324 LOVRENC NA DRAVSKEM POLJU, BEDRAČ CIRIL, 031 541-605.
PRODAJALEC, PRODAJALEC
-	M/Ž; prodaja avto delov, nedoločen čas, polni delovni čas deljen delovni čas, poskusna
doba 1 mesec, vozniški izpit B -kategorije,urejevalniki besedil - osnovno, delo s preglednicami - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno, programiranje - osnovno, poznavanje računalniških omrežij - osnovno, poznavanje operacijskih sistemov
-	osnovno, računalniško oblikovanje - osnovno. PETERŠIČ DAVORIN S.P. - SERVIS IN TRGOVINA, DORNAVA 76 A, 2252 DORNAVA, PETERŠIČ DAVORIN, 051 412-042. ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, ELEKTROMONTER - M/Ž; elektromontaža, določen čas, 6 mesecev, polni delovni čas, poskusna doba, vozniški izpit, angleški jezik razumevanje dobro, govorjenje zadovoljivo, nemški jezik razumevanje dobro, govorjenje zadovoljivo. E-TECH ELEKTROMONTAŽE, DENIS RAKUŠ s.p., PREŠERNOVA ULICA 8 , 2250 PTUJ, RA-KUŠ DENIS, 040 613-343, denis_rakus_e-tech@live. com.
AVTOMEHANIK, AVTOME-HANIK- DIAGNOSTIK - M/Ž; avtomehanik- diagnostik, nedoločen čas, polni delovni čas enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B -kategorije. AVTO-CENTER PRSTEC TRGOVINA, STORITVE D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ. PEK, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, KUHAR- PIZZA PEK - M/Ž; kuhar- pizza pek, določen čas, 12 mesecev, polni delovni čas dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B -kategorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče. MOJCA CEGLAR s.p.; OKREPČEVALNICA PICERIJA, RAJŠPOVA ULICA 15 A, 2250 PTUJ, KOROTAJ MIRO, 031 882-071,.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR/ICA - M/Ž; strežba hrane in pijače, določen čas, 12 mesecev, polni delovni čas dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B -kategorije, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil
-	osnovno. MOJCA CEGLAR s.p.; OKREPČEVALNICA PICE-RIJA, RAJŠPOVA ULICA 15 A, 2250 PTUJ, CEGLAR MOJCA, 041 762-863.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, VOZNIK V MEDNARODNEM CESTNEM PROMETU - M/Ž; voznik v mednarodnem cestnem prometu, nedoločen čas, polni delovni čas gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba, vozniški izpit C, E -kategorije, nemški jezik razumevanje zadovoljivo, govorjenje zadovoljivo, pisanje zadovoljivo. EMERŠIČ DUŠAN S.P.-AVTOPREVOZNI-ŠTVO, FORMIN 15 A, 2272 GORIŠNICA.
DOKTOR DENTALNE MEDICINE, KOMPLETNE ZOBOZDRAVSTVENE STORITVE - M/Ž; kompletne zobozdravstvene storitve, nedoločen čas, polni delovni čas dvo ali več izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit. ZDRAV ZOB ZOBOZDRAVSTVENI ZAVOD, JURŠINCI 3, 2256 JURŠINCI.
Piše: Silvester Vogrinec • Borilne veščine (1)
Karate
Ko nekdo sliši besedo karate, takoj pomisli na akcijske junake iz karate filmov, pred očmi se mu pojavijo bliskoviti, smrtonosni udarci, visoki skoki in nožne brce iz obrata. Morda tudi pomisli, kako koristno bi bilo obvladati takšno veščino, ki te usposobi, da se lahko zoper-staviš več napadalcem. Pa vendar je to samo majhen delček tega, kar razumemo pod pojmom karate.
Foto: arhiv
Karate je borilna veščina, ki temelji na udarcih z rokami in brcah. Tekmovanja se odvijajo v nekontaktnem in kontaktnem karateju. Na sliki finalni boj s svetovnega prvenstva v kyokushinkai karateju l. 2002 v Osaki.
Redko katera veščina ali šport nudi posamezniku toliko vidikov kot karate. V njem najdemo filozofijo, etiko, psihologijo, religijo, rekreacijo, zabavo, poseduje pa tudi izrazit medicin-sko-terapevtski pomen, saj blagodejno vpliva na vse starostne skupine ljudi obeh spolov. Karate je sredstvo, ki celostno razvija posameznika tako v fizičnem kot tudi v psihičnem smislu.
Opredelitev pojma
Karate-do je filozofsko utemeljen v samem imenu. V gno-stičnem smislu ideogram kara označuje besedo prazen, te pa roka, torej prazna roka. S tem nazivom je poudarjen aspekt samoobrambe, defenzive in nenasilja. Kara v metafizičnem smislu pomeni tudi praznino uma, ki jo na Vzhodu razlagajo kot svobodo duha. Ideogram do pa označuje pot, stezo ali način in predstavlja življenjsko opredelitev za karate ter preučevanje te veščine za vse življenje. Celoti pomen naziva karate-do je torej pot prazne roke.
Razvoj karateja
1. Kitajski izvori. Duhovni oče karateja je indijski menih Bodhidharma, ki je l. 520 prišel na Kitajsko, da bi širil zen-
budizem. V samostanu Shao Lin je opazil, da so menihi šibkega zdravja, zato je uvedel sistem telesnih vaj z imenom shih-pa lohan shou ali 18 boksarskih tehnik. Iz tega se je kasneje razvil shaolinski boks, ki je vplival na okinavski karate.
2.	Okinawsko obdobje (od
l. 1372). Na podlagi kitajskih prvin borbe in lokalnih oki-nawskih golorokega bojevanja se je oblikovala veščina okina-wa-te, bolj znana kot tote ali kitajska roka. Pravili pa so ji tudi tode ali roka Tangovcev, po kitajski dinastiji Tang. V začetku so obstajale tri šole, ki so se imenovale po krajih, kjer so delovale: shuri-te, tomari-te in naha-te. Najbolj znani mojstri teh šol so bili Sokon Bu-shi Mastumura, Anko Itosu, Azato Yasutsune, Kanryo Higaona in Kosaku Matsu-mora.
3.	Japonsko obdobje (od
l. 1920). Največji vpliv na oblikovanje japonskega karateja je izvedel Funakoshi Gichin.
Reformiral ga je tako v metodičnem kot v etično-filozofskem smislu. Veščino je iz tote preimenoval v karate. Funakoshi-jeva šola je postala znana kot shotokan ali tigrova hiša. Nastale so še druge šole: goju-ryu
(Chojun Miyagi), shito-ryu (Kenwa Mabuni), wado-ryu (Hironori Otsuka), sanku-kai, nabudo (Yoshinau Nan-
bu) idr.
4. Razvoj karateja v svetu
(od l. 1950). Japonski mojstri ponesejo karate v svet. Pod vplivom Masatoshija Nakayame se oblikuje tekmovalni karate. Nastanejo številne organizacije in stilske zveze, med katerimi se po moči in ugledu ločita dve: WUKO - športni karate in ITKF - tradicionalni karate. MOK (Mednarodni olimpijski komite) prizna obe zvezi in postavi zahtevo po poenotenju karateja. Leta 1994 je ustanovljena WKF (Svetovna zveza karateja), ki načeloma združi športni in tradicionalni karate. Boj za olimpijsko priznanje se nadaljuje.
Karate kata
Kate so sistematično povezane serije defenzivnih in ofenzivnih borbenih tehnik zoper enega ali več imaginarnih nasprotnikov. Gibi v katah se delijo na osnovne in povezujoče. V kati so udarci, bloki in položaji povezani na predpisan način in po vnaprej določenem vrstnem redu. Večina arhaičnih kat je nastala na podlagi opazovanja
živalskih gibov.
Karate borba
Kumite je izraz za uporabo ofenzivnih in defenzivnih tehnik karateja v prosti borbi in vezanem sparingu. Tekmovanja v borbah potekajo v dveh oblikah, v nekontaktni in kontaktni.
1.	Nekontaktni karate.
Glavni poudarek je na samokontroli in samoobvladovanju. Tekmovanja prikažejo avtomatizacijo tehnik, timing ali sposobnost reagiranja oz. pravočasnost uporabe tehnik ter razumevanje taktike in ritma borbe. Čeprav gre načeloma za nekontaktno obliko, so udarci v telo dokaj močni, medtem ko morajo biti v glavo izvedeni s kontrolo. Tekmovanja se izvajajo v športnih in tradicionalnih borbah na tatamiju, ravnem oblazinjenem borilnem prostoru v obliki kvadrata.
2.	Kontaktni karate. Osnovni poudarek je na telesni moči in vzdržljivosti. Tekmovalci nimajo nobene zaščitne opreme. Dovoljen je knockout. Najbolj znan stil kontaktnega karateja je kyokushinkai (Masutatsu Oyama), gojijo pa ga tudi nekatere okinawske šole.
Prihodnjič: Boks
Poskrbimo za zdravje
Rak dojke
Rak dojke je najpogostejše rakavo obolenje pri ženskah. V Sloveniji zboli za rakom pet tisoč žensk letno, od tega tisoč za rakom dojke.
Med glavne dejavnike tveganja spadajo spol, starost, družinska obremenitev z rakom dojk, zgodnja prva menstruacija, pozna menopavza, starost nad 35 let pri prvem porodu, brez poroda v življenju, že preboleli rak dojk, nekatere benigne bolezni dojk, izpostavljenost ionizirajočemu sevanju, dolgotrajno pom-enopavzalno nadomestno estrogensko zdravljenje.
Rak dojke se najpogosteje kaže kot oteklina v dojki, ki se po svoji konsistenci razlikuje od okoljnega tkiva. Kaže se lahko tudi kot oteklina bezgavk v pazduhi ali ob ključnici. Ostali simptomi in znaki so sprememba velikosti ali oblike dojke, spremembe prsne bradavice ali izcedek iz bradavice ter redkeje rdečina ali bolečina dojke. V napredovali obliki se rak dojke lahko kaže z izgubo telesne teže, splošnim slabim počutjem ter znaki, ki jih povzročajo za-sevki v določenih organih, kot je primer zlomov kosti ob kost-
nih metastazah raka dojke.
Prvi koraka v diagnosticar-anju raka dojke sta samopregle-dovanje dojk in mamografija, s katerima odkrijemo sumljive tvorbe v dojkah. Ob mamografi-ji lahko uporabimo kot dopolnilno metodo tudi ultrazvok. Sumljive tvorbe nadalje opredelimo s pomočjo različnih vrst biopsije, bodisi tankoigelne ali ekscizijske. Biopsijske vzorce pregledajo patologi, ki postavijo dokončno diagnozo in opredelijo lastnosti tumorja, važne za nadaljnje zdravljenje. Ostale slikovne metode, s katerimi opredelimo razširitev bolezni, so rentgensko slikanje prsnega koša, računalniška tomografija prsnega koša in trebuha, lahko tudi magnetnoresonančna preiskava prizadetih organov ter pozitronsko emisijska tomografija. Ob raku dojke izločata v kri proteina CA 15-3 in CA 27-29, katerih povečane vrednosti lahko uporabimo pri odkrivanju ponovnega zagona bolezni.
Rak dojke opredelimo glede
na histološki tip (anatomske spremembe, vidne pod mikroskopom, ki nam povedo, iz katere vrste celic izvira), gradus (ta njegova lastnost nam pove, kako invazivno se bo obnašal; posamezen rak je lahko dobro ali slabo diferenciiran), proteine, ki jih izraža na površini celic, ter glede na TNM status, ki opredeli lokalno in sistemsko razširitev tumorja v času odkritja.
V Sloveniji trenutno obstaja program presejanja za raka dojke Dora. To pomeni, da iščemo z mamografijami pri ženskah med 50. in 69. letom, v obdobju, ko je največja verjetnost, da zbolijo za rakom dojke, sumljive spremembe dojk, preden bi bile te dovolj velike, da se zatipajo ob samo pregledovanju. S tem omogočimo odkrivanje raka v zgodnji obliki. Mamografije ponavljamo pri ciljni populaciji vsaki dve leti.
