211. Številka. Trst, v sre«lo, 26. oktobra 1S98. Tečaj XXIII. EDHOST (Večerno izdanje.) GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA „EDINOST" ZA PRIMORSKO. Telefon Str. 870. 4 nVČ. V edlaoati Je m»«i ** Edinost" izhaja dvakrat na dan. razun nedelj in praznikov, zjutraj in zvečer nl> 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih izhaja ob !t. uri zjutraj. Naročnina znaSa : Obe izdanji na leto . . . gld. 21*— Za «amo večerno izdanje . „ 12*— Za pol leta, četrt leta in na meneč razmemo. Naročnino je plačevati naprej. Na na-ročbe brez priložene naročnine ne uprava ne ozira. Na drobno se prodajajo v Trutu tjut-ranje Številke po 3 nvč. večerne fttevilke po 4 nvč.; ponedeljnke zjutranje Številke po S nvč. Izven Trsta po 1 nvč. več. m Oglati »e računajo po vrstah v petitu. Za več- . kratno naročilo h primernim popustom. PosIhiis. osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd. »e računajo po pogodili, j Vsi dopisi naj po&iljajo uredništvu. Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnino, reklamacije in oglase sprejemu iipravnlStvo, Naročnino in oglime je plačevali loco Trst. Uredništvo lil tiskarna se nahajata v ulici ('arintia Stv. 12. Ipravnlntvo, od-pravnHtvo in sprejemanje Inseratov v ulici Molin piccolo Stv. II. uadstr. i Izdajatelj in odgovorni urednik Fran Oodnik. Brzojavna in telefonična poročila. (Novejie vesti.) Dunaj 25. (Zbornica poslancev.) Poslanca Spinčic in Laginja sta predložila nujni predlog, tičoč se bede prebivalstva v občini ttoljun v Istri. Dunaj 25. (Zbornica 'poslancev.) Zbornica je sprejela predloge budgetnega odseka, tičoče se bede, nadalje peticije poslanca Vuk o vid a glede podpore prebivalcem v Sinju, kateri so oškodovani p» potresu. Zbornica je prešla na dnevni red in je nadaljevala razpravo o naredbali, tičočih se proračunskega provizorija. Generalni govornik »contra«, poslanec Hofmann-NVellcnhof (nemška ljudska stinnka) je pričel govoriti. Dllliaj 25. (Zbornica poslancev.) Predloga, tičočo se lokalnih železnic, katero je predložil danes železniški minister, obseza zgradbo 2ti železnic v vseh delih države. Dolžina teh železnic znaša 716 kilometrov, denarja za zgradbo se potrebuje 44,407.000 gld. Med temi predlogami se nahaja tudi železnica iz Trsta v Poreč. DllU^J 25. (Zbornica poslancev.) V nadaljevanju razprave o naredbali, tičočih se računskega provizorija, je rekel govornik »contra«, dr. Hof-man-\Vellenhof, da Nemci ne opustijo svojega boja. Njihov cilj da je že vedno razveljavljenje jezikovnih naredeb, odstranitev vsega Nemcem sovražnega zistema in zagotovljenje opravičenega ugleda Nemcev v državi. Govornik »pro«, poslanec dr. Herold, je izjavil, da hočejo Mladočehi glede grofa Thuna še počakati. Oni hočejo, naj po programu večine v parlamentu nastopa vlada kakor resnična ustavna parlamentarična vlada. Na to so je prekinila seja. Prihodnja seja v četrtek. Dunaj 25. (Zbornioa poslancev.) Po večih stvarnih popravkih so se predlogi, tičoči se bede ljudstva, izročili proračunskemu odseku. DunnJ 25. Proračunski odsek je nadaljeval posvetovanje glede uravnave plač državnih slug. Več govornikov je povdarjalo potrebo, da se vladina predloga predela, na kar se je volil podod-sek. Na to se je zaključila seja. Dunaj 25. (Poročilo o kugi.) Ob (5. uri zvečer. Temparatura pri strežnici Peoha 40'6, žila 160, dihanje 105. Krvavenje kože na prsih je prenehalo. Temperatura pri sestri Valfridi i$7'0, v ostalem se počuti dobro. Gosehe 37*0, glavobol, sicer nobenih težav. Ostali se počutijo dobro. Dunaj 25. Popoludne jo obiskal grof Mu-ravjev ministra za vnanje stvari, grofa Goluohov-fckega, s katerim se je dalj časa razgovarjal. Dllliaj 25. Nagodbeni odsek je nadaljeval razpravo o nagodbenih pradlogah. Poslanec Aus-pitz jo novič izrazil svoje pomislike napram pariteti sestave generalnega svdta banke in je govoril o predlogi, tičoči se razdelitve povrnjenih sladkornih bonifikacij. Govornik je naglaševal potrebo, da se uravna kvota, preden se sprejme nagodba v tretjem čitanju, da se odločitev prihrani kroni. tiradec 25. V današnji seji novoizvoljenega občinskega zastopa je bil s 46 od 47 oddanih gla-fcov dr. Graf na novo voljen