Pri zdravljenju raka dojke kombiniramo več metod. Večino bolnic najprej zdravimo kirurško. Z operacijo odstranimo tumorsko tkivo in dovolj širok varnostni rob zdravega tkiva. Kirurško zdravljenje tumorja v sami dojki se dopolni z odstranitvijo bezgavk v pazdušni kotanji, če je to potrebno. V želji po čim manjši invazivnosti posega se odvzame bezgavka, najbližja tumorski, varovalna bezgavka, ki jo med operacijo pregleda patolog. Če v njej ni zasevkov, lahko z veliko verjetnostjo rečemo, da ni prišlo
do razširitve bolezni v druge bezgavke. Glede na velikost tumorja in estetsko sprejemljivost ostanka dojke po operaciji se kirug odloči za ohranitev ali odstranitev dojke. Kirurško zdravljenje se lahko dopolni z obsevanjem prizadetih mest. Rak dojke je že ob odkritju pogosto sistemska bolezen. To pomeni, da so že pri bolezni, ki je prisotna samo v dojki, mikroskopski zasevki po telesu. To smo spoznali ob ponovitvah raka dojke na drugih lokacijah v telesu, tudi po uspešnem kirurškem zdravljenju.
Sistemsko zdravljenje tumorja prilagodimo njegovim biološkim lastnostim. Rak dojke je lahko hormonsko odvisen ali izraža določene proteine, proti katerim usmerimo zdravljenje s hormoni ali biološkimi zdravili. Če ni teh obeh lastnosti, zdravimo rak dojke s citostatiki (kemoterapija). Zdravljenje raka dojke prilagodimo njegovim lastnostim, saj bi z neprimernim zdravljenjem bolnice izpostavili nepotrebnim stranskim učinkom.
Rak dojke je bolezen, ki prizadene številne ženske. S pomočjo samopreglejevanja dojk in rednih mamografij ga lahko odkrijemo v zgodnji obliki, ko predstavlja zdravljenje manjši poseg. Obenem je mogoče prilagoditi sistemsko zdravljenje posamezni bolnici.
Matej Horvat, dr. med., specializant
Na valovih časa
Torek, 8. julij Danes goduje Špela
1497 je portugalski pomorščak Vasco Da Gama iz Lizbone
odplul na svoje prvo potovanje v Indijo.
1621 se je rodil veliki francoski basnopisec Jean de La
Fontaine.
1709 je v bitki pri Poltavi ruski car Peter I. Veliki premagal
vojsko švedskega kralja Karla XII.
1809 se je rodil hrvaški politik, književnik, narodni delavec,
bojevnik in pobudnik ilirizma Ljudevit Gaj.
1819 se je rodil v Zagrebu najznamenitejši skladatelj dobe
ilirizma Vatroslav Lisinski.
Sreda, 9. julij
Danes goduje Veronika
1386 je umrl je Habsburžan Leopold III. Avstrijski.
1858	se je rodil v Ljubljani Henrik Tuma, ki sodi med najpomembnejše slovenske politike ob prelomu stoletja. 1887 se je rodil v Zadobrovi slovenski pisatelj, pesnik, dramatik in politik Anton Novačan.
Četrtek, 10. julij Danes goduje Ljubica
480 p.n.št. se je kopenska vojska Špartancev, Atencev in zaveznikov pred bojem s Perzijci utrdila v soteski Termo-pile.
1407 je celjski grof Herman II. izdal ustanovno listino Ple-
terske kartuzije, kar praktično pomeni ustanovitev najbolj
znamenitega slovenskega samostana.
1509 se je rodil francosko-švicarski reformator Johannes
Calvin.
1830 se je rodil francoski slikar Camille Pissaro. 1856 se je rodil v Smiljanu v Liki na Hrvaškem srbski znanstvenik in izumitelj Nikola Tesla. 1898 so zgradili v Mariboru Narodni dom. 1941 se je za napadom Nemcev začela bitka za Anglijo z napadi na konvoje in pristanišča. Petek, 11. julij Danes goduje Olga Danes je svetovni dan prebivalstva 1451 je umrla za kugo Barbara Celjska, hči Hermana II.
1859	se je rodil v Žalcu slovenski skladatelj Risto Savin -Friderik Širca.
1883 je vodilni časnik političnega katolicizma na Slovenskem Slovenec začel izhajati kot dnevnik. 1921 je bil imenovan za pokrajinskega namestnika Kraljevine SHS na Slovenskem stari liberalni prvak, nekdanji dolgoletni ljubljanski župan Ivan Hribar. 1947 se je začel pred vojaškim sodiščem v Ljubljani osrednji sodni proces, proti bivšim okupatorjem. Sobota, 12. julij
Danes godujeta Mohor in Fortunat
1690 so protestanti v Severni Irski premagali katoličane. 1790 je francoska narodna skupščina sprejela »civilno kon-stitucijo za duhovnike«, s katero je poskušala Rimskokatoliško cerkev v Franciji reorganizirati na nacionalni podlagi. 1865 je bila v Novem mestu zadnja javna usmrtitev. 1921 so v skladu z določili centralistične vidovdanske jugoslovanske ustave odpravili deželno vlado za Slovenijo. 1924 je jugoslovanska vlada Pašič-Pribičevič izdala tako imenovano malo obznano, s katero je razpustila vse delavske organizacije.
1935 so delavci v obratih Kranjske industrijske družbe na Jesenicah začeli s stavko zaradi poostrenega materialnega pritiska s strani vodstva podjetja. Nedelja, 13. julij Danes goduje Evgen
100 p.n.št. se je rodil rimski vojskovodja, cesar in pisatelj Gaj Julij Cezar.
1519 se je končal v Lepzigu znameniti disput med Martinom Lutrom in Johannesom Eckom., ki se je začel 27. junija.
1818 so na ukaz Miloša Obrenoviča ubili Jurija Kardorde-viča Petroviča.
1826 se je rodil italijanski kemik in politik Stanislao Can-nizzaro, ki je ugotovil razliko med atomskimi in molekularnimi masami.
1841 se je rodil avstrijski arhitekt in učitelj arhitekture Otto Wagner, ki velja za utemeljitelja in vodjo sodobnega gibanja v evropski arhitekturi.
1883 se je rodil v Ljubljani slovenski risar, grafik in slikar Hinko Smrekar. Ponedeljek, 14. julij Danes goduje Franc
1602 se je rodil francoski kardinal in državnik italijanskega rodu Jules Mazarin.
1737 so Avstrijci izročili v Nišu Turkom uradno vojno napoved.
1789 se je z zavzetjem Bastilje začela francoska revolucija.
1789 se je rodil v Škocjanu pri Novem mestu slovenski jezikoslovec Franc Serafin Metelko.
1912 se je rodila v Splitu slovenska pisateljica Mira Mihe-lič.
1967 je umrl slovenski pesnik in prevajalec Alojz Gradnik.
AvtoD£OM
Renault predstavlja svojega prvega športnega terenca
Večina avtomobilskih proizvajalcev je že zdavnaj dojela, da morajo za zdravo poslovanje imeti svojega predstavnika v vsakem avtomobilskem razredu. V segmentu športnih terencev so pri Renaultu dolgo spali, zato je bilo vprašanje časa, kdaj se bodo kot globalni proizvajalec odločili za predstavitev takega modela. Koleos bo kupce poskušal očarati s prilagodljivo notranjostjo, Nis-sanovim štirikolesnim pogonom in hišnimi agregati. Zraven 2,0-litrskega dCi-ja bo v ponudbi še 2,5-litrski bencinski motor, mogoča pa bo še izbira CVT-ja in šeststopenjske avtomatike.
Koleosova posebnost so dvodelno odpirajoča se vrata 450-litrskega prtljažnika. Narejen je na platformi nissana X-traila in qashqaija, izdelujejo ga v Samsungovi tovarni v južnokorejskem Busanu; gre torej za globalni avto, ki bo nastopal na trgu v več kot štiridesetih državah na petih celinah.
To, da Renault nima izkušenj s štirikolesno gnanimi avtomobili, ne drži v celoti; saj so pred leti prodajali scenic RX4 in kangoo s štirikolesnim pogonom. A noben od omenjenih avtomobilov ni bil cestni terenec, ukrojen po okusu kupcev. Temu sledi šele koleos, za katerega ne moremo reči, da v celoti prihaja iz Renaulta. Navsezadnje ima zaradi sorodstva z Nissanom zelo dobro izhodišče, kar je tudi s pridom izkoristil.
Koleos je enajsti od skupno osemindvajsetih Renaultovih novih modelov, s katerimi skušajo pospešiti rast prodaje, a njegov razvoj kljub Nissanovi navezi ni bil poceni. Stal naj bi 391 milijonov evrov, pri čemer so slabo polovico denarja porabili za pripravo proizvodnje in orodja v tovarni v Južni Ko-
reji. A Francozi so tak avto nujno potrebovali, saj so športni terenci vedno bolj priljubljeni. Tako je v zadnjih petih letih njihova prodaja z 222.500 vozil narasla na 522.000 vozil, v evropskem povprečju pa športni terenci zavzemajo petodstotni tržni delež na trgu, ki šteje 15 milijonov vozil!
Taki avtomobili redkeje vidijo kakšno brezpotje, toda kupci znajo ceniti njihovo vsestranskost, ker združujejo najboljše med osebnim vozilom, enoprostorcem in teren-cem.
Nekaj koleosove globalnosti opazimo pri njegovi obliki: spredaj je zaradi tipične hišne maske hladilnika in zajetnega logotipa na sredini dovolj prepoznaven, odzadaj je prepoznavnosti precej manj. V grobem je koleos oblikovan kot značilen srednje velik enoprostornež, njegova posebnost je tudi dokaj položno zadnje steklo.
Očitno je tudi, da je edina prava naveza, pri kateri sta oba proizvajalca pridobila, ravno Renault-Nissan. Ostali so se opekli in »poroko« kmalu razveljavili. Za platformo in pogon so poskrbeli Japonci, ki trg mehkih terencev dobro obvladujejo s qashqai-jem in večjim X-trailom, s tem da je koleos tehnično bližje X-trailu, medosna razdalja je pri renaultu celo za pet centimetrov večja. Motor v osnovi poganja prednja kolesa, navor pa zna tudi na zadnja kolesa prenesti z zadnjim združenim sredinskim diferencialom. Sistem je enak Nissanovemu, imenujejo ga all mode 4x4-I, kar pomeni, da se pod to oznako skriva večploščna sklopka, ki jo krmili računalnik. Ta zna v nekaterih situacijah, recimo ob speljevanju, že vnaprej izračunati primerno porazdelitev navora, v drugih primerih reagira hitro in na zadnja kolesa prenese do največ 50 odstotkov na-vora.Voznik lahko štirikolesni pogon tudi izklopi ali razmerje navora zaklene na 50 : 50. Za tiste, ki jim je bolj kot štirikolesna tehnika všeč videz športnih terencev, so pri
Renaultu ponudili tudi različico z le prednjim pogonom.
Podvozje je naravnano na vožnjo po urejenih cestah, zna pa koleos prepeljati potnike tudi po izrazito slabi cesti ali kolovozu. Za take podvige mora voznik seči po gumbu štirikolesnega pogona, ki je kombinacija ročno in samodejno priklopljivega pogona s sredinsko elektromagnetno lamelno sklopko, ki jo tudi ob pomoči tipal ESC in ABS nadzoruje elektronika. Na suhi cesti zadostuje, da je gumb v položaju prednji pogon, ob spolzki podlagi velja prestaviti na samodejni program, ki sam preklaplja med pogonom na prednji ali na oba kolesna para. Za težji teren je na voljo še zapora sredinskega diferenciala, morebitno pomanjkanje terenskega prenosa moči pa kar uspešno nadomešča navor motorja, sploh če se pod motornim pokrovom vrti dizel.