županom. Lastnik konsorcij lista „Edinosti". Nacijoialin in socijalizem v Avstriji, ii. Avktor članka »Naeijonalizem in socijalizem v Avstriji« prehaja potem k vprašanju: Kuj bi moglo sploh nastati iz te Avstrije?! Morila centrnlitiška država? Morda ali v to bi trebalo — tako meni pisec — d r ž a v n e g a jezika. To umejo prav dobro tudi Nemci. Jedino zato, ker hočejo ohraniti svojemu jeziku stare privilegije, zato so zajedno tudi centralisti. Ali tudi Slovani umejo pravi namen boja Nemcev zn centralizem in zato so oni — Slovani namreč — za-pričeli boj proti centralistički državi. Ali na nekaj druzega so pozabili Slovani — na to namreč, da zistem more biti le dober ali pa slab, nikdar pa no more biti isti zistem sedaj dober, sedaj slab, kakor so že okolnosti. Po menenju pisčevem pa Slovani niso do zadnjih posledic sovražniki centralizmu. Ako n. pr. Poljaki zahtevajo avtonomijo Galicije, Cehi svoje državno pravo, Dalmacija združenje z banovino, niso s tem še postali federalisti, ampak so še vedno centralisti, z razliko le, da hočejo avstrijski centralizem nadomestiti z ga-liškim, češkim in hrvatskim. Ali pa more biti centralizacija v malem bolja od centralizacije v velikem ?! In ta centralizem v malem bi bil še manje sposoben za rešenje narodnega vprašanja. Jedino, kar bi se doseglo s tem, bi bilo to, da bi se preneslo bojno polje, na katerem bi se nadaljeval boj nezmanjšano silo. Pa še jeden razlog je po menenju avktorja, ki najodločneje govori proti centralizmu. Centralizem p o m e n j a v s i k d a r absolutizem! In absolutizem ostaja vedno absolutizem, naj bo že konstitucijonelni, vladni ali osebni. Tudi konstitucijonalizcm je le posebna vrst absolutizma, nikdar pa njega protislovje. Federalizem, kakor ga proglašajo avstrijski Slovani, je torej le centralizem z manjo obsežnostjo, in po takem le — absolutizem! A kako naj absolutizem reši narodno vprašanje ? Za rešenje take naloge treba asolutno zali p a n j a narodov! Ali kje na j absolutno gospodstvo vzame tako zaupanje ? A ker federalizem — kakor povdarjono že večkrat — ni druzega nego centralizem in absolutizem, tedaj tudi on ne moro računati na tako zaupanje. Tako so torej gibljejo nazori avktorja o centralizmu Nemcev in o federalizmu avstrijskih Slovanov. Na to so obrača isti do svojih rojakov, do Slovencev. Poslednji se no navdušujejo ni za državni centralizem ni za deželno avtonomijo. Vzrok temu je znan: razkosanost naša na več pokrajin. Pač pa streme Slovenci po administrativnem združenju vseh slovenskih pokrajin. Ali — zopet nič! Tudi tako združenje ne bi bilo po mislih član-karja, kajti o tem sodi on isto tako kakor o ga-liški avtonomiji in državnem pravu češkem. Pov-sodi je manjšin, ki odklanjajo tako rešenje. Avktor meni torej, da so po nijedui teli poti no da rešiti narodno vprašanje v Avstriji, kajti o resničnem ro-šenju ne bi mogli govoriti, ker ne bi bilo zadovoljeno vsem delom. Mesto besede »zadovoljstvo« bi lahko postavili — tako meni pisec — beseda »jednako-pravnost«. Kajti, čim bi se res uveljavila jednakost, bi bilo že rešeno narodno vprašanje, ker poznejega morebitnega spora ne bi mogli označevati več Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu. kakor »narodno« vprašanje. Potem bi mogel nastati*)^ le za nadvladje. Tak boj bi pa imel povsem drugačen značaj, že zato, ker sedaj se bore posamični narodi /a dosego Jednakopmvnosti. potem pa bi se borili le za ohranjenje iste. Nadaljevaje opozarja pisec še na jedno možnost rešenja: na ono, o kateri je prav pogosto govora tudi v našem listu: t o j e s u m o-uprava narodov! O tem načinu pripoznava avktor, da je simpatičen, ter povdarja, daje samouprava narodov tudi cilj socijalizma. V taki samoupravi jereSe nje narodnega v p r a-šanja. Združeni narodi: v tem je mir, naravno tudi jednaki »pravnost, brez katere ni možna ni-kaka federacija. Ali avktorju se vidi nemogoče, da bi Avstrija mogla uresničiti samoupravo narodom. Naj bi se uredilo, kakor hotelo, imeli bi zopet teritorijalno razdelitev, torej zopet federacijo dežel, ki bi obsezala veče ali manje manjšine, ki bi bile izročeno večinam na milost in nemilost. Seveda sc govori o zakonu v varstvo