Športno-terenski renault bo na voljo s tremi motorji: bencinski 2,5-litrski štiri-valjnik je na voljo v kombinaciji s šeststo-penjskim ročnim menjalnikom ali brezsto-penjsko avtomatiko, a v nobenem primeru v Sloveniji ne bo prodajna uspešnica. Bolj priljubljen bo 2,0-litrski turbodizel (150 KM), oba omenjena motorja pa je mogoče dobiti v različici z dvo- ali štirikolesnim pogonom. Najmočnejši dizel (170 KM) je na voljo le s štirikolesnim pogonom in ročnim menjalnikom.
Serijska oprema bo dovolj bogata, saj bo v njej zraven »pametne« kartice in klimatske naprave še (vsaj) šest varnostnih blazin. Edino, kar bega, je, zakaj bo elektronski sistem za stabilizacijo vozila ESP serijski šele pri najbogatejši različici opreme privilege, pri prvih dveh (expression in dynamique) pa bo zanj treba doplačati.
Renault, ki velja za pionirja nišnih avtomobilov in neobičajnih oblik, v enem od najpomembnejših avtomobilskih razredov zamuja; njihov prvi pravi športni terenec koleos pa bo na naše ceste zapeljal šele jeseni. Kako se bo spopadel s številnimi že dobro uveljavljenimi tekmeci in ali bo prepričal kupce, ki so se zadnja leta ustavljali v drugih salonih, bo pokazal čas.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Nega kože
Koža je pomemben organ, ki med drugim ščiti telo pred zunanjimi vplivi, zadržuje potrebno vlago, izloča toksine iz telesa in predstavlja zunanjo imunsko obrambo telesa. Koža torej opravlja mnogo različnih nalog v korist celega telesa, zato je prav, da jo redno in pravilno negujemo.
Nega kože se razlikuje gleda na tip kože. Poznamo štiri osnovne tipe kož:
1.	normalna koža je lepo napeta, enakomerno obarvana in primerno prekrvavlje-na. Na licih ni razširjenih por in ogrcev;
2.	suha koža je tanjša od normalne, slabo prožna (občutek zategovanja), velikokrat tudi občutljiva in se začne hitro gubati. Je dobro prekrvavljena, se lušči in slabo zadržuje vlago. Izrazito je pomanjkanje lipidov. Na obrazu ni vidnih por. Je raz-pokana in brez leska;
3.	mastna koža je polna razširjenih, vidnih por in aken, pogosto pa tudi nečista. Na površini se sveti, površina kože je debela. Značilno jepre-tirano delovanje žlez lojnic s povečanim izločanjem loja, kar vodi v nastanek aken. Vzrok za povečano izločanje
loja so ponavadi hormonske spremembe;
4. Mešana koža je na sredini obraza je mastna (čelo, nos, brada), lica pa so pogosto suha.
Ne glede na tip kože ji je potrebno zagotavljati dovolj vlage, sicer se lahko izsuši (občutek zategovanja, rdeči madeži po umivanju, hrapava koža). Zunanji dejavniki, kot so mraz, veter onesnaženje okolja in UV-žarki, lahko še dodatno izsušijo kožo. Vlago koži zagotavljamo s pitjem dovolj tekočine in z neposrednim nanosom vode na kožo v obliki vlažne kreme ali kot termalno vodo v spreju. Za osvežitev in vlaženje suhe kože čez dan so na voljo termalna voda oziroma pripravki s termalno vodo, ki je obogatena s silicijem. Silicij se v sledovih pojavlja v vseh organizmih, tudi v našem telesu je prisoten v sledovih. Velik del ga vsebujejo celice, ki se hitro delijo (koža , lasje, nohti, ...). Silicij daje koži prožnost in čvrstost, saj veže vodo in zato preprečuje njeno izsušitev.
V osnovi negujemo kožo glede na tip. Pri tem upoštevajmo tudi starost. Mlajše osebe potrebujejo predvsem redno nego ter ustrezno izbrane kreme glede na to, ali
Foto: Črtomir Goznik
Mateja Pislak, mag. farm.
je kože suha (teh je med mladimi manj), mastna ali mešana. S starostjo pa koža izgublja elastičnost in ji z ustreznimi kozmetičnimi izdelki pomagamo, da le-to ohranja. Pripravki za nego kože, ki vsebujejo antioksidante (be-ta-karoten, vitamin E, vitamin C, selen,...) in kelatorje, upočasnijo staranje kože.
Normalno kožo zvečer očistimo s čistilnim mlekom, kremo za umivanje, lahko pa uporabimo tudi čistilni gel. Po čiščenju lahko nanesemo nočno kremo. Nočne kreme so veliko bolj hranljive in rege-nerativne, kajti koža se ponoči, ko mirujemo, obnavlja kar 8-krat hitreje kot sicer. Zjutraj normalno kožo osvežimo z veliko količino hladne vode
in losjonom ali tonikom. Po čiščenju uporabimo dnevno vlažilno kremo, lahko tudi vlažilne emulzije, ki ne vsebujejo maščob. Za nego take kože so primerni kozmetični pripravki za normalno do mešano kožo.
Suho kožo zvečer očistimo z blagim čistilnim mlekom. Čistilno mleko speremo s toplo tekočo vodo. V primeru, da voda vsebuje veliko kalcija, raje uporabite tonik. Kalcij kožo še dodatno izsuši. Po čiščenju na kožo nane-semo nočno kremo, ki naj bo hranljiva in obogatena z maščobami. Pri zelo suhih kožah lahko pred nanosom nočne kreme nanesemo vla-žilno emulzijo ali serum. Na voljo so kozmetični pripravki s termalno vodo in lipidni-mi sestavinami ali ureo. Ti z medsebojnim povezovanjem površinskih celic kože tvorijo zaščitni plašč na koži in preprečujejo njeno dehidracijo. Suho občutljivo kožo negujemo s pripravki, ki se v kožo hitro vpijajo in jo pomirjajo. Tudi pripravki za dnevno nego vsebujejo več maščob. Pomembno je, da ločimo, ali je koža suha in potrebuje kreme, ki vsebujejo maščobe, ali je koža izsušena in potrebuje izdelke z veliko vlage!
Nadaljevanje prihodnjič Mateja Pislak, mag. farm., Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Idealno vreme za bolezni
Nevihte so sicer zdaj redkejše, vendar se nam vsaj v tem tednu spet obeta nekaj dežja. Poleti je ob taki napovedi vedno bojazen pred neurjem ali celo točo. Zato imejte doma vedno pripravljene alge, da boste rastlinam lahko takoj pomagali. Namesto alg lahko uporabite tudi čaj iz ognjičevih cvetnih lističev. Tudi regratov čaj služi krepča-nju rastlin.
Balkonske rastline
Tudi balkonske rastline so zaradi pogostih neviht in vetra dokaj utrujene. Zato jih moramo redno dognojevati, zdaj bi bilo dobrodošlo tudi kakšno dodajanje železovih gnojil. Surfinije moramo dognojevati z njimi vsaj enkrat tedensko. Enako velja še za modri čudež, bakopo in bra-hikome ali avstralske marjetice. Redno odstranjujemo od-cvetele cvetove in uživamo v njihovem cvetenju.
Okrasne gredice
V letošnjem letu je kar veliko vprašanj, zakaj so listi rododendronov in hortenzij tako svetli in rumeni. Obe rastlini sta ljubiteljici kisle zemlje. V tako zemljo bi jih morali že saditi. Ker pa seveda vsi nimamo take sreče, je potrebno kislost zemlje ves čas obnavljati. Sama rododen-dronom vsako leto v jeseni ali spomladi dodam posebno kislo zemljo za rododendrone. Posebej v letu, ko je toliko padavin, imajo kisloljubne rastline težave, če njihova zemlja ni primerna. Vsaj trikrat letno, najbolje pa je kar enkrat mesečno, jim je potrebno dodajati železova gnojila. Te lahko kupimo v vsaki trgovini, v kateri imajo gnojila za rastline. En srednje velik grm zalijemo z vsaj 10 litri vode, v katero smo dodali železovo gnojilo. Če pa je grm večji, pa potrebuje toliko več vode in gnojila. Enako velja tudi za hortenzije. Te so zdaj še toliko bolj občutljive, saj so v polnem cvetju.
Foto: Miša Pušenjak
Kljub veliko padavinam je ene in druge tudi že potrebno zalivati. Ne pozabite, da so to rastline močvirskih krajev. Pomanjkanje vode se pozna na listih rododendronov šele kasneje, z rjavimi lisami, krogi ali konicami. Ker so listi trajni, nas to seveda jezi. Pa ne samo to. Prav zdaj se dogaja v rastlinah odločanje, ali bodo nastavile cvetove za naslednje leto ali pa bodo popki samo listni. Če bodo imele rastline premalo hranil, obenem pa bodo še žejne, bo cvetja naslednje leto manj.
Začimbe in dišavnice
Te imajo letos resnično idealne pogoje za rast in razvoj. Kdaj nabiramo posamezne rastline, je že bilo napisano. Kakovostno zelišče za osvežilni ali zdravilni čaj pa je pomembno tudi pravilno prenesti domov in potem posušiti. Prvo pravilo je, da zelišča nabiramo v zračne košare iz naravnih materialov. Nikoli jih ne nabiramo v plastične posode ali celo vrečke. Drugače boste že z vrta ali narave domov prinesli črne rastline, ki so del svojih učinkovin že izgubile. Pletene košare naše babice niso uporabljali samo zato, ker vrečk niso imele, ampak zato, ker so vedele, da je potrebo zelišča prenašati tako, da med njimi ves čas kroži zrak. To tudi pomeni, da jih ne natlačimo, ampak samo polagamo v košare. Tako ali tako je priporočljivo, da jih z vrta čimprej spravimo v prostor, kjer jih bomo sušili, le pot bomo tako morali večkrat opraviti.
Čaji so tudi poleti lahko zelo osvežilni. Vsi kupujemo v trgovinah ledene čaje. Zakaj si jih ne bi raje sami naredili? Ledeni čaji so samo mešanica pravega čaja z zeliščnimi komponentami. Pravi čaj kupimo, vendar ne v filter vrečicah, za okus pa uporabimo domača zelišča: zelo osvežilne so mete in melise. Sladkamo po okusu, dodamo sok stisnjene pomaranče ali limone. Ohladimo v hladilniku.
Za obiske lahko postrežemo v kozarcih, katerih rob smo namočili v beljak in sladkor, za dekoracijo pa uporabimo liste zelišča. Te lahko damo tudi v posodice za led, prelijemo z vodo in zamrznemo. Tako bodo naše kockice za led nekaj posebnega. Poskusite in najdite svoje najljubše kombinacije.
Miša Pušenjak
S svetovne glasbene stene
Chris Martin pevec in frontman britanske soft rock skupine Coldplay ima dosti razlogov za dobro voljo. Pred kratkim so izdali novi album Viva La Vida Or Death And All His Friends. Album se sijajno prodaja, prav tako pa se njihove skladbe uvrščajo zelo visoko na svetovnih glasbenih lestvicah. V enem tednu jim je uspelo osvojiti vrh britanske lestvice tako med albumi kot med singli. Na prvem mestu med albumi je seveda njihov zadnji že omenjeni album, med singli pa skladba Viva La Vida. Tudi njihova prva skladba iz albuma Violet Hill je uvrščena zelo visoko na lestvicah.
Grace Jones je končala snemanje novega studijskega albuma. Ameriška glasbenica, model in filmska igralka je bila na vrhuncu svoje kariere v osemdesetih. Novi album z naslovom Hurricane je njen prvi izdelek po skoraj dvajsetih letih, ko je izdala svoj zadnji album Bulletproof Heart. Pevka se je s pomočjo Ivora Guesta tudi sama lotila produkcije albuma. Na albumu gostujejo Brian Eno in Sly & Robbie. Grace Jones je v sedemdesetih in osemdesetih izdala kar devet studijskih albumov in niz hitov, kot so: Slave To The Rhythm, Pull Up To The Bumper in La Vie En Rose. Prav tako se je spomnimo po njeni vlogi iz Jamesa Bonda v filmu A View To A Kill iz leta 1985.
Slavni mladi glasbenik in producent, petkratni dobitnik grammyja Mark Ronson končuje produkcijo novega albuma britanske rock zasedbe
Kaiser Chiefs. Po njegovih besedah bo to zelo ekscentričen album. Ronsonu pri produkciji pomaga Elliot James, oba pa sta impresionirana nad načinom pristopa omenjene skupine k njihovemu tretjemu albumu, ki glasbeno zelo spominja na izvajalce, kot so Talking Heads, Tom Tom Club ali The Go Go's. Album je nastal zelo hitro, med materialom na novem albumu pa najlepšo prihodnost napovedujejo naslednjim skladbam: Never Miss A Beat, You Want History, Half The Truth
in Can't Say What I Mean.
®®®
Hrvaški pevec Oliver Dra-gojevič, ki je zelo popularen tudi pri nas, načrtuje oktobra veliki koncert v sloviti dvorani Carnegie Hall v New Yorku. O tem koncertu bodo snemali tudi dokumentarni film. Prav tako se ga bo dalo slišati na Dunaju in v znameniti operni hiši v Sydneyju. V New Yorku naj bi z njim nastopila tudi Tony Bennett in Stevie Wonder, a so organizatorji zaenkrat glede podrobnosti zelo skopi in niso hoteli potrditi te govorice. Medtem pa producenti že delajo nove aranžmaje za nekatere Oliverjevepesmi, da bodo le-te zvenele nekoliko
bolj »ameriško«.
®@®
9. septembra v Zagreb, v dvorano Dom sportova, ki sprejme 10.000 obiskovalcev, prihaja eden izmed največjih hiphop zvezdnikov Snoop Dogg. Calvin Cordozar Bro-adus, Jr., bolj znan pod imenom Snoop Dogg, se je rodil 22. oktobra 1971 v Long Be-achu. Svoj debitantski album je izdal leta 1993 in hitro se
Kaiser Chiefs
t V
1.	TAKE A BOW - RIHANNA
2.	VIOLET HILL - COLDPLAY
3.	THAT'S NOT MY NAME - THE TING TINGS
4.	ALL SUMMER LONG - KID ROCK
5.	NEW SOUL - YAEL NAIM
6.	CLOSER - NE-YO
7.	CRY FOR YOU - SEPTEMBER
8.	4 MINUTES - MADONNA feat. JUJ TIMBERLAKE
9.	MERCY - DUFFY
10.	IF I NEVER SEE YOUR FACE AG MAROON 5 & RIHANNA
11.	SUMMER LOVE - MARK MEDLOC
Vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8 »98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Coldplay
je prodal v nakladi 1,5 milijona. Snoop Dogg je še danes eden najuspešnejših ameriških glasbenikov, svoj zadnji album Ego Trippin je izdal letos. Ugibanja o njegovem koncertu v Zagrebu so trajala več kot leto. In končno je organizator koncerta Marko Lasic Nered potrdil, da koncert bo. Za omenjeni koncert že sedaj vlada veliko zanimanje, zato priporočamo vsem, ki želijo na omenjeni koncert, naj si vstopnicepriskrbi-jo pravočasno.
Michael Stipe, pevec in frontman zasedbe R.E.M., je očitno zelo talentiran na različnih področjih. Njegov zadnji odkriti talent je oblikovanje skulptur. Prvo razstavo bi moral imeti že ta teden. Kreacije bo Stipe prvič pokazal javnosti v Rogan Clothes Shopu v New Yorku. Mednje spadajo tudi različni primerki kamer, kaset in ur budilk. Za vse ljubitelje glasbe R.E.M. naj povem, da ne bi prišlo do lažnega preplaha: gre samo za kratek premor od glasbe. R.E.M. letos
načrtujejo številne koncerte po Evropi. Že naslednji mesec bodo igrali na Oxegen festivalu na Irskem in kasneje še
na Škotskem.
®@®
Zvezdnik Kid Rock, ki te dni navdušuje s svojo uspešnico All Summer Long tudi na naših radijskih frekvencah in ga najdete tudi zelo visoko na naši glasbeni lestvici Naj 11 Radia Ptuj, je na internetu objavil nekaj nenavadnih sporočil, namenjenih mladim. Kid Rock je povedal: „Celotna debata opresnema-vanju glasbe z interneta je šla predaleč. Zdaj glasbene založbe celo tožijo otroke. Mojo glasbo si lahko po mili volji presnemavate, downlo-adate, kopirate, kradete. Jaz sem bogat. In zakaj bi delal težave sebi in vam zaradi pesmi ali dveh, ki ste jih sneli z interneta. Veste, kaj bi vam svetoval? Ukradite vse. Če hočete nov mp3 predvajalnik ali računalnik... ukradite ju. Ali sploh veste, koliko denarja imata Apple in Microsoft?"
Janko Bezjak
Foto: internet
Kid Rock
BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	I KISSED A GIRL - KATY PERRY
2.	LOLLIPOP - LIL WAYNE feat. STATIC MAJOR
3.	BLEEDING LOVE - LEONA LEWIS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.CLOSER	- NEYO
2.	VIVA LA VIDA - COLDPLAY
3.	NO AIR - JORDIN SPARKS Feat. CHRIS BROWN
NEMČIJA
1.	ALL SUMMET LONG - KID ROCK
2.	FEEL THE RUSH - SHAGGY Feat. TRIX&FLIX
3.	LOVE IS YOU - THOMAS GODOJ
Zanimivosti
Destrnik • Ko učenci »odganjajo meglo« w
Foto: arhiv OS Destrnik
Od petka, 20., do nedelje, 22. junija, je izbrana skupina šestošol-cev iz OŠ Destrnik-Trnovska vas pod mentorstvom Mire Anderlič in somentorstvom Alenke Ferk s taborom, ki je potekal kar v šoli, zaključila prvega od štirih delov izobraževalnega ciklusa Brez megle v glavi dr. Viljema Ščuke, ki deluje v skladu s spodbujanjem razvoja osebnosti po gestaltnih načelih. V treh dneh bivanja v šoli so učenci preko izkustvenih delavnic pridobivali življenjske izkušnje. Šolski tabor, ki so ga učenci poimenovali kot »Tridnevno odganjanje megle«, je samo pika na i celoletnega druženja v interesni dejavnosti.
Težko je napisati, s kakšno radostjo so člani skupine Kresniček pričakovali petek. Šolska avla je postala prijazno zatočišče spalnih vreč, manjših vzglavnikov in nahrbtnikov, v katerih so bila skrita oblačila za tri dni.
Tri dni so torej živeli in samostojno preživeli v šoli. To pomeni, da so čisto sami skrbeli zase. V šolski kuhinji so si sami pripravili in skuhali obroke hrane (tudi kosilo) in za seboj celo pospraviti. In to celo šolsko kuhinjo (ki se čisti po načelih hasapa) - naporno, ampak koristno. Umivali in tuširali so se v šolskih umivalnicah, ležišče pa pripravili kar na šolskih blazinah v mogočni in neskončno veliki šolski telovadnici, kjer ponoči zaznavaš »dihanjeparketa« (ali pa je bilo to smrčanje mentoric?). Malce srhljivo, ampak nadvse zanimivo in zabavno.
V izkustvenih delavnicah so se učili novih spretnosti in med drugim bogatiti znanje in vedenje o Angliji in Londonu, kamor so odšli na potovanje s pomočjo pedagoginje Tine V. Malovič, ki jih je poučila celo o tem, kako se pripravi pravi angleški čaj, kako se pije, kaj iti kako seje ob čaju treba pogovarjati (oh, ta angleška vljudnost). Pravi čaj z mlekom pa je bil odličen, še posebej zato, ker je ga. Tina povedala, da ima enak učinek na spanje kot prava kava.
Naravoslovne teme je »pokrila« učiteljica naravoslovja in biologije ga. Jasmina Caj, kije na obisk prinesla še žabice regice, pa-ličnjake in celo vrsto trav ter zelišč. Mentorici Mira in Alenka sta Kresničke na igriv način vpeljevali v celostno dogajanje, ki so ga doživljali preko izkušenj, iti ozaveščali lasten odziv nanje, vrednotili ter se pri tem svobodno odločali, ali bodo nova spoznanja vključili v vsakdanje življenje ali ne. Daje bilo vse še bolj vznemirljivo iti napeto, so kresničke v soboto obiskale prekmurske zvezde, skupina petošolcev iz OŠ Beltinci vPrekmurju. Mentor Leon Vrečarje bil nad prepevanjem ob kitari navdušen in Smolarjevo »Bolj, ko treniraš, bolj ti gre« je tudi on sprejel kot himno tabora. Ob športnih dejavnostih seje sobota hitro prevesila v večer, kresničke pa je čakala seveda še priprava večerje iti večerja, pa večerna higiena ter teleskop, s katerim so iskali vsak svojo srečno zvezdo.
Izkustvene delavnice so še podkrepile načela Gestalta iti kresnički vse bolj zavestno trdijo, da želijo živeti brez megle v glavi, saj se vse bolj zavedajo, da so sami odgovorni za lastno zdravje, telesno moč, znanje, svoje življenje ter srečo - SAJ, VSAK JE SVOJE SREČE KOVAČ! Gestaltjih torej preko izkustvenih delavnic uči prepoznavati in uriti temeljne zmožnosti (kompetence), ki opredeljujejo osebnost. Za enoletno delo v izkustvenih delavnicah so kresnički prejeli tudi diplome.
Za OŠ Destrnik-Trnovska vas Mira Anderlič
Ptuj • Številni novi (stari) vodniki
Kinološko društvo Ptuj je ob zaključku spomladanskega šolanja pripravilo še izpite za nove (stare) vodnike. Nanj se je prijavilo 42 kandidatov, uspešno pa ga je opravilo kar 38. Pa jim strogi in pošteni sodnik Matjaž Dolenc ni gledal skozi prste, temveč je od njih zahteval natanko tisto, kar stopnja, za katero so se prijavili, zahteva. Kandidati so se predstavili v treh kategorijah. V osnovni - ISP-A - je v nove vodnike promoviralo 18 kandidatov. Osnovni izpit se sestoji iz testa poslušnosti, ki ga vodnik opravi s psom na povodcu. Izpit IPO-1 je težji, sestavlja pa ga slednje, poslušnost in obramba. Vse naloge so uspešno opravili trije kandidati. Tretji izpit se imenuje ISP-B-Bh, sestavlja pa ga teoretični del, poslušnost s povodcem in brez njega ter obnašanje psa v verbalnem okolju. Ob zaključku prireditve je spregovoril še predsednik društva Marjan Zupanič, ki je pohvalil vse kandidate, pa tudi vse tiste, ki so žrtvovali čudovito junijsko jutro za težaško ocenjevanje in delo v komisijah. Posebej pa je pohvalil še vodjo šolanja pri društvu Bojana Ogrizka, ki je vse tečajnike in izpitnike povabil tudi k nadaljevanju šolanja - prvi tečaji se bodo pričeli že septembra.
Kandidati so za uspešno opravljen izpit prejeli priznanja. Delovne knjižice bodo prejeli naknadno.
Milica Mohr
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
carski praženec, solata SREDA
pečen krompir, pečene hrenovke, kumarice
s kislo smetano
ČETRTEK
prekajena rebrca, solata iz stročjega fižola PETEK
tortilje s tuno*, solata SOBOTA
piščančji paprikaš, testenine NEDELJA
goveja juha z ribano kašo, ražnjiči na žaru,
pečen krompir, solata
PONEDELJEK
ocvrte bučkine polpete**, solata
*Tortilje s tuno
6 tortilj, pol rumene paprike, pol rdeče paprike, pol zelene paprike, pol čebule, pol male konzerve koruze, sol, 20 dag naribanega sira, 1 žlica ketchu-pa, 1 žlica kisle smetane, 1 mala konzerva tunine v olivnem olju, 1 žlica
Foto: Alenka Smigoc
masla.
Paprike in čebulo na drobno zrežemo in dodamo koruzo, solimo ter premešamo. Posebej pripravimo omako iz kisle smetane, ketchupa in pretlačene tunine. V tretjo posodico naribamo sir. V teflonski ponvi na čajni žlički masla popečemo tortiljo, jo obrnemo ter namažemo z omako, posujemo s sirom in potresemo z nadevom. Prepognemo in na vsaki polovici še na hitro popečemo, tako da zelenjava ostane čvrsta, sir pa se rahlo stali.
**Ocvrte bučkine polpete
2 zeleni bučki, 2 j ajci, pšenični zdrob, sol, začimbe: česen, origano, bazilika, peteršilj, drobnjak.
Bučke na drobno naribamo, jih posolimo in malo pustimo, da spustijo vodo. Nato jih ožmemo, dodamo jajca in začimbe, na koncu dodamo zdrob po občutku. Pustimo, da se zdrob napne, nato pa z žlico zajemamo in maso ocvremo v vročem olju.
Pripravila: Alenka Šmigoc
Iskrice
E
Znanost imamo zato, da vidimo, kako veliko je naše neznanje.
-k-k-k
Učenost je otresen prah iz knjige v našo lobanjo.
-k-k-k
Prepričani so strašni. •k-k-k
Idealist opazi, daje vonj vrtnice boljši od vonja zelja, ter iz tega sklepa, da bo iz vrtnice tudi boljša juha.
-k-k-k
Na svet so bolj vplivali izrezljani svetniki kot živi.
Pustite bedake, da govorijo. Znanje ima svojo ceno.
-k-k-k
Učeni bedak je ena največjih nesreč civilizacije.
-k-k-k
Prometej je res naredil dobro, ko je ukradel bogovom ogenj, vendar je na tem ognju kasneje zgorel Giordano Bruno.
-k-k-k
Slabo znamenje je, če so mladi preveč pametni.
-k-k-k
Zob modrosti je ponavadi tisti, ki so nam ga izpulili.
-k-k-k
Žal pišejo modre izreke vedno za druge in le redko za sebe.
"Imate že kaj pripravljenega za večerjo?" "Ja, turški golaž." "Zakaj pa turški?" "Ker je bilo psu ime Sultan. "
»Draga, jutri bova pa uživala! Kupil sem tri vstopnice za gledališko predstavo!«
»Tri? Zakaj pa tri?«
»No, ja ... Eno za tvojega očeta, eno za tvojo mamo in eno za tvojega bratca!«
SMREKOV LES
NENASIČEN OGLJIKOV
FUNGICID ZA ZATIRANJE KODRAVOSTI
OLGA ZAJCEVA
BUKOV PLOD
NASA IGRALKA RINA
LENOBNOST
ANGLEŠKI TEKAČ (STEVE)
BRAZILSKI OSKAR
KRVAVEČE POŠKODBE
MARIJA, MARIČKA (DOMAČE)
PLESALKA DUNCAN
OLGA TKAVC
IZ
BESED PLOC + SITI
RAZBUR-LJIVOST
ČAR, PRELEST
AM. IGRALEC (DESI)
PLEMENSKA SIMBOLIKA
MAJDA ARH
UROŠ CESAR
OLIVER MLAKAR
GR. BOG VETROV
UKRAJINSKA TEKAČICA
ZOBNINA, DENTIN
VOZNIK RANCE
NAŠ NOVINAR (BRANKO)
DRAGO MAKUC
SORTA KROMPIRJA
MILANO
SKUPINA ŠOTOROV
NEMŠKI PISATELJ
SKRAJNI KONCI POLOTOKOV
SRBSKO MOŠKO IME
PRIPADNIK
KATARINA IVANOVIC
ILIRSKI VOJSKOVODJA
EVA
IRGL
Podjetnik se je predčasno vrnil s službenega potovanja in odkril ženo v postelji s svojim namestnikom.
"Milan, kaj pa ti delaš v postelji z mojo ženo?" je presenečeno vzkliknil.
"Isto kot v podjetju!" se je oglasila žena. "Popravlja tvoje napake!"
»Tanja, tako sem vesela! Moj sin se jutri vrne domov!«
»Že? Saj je vendar dobil pet let zaradi ropa banke!«
»Ja, toda zaradi lepega vedenja ga bodo prej izpustili.«
»No, vidiš,« reče Tanja, »vedno sem govorila, da nas bodo otroci nekoč tudi osrečili!«
Star zakonski par se je sprehajal po parku in nenadoma je rekla žena: "Poglej tisto klop! Tam si mi prvič ukradel poljub!"
"Spominjam se. Zaradi te tatvine sem še danes v zaporu!"
Jasnovidca se pogovarjata.
»Letos bomo imeli strašno mrzlo zimo!«
»Ja, spominja me na zimo leta 2043.«
Dama srednjih let vstopi v ordinacijo in reče: »Doktor, verjetno se me ne spominjate več. Pred letom dni ste bili pri meni doma na hišnem obisku in takrat ste mi naročili, da moram strogo ležati v postelji, dokler ne boste spet prišli.«
»In? Kaj potem delate tukaj?«
V manjšo vas pride trgovski potnik, ki prodaja sesalce za prah. Potrka pri prvi hiši in gospodinja ga povabi naprej. Potnik brez besed prime koš za smeti in ga izprazni na preprogo na tleh v dnevni sobi. Gospodinja ga začudeno gleda, on pa zmagoslavno reče: »Če naš novi sesalec ne počisti teh smeti tako, da se ne bo poznala niti sled, jih bom jaz osebno pojedel! Lahko me držite za besedo.«
Gospodinja gre v kuhinjo in prinese sol, poper, kis in olje ter začne z njimi posi-pavati in polivati smeti sredi sobe.
Trgovski potnik jo vpraša, kaj vendar počne, gospodinja pa se nasmehne: »Smeti vam bom malo začinila, preden jih pojeste, v naši vasi še namreč nimamo elektrike.«
Šofer reševalnega vozila ustavi vozilo, stopi k zadnjim vratom, jih odpre in vpraša bolnika: »Motor nama je zakuhal. Ali niste rekli, da imate vodo v kolenu?«
Ugankarski slovarček: ALORIZI-JA = način razvejitve korenin; CASE = ameriška pevka countryja (Neko, 1970-); DEGEER = švedski ento-molog (Karl, 1720 - 1778); DEVERIJA = sorodstvene veze preko svatov, svaštvo (star.); RADOTIRAM = fungicid za zatiranje kodravosti listja; RURAK = ukrajinska tekačica (Jelena, 1972-); SACI = brazilski filmski oskar.
'13 '>1!UA|
'^iu 'uaAO '}sou}ueiuje|e '}soua| 'ueiuej 'ejopesi 'en 'eo\/ 'lAia 'on 'eí|y 'j|z 'joqej 'zeujy 'pes 'zo 'M 'so|oi\/ 'luejuopej 'tueznequ} 'uend -ojd 'euwoqoqz 'euwo^jeius 'zu§ -ojed 'jeegep 'opue~| '|eeje 'e^jeq :ouAejopoA :e)|uezu)| 9) Asesan
íPoíHulajtz naí na iuihountm íp.tztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
NEVA
Govori se ...
... da so tudi ptujski policisti imeli nekaj od Bazenov energij, saj so morali iskati pet ukradenih mobilnih telefonov in žensko kolo. Edino izgube nedolžnosti ni nihče prijavljal...
... da se baje že takoj pozna, da je prvi mož poetovione na bolniški, saj je po ptujskih ulicah in lokalih baje veliko več občinskih uslužbenk in uslužbencev kot sicer.
... da se je med poplavo ra-znoraznih iniciativ pojavila tudi ta, ki želi Novo vas pri Ptuju preimenovati v Pozabljeno vas pri Ptuju, saj naj bi baje bili čisto zares pozabljeni - tako od župana kot od svetnikov.
... da je lahko županovanje tudi grozno resna in težka zadeva. Kako si sicer razlagati, da je središki župan zaplaval v profesionalne vode.
... da tudi Talijin hram ni več, kar je bil, saj so se nekateri poetovinski gledališčniki
pričeli ukvarjati z bolj profi-tnimi dejavnostmi, kot so denimo popravljanje kosilnic, šraufanje starih avtomobilov ter celo igranje„fusbala".
... da bi bilo treba turistom, ki se podajajo na ogled stare Poetovione in njenih znamenitosti, toplo priporočiti, da naj zaradi lastne varnosti in vprašljive higiene edinegajav-nega WC-ja v popoldanskem času raje prinesejo kahlice kar s seboj. (Baje pa se da lu-lati tudi, ko je WC zaprt, samo
ni lepo, če te kdo vidi...)
... da bi bili nekateri hudo veseli, če bi tudi Prešernova ulica v dneh, ko je zaprta za ves promet, imela vsaj kakšen Ovinek - Ovinek 3? Bi se vsaj kaj dogajalo.
Vidi se ...
. da so lahko kljub bolestni zavisti prijateljev in znancev tudi mali (ne le ljudje) na konju - in to celo na velikih in pomembnih sedežih.
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Foto: Tajno društvo PGC
Foto: Denis Novak
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu "jpg" in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo!
Tokrat nam je fotografijo svoje hčerke Adriane, ki se veselo igra z mamico Bojano, poslal Denis Novak. Sedaj pa seveda pričakujemo kup morskih fotografij in vam želimo prijetne počitnice!
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejevznakoskop
	5		6		9	8		4
7		4					2	1
			2	7		3	6	
1			8					3
2	9		1					
			9	5	7			2
								
		9	4				1	
	2	8		9		7		
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©	€€€	000
Bik	vv	©©	€€€	000
Dvojčka	¥»¥	©	€€	00
Rak	VV	©©©	€	00
Lev	¥»¥	©©©	€€	00
Devica	V	©	€€	000
Tehtnica	V	©©	€€€	00
Škorpijon	VVV	©	€	000
Strelec	VV	©©©	€€	0
Kozorog	VV	©	€	000
Vodnar	VV	©©©	€€€	0
Ribi	VVV	©©©	€	00
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 8. julija do 14. julija: 1 znak - slabo, 2 znaka -dobro, 3 znaki - odlično
Slika se razlikuje v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 11. julija, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili CD. Nagrajenec-ka iz prejšnje številke je: Aljaž Lesjak, CMD 6, 2250 PTUJ.
Pa veliko zabave!
Anekdote slavnih
V večji družbi so dolgo razpravljali o ljubezni, ko se je oglasil filozof, pisatelj in dramatik Jean-Paul Sartre: "Recite, kar hočete, vendar obstaja tudi trajna, vedno zvesta, proti vsem zunanjim vplivom odporna ljubezen, ki traja do smrti."
"Ali res mislite, da obstaja tudi takšna?" je vprašal dvomljivec.
»Seveda,« je odgovoril Sartre, »gre za ljubezen do samega sebe.«
***
Nekoč se je pisatelj Erich Maria Remarque peljal s taksijem po newyorški ulici in zagledal dramatika Ernsta Tollerja, tudi izseljenca. Stal je na avtobusnem postajališču in držal pod roko večjo škatlo za cigare.
Remarque je rekel taksistu, naj ustavi. Stopil je k Tollerju, pokazal na škatlo za cigare in rekel: »Res me veseli, da vam gre bolje, gospod Toller!«
»Motite se,« je odvrnil dramatik, »trenutno se selim drugam.« ***
Ko je bil poljski skladatelj Frederic Chopin nekoč pri prijateljici George Sand, je po sobi poskakoval in se podil njen mali pe-kinez, kitajski sobni pes, in poskušal ujeti lastni rep. Chopin je nekaj časa nasmejano spremljal njegove vragolije, potem pa se zamislil, odšel h klavirju in začel improvizirati lahkotno in vedro temo v tričetrtinskem taktu. Ko je končal, je kar zažarel. Našel je nesmrtno melodijo, valček v Des-duru, ki je pozneje postal znan kot Minutni valček, češ da toliko časa traja izvedba, vendar je v tem primeru veliko prehitra.
***
Veliki skladatelj romantične klavirske glasbe Frederic Chopin je od devetega leta starosti nastopal kot pianist. Po nekem koncertu ga je mati vprašala, kaj je bilo občinstvu najbolj všeč. Mali
Frederik je ponosno povedal: »Moj čipkasti ovratnik.«
***
Po nekem govoru je predsedniku ZDA Abrahamu Lincolnu neki nezadovoljnež dejal o njegovem govoru: »Gospod Lincoln, vaš govor je bil prav imeniten, vendar je v njem nekaj točk, za katere ne vem, kaj bi z njimi.«
Lincoln mu je odgovoril: "Gospod, žal mi je. Nekoč sem imel
psa, ki je imel enake težave z bolhami."
***
Ko so vprašali nemškega filozofa Arturja Schopenhauerja, ki je slovel kot nasprotnik žensk, kdo je pametnejši, ženske ali moški, je na kratko odgovoril: "Seveda so ženske pametnejše." Prisotne ženske so zaploskale povedanemu, potem pa ga je ena vprašala, zakaj tako misli. Filozof je pojasnil: "Zato, ker stopajo v zakon z moškimi."
Prvenci-Strelci • Obujanje starih kmečkih opravil
Od setve do peke - kot nekoč
Prizadevni člani Prosvetnega društva Prvenci-Strelci so minuli konec tedna pripravili nostalgično predstavitev nekdanjih kmečkih opravil v času žetve, ki so jo letos poimenovali Od setve do peke. V predstavitvi starih običajev je sodelovalo več kot 100 domačink in domačinov, ogledali pa so ji jo številni gostje od blizu in daleč.
Foto: M. Ozmec
Na domačem dvorišču je „virt" žanjce pogostil s „štamperlom" žganjice, gospodinja pa s kmečko južino.
V okviru dvodnevne prireditve „Od setve do peke" so v soboto, 5. julija, ob prireditvenem šotoru, ki je bil postavljen ob igrišču v Prvencih, odprli zanimivo razstavo starih kmečkih strojev in pripomočkov, ki so jih včasih uporabljali pri delu na polju, v vinogradu ali sadovnjaku. Kot je povedal predsednik Prosvetnega društva Prvenci-Strelci Janez Golc, so pobrskali na
podstrešjih v starih skednjih in kolarnicah ter po večletnem mirovanju razstavili stare kmečke stroje, pripomočke in naprave, s katerimi so si kmetje lajšali težko delo. Tako smo lahko videli v glavnem še lesen „trešmašin", ki je bil ob mlatvi nekakšna predhodnica današnjega kombajna, pa stare lesene cisterne in sode, leseno posodje, samokolnice, vozove, stare vprežne plu-
ge, brane ter drugo kmečko orodje, ki je bilo pred nekaj desetletji nepogrešljivo.
Na kmečko dvorišče, ki so ga skupaj s staro domačijo postavili samo za to prireditev, so si s kosami na ramenih pripeli žanjci in žanjice, ki sta jih pričakala „virt" in gospodinja. Tako kot včasih so žanjci prišli na kmečko dvorišče, le da se je to običajno zgodilo ob zori, pričakal jih je „virt" s „štamperlom" domače žga-njice, gospodinja pa jim je postregla z domačimi žganci in mlekom. Po okrepčilu so se skupaj odpravili na bližnjo
Foto: M. Ozmec
Zanjci so rezali nizko in rahlo, da niso poškodovali slame, saj jo potrebujejo za pokrivanje strehe.
Foto: M. Ozmec
Na dvorišču pred „škegnom" so zrnje včasih mlatili kar z udarjanjem snopov po „polovjaku".
žitno njivo, kjer jim je gospodar pokazal mejo, žanjice in kosce pa opozoril, da morajo žito polagati lepo in rahlo, da ne polomijo slame ali otepejo žita. „Pa z božjo pomočjo vre-di naredite!" je rekel virt, nato pa se je žetev pričela.
Kosci so se trudili, da so s skrbno sklepanimi in nabru-šenimi kosami rezali čimbolj pri tleh, žanjice pa so iz pože-tega žita sproti delale „povre-sla" ter žito pobirale v snope. Na delu so bili pridni otroci, ki so jih porabili za nošenje vode in „tukle" ali sadjevca,
Ptuj • Rekorden trofejni ulov v Ptujskem jezeru
Som, težak 43,5 kg in dolg 196 cm
Viktorju Rebernaku iz Maistrove ulice v Ptuju se je v ponedeljek, 7. julija nasmehnila zelo redka ribiška sreča, saj je v Ptujskem jezeru ujel doslej najtežjega soma. Brkati velikan je od glave do repa meril natanko 196 cm, tehtnica pa je pokazala, da je težak kar 43,5 kg.
Foto: M. Ozmec
Srečen ribič Viktor Rebernak z rekordno velikim trofejnim somom, težkim 43,5 kg in dolgim skoraj 2 metra.
Ko smo srečnega ribiča nekaj pred osmo uro obiskali na domačem dvorišču, je bil še vedno ves iz sebe, a ponosen, saj je ujel svojo najtežjo ribiško trofejo, zagotovo pa enega najtežjih somov, ulovljenih v Dravi. Viktor Rebernak nam je povedal:
„Na Ptujskem jezeru imam že lep čas svoj prostor, kamor hodim opazovat in krmit velike mrcine. Vedel sem, da so poleg ščuk tam zelo veliki somi. Po nedeljskem neuspelem ribarjenju, ko mi je 40 mm flaks nek velikan kar trikrat utrgal in odplaval dalje, sem se danes zjutraj takoj po 4. uri spet odpravil na isto mesto. Ni trajalo dolgo, kake pol ure, ko je plovec sunkovito zginil. Zategnil sem in takoj začutil, da je na drugi strani nekaj velikega in močnega. Kar 35 minut sva se borila, vozil je gor in dol, proti globočini, spet levo in desno, jaz pa sem vztrajno
navijal in popuščal. Ko se je vendarle ulegel na bok, so mi zasijale oči, kajti česa takega še nisem videl, čeprav sem ribič že skoraj 40 let. Ker sem bil čisto sam, sem segel po jeklenem kavlju in ga s težavo potegnil na suho. Še bolj sem bil presenečen, ko sem v ogromnem žrelu našel svoj trnek in kakih 20 cm utrganega flaksa. Torej mi je ta ista mrcina utrgala že včeraj.
A nastal je problem, saj sem se za vodo pripeljal z vespo, z njo pa takega orjaka nisem mogel spraviti domov. Poklical sem ženo in ji rekel, naj pripravi avtomobilsko prikolico, da pridem ponjo. Pa se je hudomušno nasmejala, češ, zakaj pa, menda nisi ulovil tako velike ribe, da je ne moreš pripeljati na vespi. Ko pa sem čez kake pol ure pripeljal na dvorišče soma velikana, ni mogla verjeti svojim očem."
M. Ozmec
ki sta bili včasih edini pijači na vsaki žetvi. Najmlajši so po njivi pobirali pozabljene žitne klase, da ne bi kakšno zrno šlo v nič.
Ko se je žetev prevesila v dopoldan, je gospodinja ob pomoči dekle na njivo prinesla južino ter žanjce povabila na konec njive, kjer je kar na tleh naredila poljski pogrinjek. Na hitro so zmolili očenaš ter sedli k južini. „Krüh, zobel in oljov lük", pa „pacane murke" in „oljov fižol" so bile včasih najpogostejša kmečka južina, danes pa so jih postregli še z mesom iz tunke in domačimi klobasami. Za posladek so dobili še sirovo ali ajdovo pogačo, spili kupico pijače, nato pa so žetev nadaljevali vse do poznega popoldneva, dokler niso vsega poželi. Preden so se odpravili domov, so iz žitnih snopov postavili „ra-stave" ter jih dobro zvezali, da jih ne bi prevrnila morebitna nevihta.
Včasih je mlatev potekala 14 dni po žetvi, v Prvencih in Strelcih pa so jo opravili kar naslednji dan, v nedeljo, 6. julija. Furmani so se z vozovi na konjsko vprego odpravili na polje, kjer so žitne snope naložili na lojtrski voz do vrha, nanj privezali žrd, nato pa vozove odpeljali na domače dvorišče, kjer se je pričel drugi del žetve. Žitne klase so zložili v „škegen", nato pa pričeli
mlatev na star način. Včasih je potekala na različne načine, odvisno predvsem od tega, za kaj so potrebovali prazno slamo. Najenostavnejša je bila, ko so s snopi udarjali po „po-lovjaku" - lesenem sodu ter z udarci palice z njih stepali zrnje.Ta način so uporabljali, kadar so slamo potrebovali za pokrivanje strehe; sicer pa so takšno slamo obdelali tako, da so jo „šopali" in „čelili" ter obrezovali. Snope slame so nato spet obesili na „štalo", kjer je viseča slama čakala na krovca, ki jo je s pridom uporabil za prekrivanje ali popravilo slamnate strehe. Pred pojavom kombajnov so na kmetih poznali tudi mlatev na „trešma-šin", ki ga je poganjala moč štirih močnih možakarjev, ter mlatev z mlatilnico.
Za še bolj vesel zaključek prireditve so pripravili parado 15 starih vozov in kočij na konjsko vprego ter šaljive kmečke igre, kot so puljenje korenja, nošenje vode, jezdenje bika (mehaničnega) ter pobiranje krompirja, prikazali pa so tudi, kako je včasih potekalo vasovanje deklini na kmečkem dvorišču. Oba večera so prireditev popestrili z družabnim srečanjem ob zvokih narodnozabavnih ansamblov - v soboto so za dobro voljo skrbeli Bratje Gašparič, v nedeljo pa Vitezi celjski.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Zrnje so ločili od plev s pomočjo velike lesene „redoseje."
Prireditvenik
Torek, 8. julij
21.00 Ormož, grajsko dvorišče, Zijah A. Sokolovic: Glumac ... je glumac ... je glumac
Sreda, 9. julij
21.00 Ptuj, Krempljeva 1 (dvorišče stare policije), gledališka predstava Ovinek 2
Četrtek, 10. julij
21.00 Ormož, grajsko dvorišče, plesna predstava Plesne izbe iz Maribora: V senci prestiža 21.00 Ptuj, Krempljeva 1 (dvorišče stare policije), gledališka predstava Ovinek 2
vabimo@radio-tednik.si
TV
SläßOpjÄ lüü'lia f jiffilfl PJS^JiSBitŠK/
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
SPORED ODDAJ
TOREK 8.7.
8.00 Oddaja Občine Destrnik - ponovitev 18.00 VIDEO TOP 10 odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Oddaja Občine Destrnik
SREDA 9.7.
8.0012. Dan gasilcev OGZ Ptuj 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Kronika Občine Hajdlna
ČETRTEK 10.7.
8.00 Valeta OŠ Dornava 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Zaključna prireditev OŠ Dornava
PETEK 11.7.
8.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 KUHAJMO SKUPAJ - kuharska oddaja 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 22.00 Sedmo platno
				
PONUDBA RABLJENIH VOZIL				
ZNAMKA	LETNIK	CENA«,	OPREMA	BARVA
ALFA ROME01471,9 JTDM	2006	14.990	KLIMA	RDEČA
BIUIWSERIJA3:318D	2003	12.490	AVT. KLIMA	METALIK ČRNA
BIVIW SERIJA 5 TOURING: 525 D	2005	23.900	AVT.KUMA	METALIKSIVA
BMW SERIJA 7:740 IL	2001	12.490	DVOJNA KUMA	METALIK MODRA
ČIMER VOYAGER 2.5 CRO	2003	10.990	KUMA	SIVA
CITROEN t31,4 i	2004	7.090	AVT. KUMA	METALIKB. RDEČA
CITROEN C41,6 HDI	2006	3.000	KUMA	METALIK ČRNA
CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI	2004	9.490	AVT. KUMA	SIVA
VW PASSAT 1,9 TRI	2006	18.990	AVT. KUMA	METALK MODRA
TOYOTA YARIS 1.3 WTi	2002	6.890	KUMA	METALIK SREBRNA
SPRINT EXSACTLY50CMM	2008	1.099	NOVO	MODRA
SPRINT CHOPER RAPTOR	2008	1.999	NDVO	ČRNA
AUDI At 1,11 T	1998	5.900	AVT. KUMA	SVETLO SIVA
CITROEN XANHA 2,01GVISX	1998	2.490	KUMA	METALIKT. ZELENA
MERCEDES ROADSTER SLK 200	2006	30.990	DVOJNA KUMA	SIVA
avto^Ä
ORMOŽ d.o.o. ^^^^^
Avtocenter Ormož d. o. o., Hordek44 c, 2270 Orniož Tel.: 02/741 6411,051 302910, www.ovtocenter-ormoz.si
VABILO
Vabimo Vas na prikaz demonstracijskega oranja in prikaz delovanja traktorjev STEYR, ČASE in priključkov REGENT.
V petek 11. 7.2008 ob 10 uri na polju v Loperšicah (5km iz Ormoža proti Središču ob Dravi)!
Lepo vabljeni!
www.radio-tednik.si


m
fh/t] I 'J M*
J J J _j NA GRAJSKEM C
DVORIŠČU V ORMOŽU
torek, 8. julij ob 21.00	GRAJSKO DVORIŠČE		ZIJAH A. SOKOLOVIČ: GLUMAC... JE GLUMAC... JE GLUMAC		vstopnina S€
					
četrtek, 10. julij ob 21.00	GRAJSKO DVORIŠČE		PLESNA IZBA MARIBOR: V SENCI PRESTIŽA		vstopnina 5€
					
petek, 11. julij ob 21.00	GRAJSKO DVORIŠČE		HELENA BLAGNE ZAMAN		vstopnina 10 €
					
nedelja, 13. julij ob 21.00	GRAJSKO DVORIŠČE		BENEŠKI FANTJE		vstopnina S€
					
petek, 22. avgust ob 20.00	CERKEV SV. JAKOBA ORMOŽ		MEDNARODNI FESTIVAL ZBOROVSKE GLASBE ORFEST: ZBOR CORAL CARMINA, NOVA MALAGA -ŠPANIJA		vstopnina 7€
O
o
•M
o
Prodaja vstopnic: TIC v gradu Ormož, vsak dan od 11.00-16.00, v nedeljo od 10.00-14.00 ter uro pred začetkom predstave. INFO: 02 741 53 56. Prizorišče: grajsko dvorišče Ormož, v primeru slabega vremena Dom kulture Ormož.
VSAK CSTRTSK OS 20.00 URI
POSKOČNIH
1.	GAŠPERJI - Gašperji to smo mi
2.	ZAPELJIVKE-Prvi je prvi
3.	VRT-Klopotec
4.	LIPOVŠEK- Bodoča mamica
5.	GORSKI CVET - Ko po toči še zvoni
6.	VIHAR - Ko trenutek sreče mine
7.	NOVI SPOMINI - Ko muzikant ne zdrži doma
Ji t
POP 7 TOP
1.	PREPIH-Playa de la Portorož
2.	WERNER-Padla si na tla
3.	ELA-Sem in tja
4.	PIJAMAS - Nočno kopanje
5.	MANCA ŠPIK - Que sera sera
6.Ans.	ŠTRK-Berem te
7.	SPEV-Pel bi zate
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Tel. Številka:
Glaaovnlce poiljite na dopisnicah na naalov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Nagrado prejme: VRHDVŠEK ROZALIJA Nova vas 34 2250 Ptuj
KREDITI VSEH VRST
> POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
- tudi za dohodke niqe od 400 EUR - Poplačila starih kreditov
> STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
SVETOVANJE na : 051 804 324
INOVATTVA, MIlana Prapotnlk s.p, Plvkova ulica 19/a,22S0PTUJ
ZAHVALA
ob boleči in prerani izgubi moža, očeta, sina, brata, svaka in strica
Miroslava -Slaveka Lačna
IZ PTUJA, MEGLOVA POT 2
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na zadnji poti slovesa. Hvala za darovano cvetje, sveče ter pisna in ustna sožalja. Posebna zahvala Hemodializnemu centru SB Ptuj, sestri Vidi za občutene besede slovesa, Komornemu moškemu zboru Ptuj, Društvu ledvičnih bolnikov Ptuj, OOZ Ptuj, OŠ Markovci in podjetju Komunala Ptuj za opravljene pogrebne storitve.
Tvoji najdražji
Antar, d. o. o., s Ptuja išče
več deklet
za delo v salonu za oblikovanje telesa.
Od vas pričakujemo: komunikativnost, veselje do dela z ljudmi in urejenost. Nudimo stimulativno plačilo, delo v urejenem delovnem okolju, izobraževanje, možnost napredovanja. Če vas mika, da bi se nam pridružili, prosim, pošljite svoj življenjepis na elektronski naslov: andrejrutar@siol.net ali telefon 041 948 906.
Mali oglasi
NEPREMIČNINE
PRODAM hišo, enonadstropno, z gospodarskih poslopjem v okolici Ptuja. Informacije na telefon 031 470 755.
KMETIJSTVO
PRODAM suha bukova drva, metrska, z dostavo. Telefon 041 312 621.
NESNICE, mlade, grahaste in rjave, v začetku nesnosti, cepljene, prodam. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM odojke, 25 kg, cena po dogovoru. Telefon 059 088 021.
BELE KOKOŠI, 4 kg, po 3,60 evra za žival. Naročila po telefonu 688 13 81 ali 040 531 246. Rešek, Starše 23.
PRODAM telico simentalko, staro tri mesece. Stanislav Lenart, Vintarovci 4, telefon 02 753 31 01.
DOM IN STANOVANJE
KUPIM bivalni vikend v občini Juršinci. Telefon 041 267 530, od 19. do 20. ure.
MOTORNA VOZILA
PRODAM renault clio III, 1,2 16 V, december 2006, 5 vrat, zlata metalik, avtomatska klima, 26.000 km. Cena 9.100 evrov. Telefon 031 686 448.
Krvodajalci
16. junij - Ivan Lukman, Obrež 117; Marinka Kolarič Lašič, Obrež 33; Tadej Lukman, Obež 117; Irena Kukovec, Strmec 20/a; Stanko Hriberšek, Stojnci 137/c; Bojan Mihajlo-vič, Dornava 137/c; Mihaela Svenšek, Kozminci 13; Gorazd Kmetec, Orešje 120; Zoran Horvat, Spodnja Polskava 141; Franjo Bezjak, Trajanova 12, Ptuj; Boštjan Kos, Grajenščak 36/a; Roman Šoštarič, Kukava 7; Milena Ozvatič, Ločki Vrh 1; Renata Štopfer, Pobrežje 32/ a; Marjana Rodošek, Sedlašek 112; Sabina Kralj, Krčevina pri Vurbergu; Janez Čeh, Biš 14; Ivan Kolenič, Finžgarjeva 19, Ptuj; Silva Kozel, Zakl 37; Dejan Rižnar, Ptujska c. 10, Ormož; Mitja Pernek, Kozminci 9/a; Mateja Erlač, Zabovci 101; Janko Kodrič, Bukovci 92/a. 19. junij - Franc Marušič, Zgornji Velovlek 22; Jelka Kolarič, Sovretova pot 14, Ptuj; Petra Furek, Dornava 12; Majda Bezjak, Velika Nedelja 41; Branko Kontarček, Hum 21/a; Silva Zelenko, Lahonci 5; Andrej Malovič, Placar 57/a; Frančiška Bratuša, Korenjak 3; Veronika Golub, Moškanjci 33/a; Branko Horvat, Kraigherjeva ulica 1, Lenart v Slovenskih goricah; Janez Vidovič, Gregorčičev drevored, Ptuj; Stanislav Jelen, Podlehnik 12/a; Metka Bolcar, Ribiška pot 17, Ptuj; Gregor Karneža, Naraplje 8; Herman Bukšek, Dobrina 32/a; Stanislav Čuš, Žamen-ci 12/a; Miran Šic, Rogaška c. 36, Ptuj; Matej Hergan, Spodnje Jablane 43/d; Sonja Koren, Mariborska c. 70, Orehova vas; Janez Rojko, Volk-
merjeva cesta 30, Ptuj; Alojz Ovčar, Podvinci 108; Ivan Ku-kovič, Suha veja 7, Ptuj; Branko Eržen, Slovenski trg 7, Ptuj; Boštjan Bedenik, Doklece 7/a Franc Vrbančič, Prvenci 6/b; Janko Muhič, Prvenci 19; Vinko Križanec, Sestrže 6; Samo Turčin, Zgornji Duplek 53/b; Marija Lesjak, Kidričeva cesta 68, Miklavž na Dravskem polju; Simon Tovornik, Kvedrova 4, Ptuj; Damjan Bromše, Ga-jevci 8/a; Aleksander Purg, Ul. 25. maja 4, Ptuj; Mitja Safo-šnik, Zgornje Jablane 6; Branko Korez, Stogovci 22; Štefan Petrovič, Strajna 45. 23. junij - Vilijem Trstenjak, Vinski Vrh 30; Janko Cimer-man, Šardinje 54/a; Jurček La-mot, Trnovec 1; Dušan Najvirt, Celestrina 11; Franc Gabrovec, Gorca 69; Tomaž Zemljarič, Kajuhova 12, Kidričevo; Janez Plajnšek, Tovarniška 1, Kidričevo; Ivan Vidovič, Slatina 60/a; Sebastjan Dobravec, Srednje gameljne 27, Ljubljana; Dušan Vorih, Kvedrova 2, Ptuj; Boris Železnik, Žetale 46; Slavko Vek, Tovarniška c. 21, Kidričevo; Jože Lončarič, Zg. Hajdina 203/b; Silvestra Brodnjak, Skorba 55/a; Janez Žerovnik, Golobova 3, Ptuj; Mirjana Bušljeta, Selska c. 14, Ptuj; Ibrahim Ekič, Ul. 5. prekomorske 9, Ptuj; Darko klaneček, Skorba 19/b; Janez Muršec, Zg. Hajdina 48; Janez Čuš, Gabrnii 5; Mihael Herega, Panonska 5, Ptuj; Zlatko Inti-her, Vlahovičeva 7, Kidričevo; Bojan Merc, Soviče 12; Natalija Bauman, Potrčeva 28, Ptuj; Franc Brmež, Sp. Velovak 32/ b; Leon Pišek, Hotinjska c. 75, Orehova vas; Franc Brodnjak, Skorba 55/a; Nevenka Lebar, Gorišnica 93/a.
Ptuj • Ekipa prve pomoči po vrnitvi iz Liverpoola
Slovenski RK odpovedal na celi črti
Ptujska ekipa prve pomoči Civilne zaščite MO Ptuj se je od 19. do 22. junija udeležila evropskega prvenstva v tekmovanju ekip prve pomoči, ki je bilo v Liverpoolu. Ekipa, ki jo vodi Matjaž Antonič, se je pripravljala pod strokovnim mentorstvom Ro-zike Ojsteršek. V desetih letih, odkar jo vodi, se je ekipa udeležila že treh evropskih prvenstev. Na letošnjem je bila med 28 ekipami 16., v triaži, ki so jo sodniki posebej ocenjevali, pa odlična peta, čeprav je uspeh tudi šestnajsto mesto, saj na tem prvenstvu sodelujejo tudi profesionalne ekipe prve pomoči.
Strokovna mentorica ekipe Rozika Ojsteršek je po vrnitvi iz Liverpoola povedala, da so na letošnje evropsko tekmovanje ekip prve pomoči šli z nekimi pričakovanji, predvsem pa ona sama glede na vlogo, ki jo ima v tej ekipi. »Še vedno trdim, to sem poudarila tudi na strokovni analizi, ki je bila 30. junija, da fantje znajo in zmorejo delati. Takšnega mnenja je tudi zdravnik, ki dela na prvi pomoči in ki bi lahko kateregakoli člana ekipa uporabil kadarkoli pri konkretnih oblikah reševanja, čeprav to ni njihovo vsakodnevno delo. Iz Liver-poola smo se vrnili z velikim razočaranjem in to samo zaradi tega, ker je naša krovna organizacija, Rdeči križ Slovenije, odpovedal na celi fronti. Ni nam dal informacij, ki veljajo na evropskih tekmovanjih in ki so letos veljale že četrto leto, kljub nenehnemu spraševanju, ali je kaj novega, ali veljajo kakšna posebna navodila. Te manjkajoče informacije so nam odnesle 440 točk, kot smo izračunali po tekmovanju. Izgubili smo jih na banalen način, pri ugotavljanju življenjskih funkcij, ki jih je ekipa sicer ugotavljala, ni pa jih beležila, čeprav bi jih morala. Zaradi tega, ker jih niso beležili, so izgubili točke.
Tudi pri organizaciji ni vse bilo tako, kot bi moralo biti, zlasti še pri seštevanju rezultatov. Naprej so določili prve tri ekipe, ponoči ob 24.30. Da o tem, da je tekmovanje potekalo v nemogočih razmerah, pri osmih stopinjah Celzija, dežju in močnem vetru od osmih
zjutraj do 19.15 zvečer, niti ne govorim. To se še ni zgodilo, pa je ekipa pred tem že tekmovala na evropskih prvenstvih na Češkem in v Avstriji. Za ostale ekipe so rezultate objavili šele v nedeljo, 22. junija, tik pred odhodom domov. Predhodno so jih sicer obvestili, da če jih ne bodo prejeli pred odhodom, jih bodo poslali naknadno po elektronski pošti.
Nisem neka velika strokovnjakinja za to, kljub temu pa bi rada povedala, da matematično to ni v nobenem primeru sprejemljivo, da najprej določiš prve tri ekipe, zatem pa vse ostale. Izračunati bi morali rezultate za vseh 28 ekip hkrati, da bi lahko dobili rezultate za prve tri. V skupni razvrstitvi je ptujska in obenem slovenska ekipa zasedla 16. mesto. Strokovno delo se ocenjuje po adekvatni rešitvi. Pri triaži smo bili odlični peti - torej tam, kjer je potrebno uporabiti vse svoje znanje, vse svoje sposobnosti, intelektualni pristop in podobno. Če ne bi tako banalno izgubili tistih 440 točk, bi morali biti uvrščeni med petim in šestim mestom.
Glede Rdečega križa Slovenije se bo potrebno pogovoriti in najti neko rešitev. Protesta še nismo vložili, ker bom sama najprej opisala vse pomanjkljivosti, ki smo jim priče že na samih državnih tekmovanjih, ko ena ekipa dobi z območnih združenj Rdečega križa drugačne informacije kot druge,« je po vrnitvi iz Liverpoola povedala Rozika Ojsteršek.
Ptujska ekipa prve pomoči,
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa prve pomoči CZ MO Ptuj v eni od akcij v okviru priprav na letošnje evropsko tekmovanje
ki je z manjšimi kadrovskimi spremembami delovala deset let, se razhaja, ne bo več kompletna. Nekateri sploh več ne bodo sodelovali, nekateri še eno leto, preostali pa bodo še razmislili in odločitev sporočili v teh dneh. Fantom prve ekipe sledi druga, ki se že kali nekaj let, prvo ekipo pa spremlja na tekmovanjih, da dobiva vtise in da vidi, kaj se v bistvu dogaja, kakšni so odnosi in pristopi. Izkušnja iz Liverpoola jim je dala vedeti, da gre samo v eni tretjini za strokovne stvari, vse drugo pa je po oceni Rozike Ojsteršek nepotrebni balast. »Če sodnik vidi, da tekmovalec meri pulz, da spremlja dihanje in stanje zavesti, pa tega ni zabeležil, bi vendarle moral upoštevati vsaj polovico točk,
ne pa da je povsod zapisal nič točk. Kot sem že povedala, nam tega, da moramo to beležiti, ni povedal nihče. Slovenija je imela na tem tekmovanju tudi svojo predstavnico, evropsko sodnico, ki smo so jo še posebej spraševali, ali je kaj novega, pa ni vedela o novostih nič.Vedno je bilo tako, vsaj na dosedanjih tekmovanjih, da je vsaka država predstavila tudi svojo doktrino. Na primer po slovenski doktrini je tako, da polivamo opekline preko gaze, obraza, če je opečen, ne zavezujemo, drugod pa ga. To so take specifičnosti, ki smo jih lahko preko glavnih sodnikov oziroma sodnikov na evropskih prvenstvih doslej uveljavili. To letos ni bilo dovoljeno. Tudi režim na kraju samem, kjer so se situ-
acije odvijale, je bil drugačen, ni bilo pravih stikov s sodniki. Morda je tako prav - naredi svoje in odidi, zatem pa sodnik poda svojo oceno,« je še povedala Rozika Ojsteršek.
Pri analizi udeležbe na evropskem tekmovanju ekip prve pomoči, ki je bila 30. junija, so ob tekmovalni ekipi sodelovali člani spremljevalne ekipe, ki se pripravlja oziroma bo začela priprave na regijsko tekmovanje ekip prve pomoči CZ, ki bo 20. septembra: mag. Janez Merc, Štefan Mally, dr. med., ki bdi nad strokovnim delom mentorice Rozike Ojster-šek, ki ni več redno zaposlena v zdravstvu, in Marijana Cafuta kot predstavnica Območnega združenja RK Ptuj.
MG
Tržec • V čelnem trčenju zgorel clio
Poškodovani voznica in sopotnica
V Tržcu pri Ptuju, v neposredni bližini uvoza k ribiški hišici v jami Tržec, se je v soboto, 5. julija, okoli 11.20 zgodila huda prometna nesreča, v kateri sta bili huje poškodovani dve osebi.
Foto: Črtomir Goznik
Rozika Ojsteršek, strokovna mentorica ekipe prve pomoči Civilne zaščite MO Ptuj, ki je v Liverpoolu dosegla 16. mesto.
33-letni voznik twinga je med vožnjo zapeljal na nasprotno smerno vozišče, kjer je čelno trčil v osebni avto Renault clio, ki ga je vozila 35-letna voznica.
Napoved vremena za Slovenijo
Zraven nje je bila v vozilu še 34-letna sopotnica, obe pa sta bili zaradi hudih poškodb odpeljani v ptujsko bolnišnico. Kljub hitremu posredovanju gasilcev iz PGD Tržec in Gasilske enote
Ptuj je renault clio srebrne barve zaradi trčenja skoraj popolnoma zgorel, zaradi prometne nesreče pa je bila cesta Tržec-Pobrežje zaprta dobri dve uri.
-OM
Danes se bodo padavine, deloma nevihte, razširile nad večji del Slovenije in popoldne večinoma ponehale. Proti večeru bo na Primorskem zapihala šibka do zmerna burja. Osvežilo se bo. Najnižje jutranje temperature bodo od 10 do 16, ob morju do 18, najvišje dnevne od 20 do 25, ob morju okoli 27 stopinj C.
V sredo in četrtek bo sončno. Popoldne lahko na severu nastane še kakšna nevihta.
Foto: M. Ozmec
Pogled na pogoreli renault clio, iz katerega so ptujski gasilci izrezali hudo poškodovano voznico in sopotnico, levo v koruzi pa so ostanki avtomobila Renault twingo.
Osebna kronika
Rodile so: Nevenka Anžel, Tovarniška c. 1, Kidričevo -Urško; Julija Klinc, Spuhlja 67, Ptuj - Mašo; Bojana Vinkler, Kajuhova ul. 5, Gaj pri Prager-skem - Lano; Staša Serdinšek, Panonska ul. 5, Ptuj - Tejo; Romana Topolovec, Mariborska ul. 38, Zgornja Polskava - Taja; Simona Kralj, Sveti Tomaž 43
-	Lana; Angela Kos, Žetale 30 -Špelo; Nataša Urlep, Breg 78/b, Majšperk - Tojo; Irena Slana, Koračice 56, Sveti Tomaž - Katjo in Simona; Karmen Modec, Spodnji Gaj pri Pragerskem 22
-	Tiana; Janja Hojnik, Borovci 59, Markovci - Sofijo; Tanja Fric, Gorišnica 155/a - Evo; Anita Tekmec, Spodnji Velovlek 12/a - Nika; Maja Stebih Trste-njak, Slamnjak 3, Ljutomer -Laro; Brigita Mohorko, Podleh-nik 2/c - Pio; Alenka Sok, Mo-škanjci 75/a, Gorišnica - Žana; Anita Lozinšek, Sela 16, Lovrenc na Dravskem polju - Tajo; Nada Jerenec, Stanošina 11, Podleh-nik - Benjamina; Liljana Kralj, Pavlovski Vrh 29, Ivanjkovci
-	Vasja; Sabina Vimer, Gajevci 7/a, Gorišnica - Tjašo; Gloria Ramona Bukšek Obrtniška ul. 1, Rogatec - Iris; Jožica Bratu-šek, Muretinci 11, Gorišnica
-	Gala; Nataša Sabeder, Zg. Du-plek 5/b - Patricka.
Umrli so: Alojz Furjan, Slovenski trg 1, Ptuj, rojen 1931
-	umrl 23. junija 2008; Marija Vuk, rojena Emeršič, Na postajo 2, Ptuj, rojena 1914 - umrla 20. junija 2008; Jožef Krajnc, Mejna cesta 33, Ptuj, rojen 1936
-	umrl 19. junija 2008; Elizabeta Brodnjak, Dolane 23, rojena 1934 - umrla 25. junija 2008; Franc Mlakar, Tržec 43/b, rojen 1953 - umrl 27. junija 2008; Srečko Gojkovič, Mežanova ul.13, Ptuj, rojen 1959 - umrl 29. junija 2008; Ana Horvat, rojena Voda,Janežovski Vrh 50, rojena 1926 - umrla 24. junija 2008; Barbara Petrovič, rojena Kolednik, Gruškovec 119, rojena 1934 - umrla 25. junija 2008; Franc Savec, Tovarniška c.25, Kidričevo, rojen 1929 - umrl 22. junija 2008; Ivan Majcen, Videm pri Ptuju 3/c, rojen 1943
-	umrl 22. junija 2008; Frančišek Lozinšek, Belšakova ul.37, Ptuj, rojen 1929 - umrl 26. junija 2008; Hedvika Brumen, Partizanska c.5, Lenart v Slov. Goricah, rojena 1919 - umrla 26. junija 2008; Terezija Primožič, rojena Domajnko, Ulica Viktorina Ptujskega 7, Ptuj, rojena 1918 -umrla 24. junija 2008; Ludvik Seruga, Svajgerjeva ulica 2, Ptuj, rojen 1935 - umrl 25. junija 2008; Neža Ciglar, rojena Ferš, Zakl 33, rojena 1920 - umrla 27. junija 2008; Anton Matjašič, Grlinci 20, rojen 1931 - umrl 28. junija 2008; Ivan Majhen, Ljutomerska c.20, Ormož, rojen 1920 - umrl 01. julija 2008; Roza Pernat, rojena Pintar, Pleterje 30, rojena 1931
-	umrla 30. junija 2008; Zlatka Jug, rojena Hebar, Kvedrova ul.5, Ptuj, rojena 1954 - umrla 01. julija 2008; Katarina Bro-dnjak, rojena Turk, Hajdoše 32, rojena 1924 - umrla 01. julija 2008; Matilda Lovrek, rojena Pišek, Lovrenc na Dr.polju 66, rojena 1926 - umrla 02. julija 2008; Marko Dostal, Ulica Viktorina Ptujskega 2, Ptuj, rojen 1947- umrl 28. junija 2008; Frančišek Karneža, Stogovci 15, rojen 1912 - umrl 03. julija 2008; Ana Strelec, rojena Vese-lič, Zabovci 49, rojena 1920 -umrla 03. julija 2008.
Poroke - Ptuj: Primož Hertiš in Helena Leskovar, Skrblje 7/a. Mihael Pongrac, Maršala Tita 24, Donji Mihaljevec, in Mojca Perger, Volkmerjeva cesta 24, Ptuj. Mladen Delin in Ana Fuchs, Trubarjeva ulica 13, Ptuj.