manjšin. Ali tak zakon bi morul zopet priti le — od foruma centralizma! Potom bi bilo še le čudno: alijanou med centralizmom in federalizmom! Kdo naj bi določal meje med njima? Kako daleč bi segata avtonomija posamičnih delov in do kje bi Hcgala prava ukupnosti ? Kompromis med takimi na-sprotstvi je jednostavno nemogoč. Pa še. na nekaj ni smeti pozabiti — na to namreč, da so meje mod posamičnimi deli spremenljivo. Narodni značaji teritorijev se spreminjajo, a z novimi razmerami bi vedno nastajali novi prepiri. Pisec prihaja torej do zaključka, da narodi morejo obstati le brez mej. Naroda se ne more meriti geometriški, ampak ga treba šteti aritmetički. Z drugimi besedami: narod ne sestoji od ukupnosti oseb, živečih na gotovih določenih zemljiščih, ampak od ukupnosti vseh, ki govore jede n in isti določeni materini jezik in ki so iz svobodne volje p r i p oz n a v a j o jedni in isti narodnosti! Narodna samouprava mora torej obsezati ves narod. Jednako-pravnost Čehov bi bila n. pr. jako dvomljiva, ako bi so pripoznavala v Pragi in Plznu, no pa na Dunaju. Jedina možnost rešenja narodnega vprašanja jc torej po menenju avktorja v kultu-relnem jedinstvu narodov! Toda avktor je uverjeu, da v Avstriji ni možna taka rešitev, kajti čim bi nastopila, l)i Avstrija ne bila več Avstrija. Tudi moje države na zunaj bi se porušile. Saj Nemcem in Italijanom že sedaj ne zadošča več le kulturno narodno jedinstvo. Po uveljavljenju narodne jednakopravnosti bi narodno vprašanje nehalo biti vprašanje gospodstva in bi postalo kulturno vprašanje. A kultura — tudi narodna! — ne pozna deželnih iu državnih mej. Schiller in Dante imata isto veljavo za avstrijskega Nemca in Italijana, kakor za Nemca iz Nemčije in Italijana iz Italije. Ker bi avstrijski narodi — čim bi postali svobodni — stremili po združenju z svojimi plemeni zunaj mej te države, je torej jasno, da bi s tem prišel konec tej državi. Federalizem bi znači 1 torej razpad države. Od kodi more torej priti rešenje ? Tudi nato vprašanje nam daje pisec odgovora. Pravi resnični federalizem narodov znači svobodo, toda pogoj svo- bodi narodov je urolioila pommif ni kov, a s v o It o d i u a r o d o v bi s 1C d i 1a s v o 1» o <1 rt i11o-veštva! To je idcjal socijalizma: svobodnn, po lastni volji združujoča se družita! Le tako se da rešiti narodno vprašanje ! Le socijalističko se inore roniti to vprašanje. Seveda treba vzeti socijalizem vsega kakoršen je, kajti isti se ne spušča v mešetarenje. Z narodnim vprašanjem^«? mora rešiti tudi delavsko, žensko, mirovno vprašanje, s kratka vse, kar sestavlja socijalno vprašanje. Drugače ne gre. Priznati moramo, da smo velikim zanimanjem čitali ta izvajanja, ali razočaranje naše je bilo veliko, ko smo videli, da je člankar v »Akademie« zaključil tam, kjer bi liil moral še le prav začeti. Toda o tem drugi pot. DOPISI. Od nekod. (Izv. dopis.) Sleherni dan zasledujem po časopisih in čitam o povišanju plač raznim stanovom. Nekateri so že dosegli zaželjeno, drugi še čakajo. Pomagalo se je do sedaj onim, ki niso bili morda najpotrebneji. A onim pa, katerim že dalj časa primanjkuje vsakdanjega kruha, onim, ki bi prvi imeli pravico do drobtinic, palih z bogato obložene vladine mize, se rešilni dan le odteguje vedno. Mislim na državne služabnike. Dan 18. avgusta, toli za željen i dan poboljška tem revežem, je zatonih Prišlo je potem še nekaj 1H dnij v mesecih, in vendar še nič gotovega! Evo Vam dokaza, kako nujna je potreba, da z uredbo plač sodnijskim slugom in drugim državnim služabnikom ni smeti več zavlačevati. Priobčnjem Vam list nekega e. kr. sodnijskcga sluge od dne 19. oktobra t. 1., kjer pravi med drugim doslovno: »Predragi! Tudi jaz Ti hočem popisati svojo beračijo in pomanjkanje v žepu. Odhajati moram vsaki ponedeljek v S, dolino in gorovje po službenih opravkih. Po dva, tri dni ostajam od doma. Vselej se vračam s kačo v žepu. V 2, 3 dnevih zaslužim 2—3 goldinarje ; ali naj od tega denarja preživljam zunaj samega sobo, ali pa naj kaj prinesem domov? Ta mesec sem bil že trikrat po službenih opravilih; bilo je skupaj 5 in pol dnij. Zaslužil sem 6 gld. 30 nvč. Od tega sem sam porabil v 5 in pol dneh 2 gld. 30 nvč., 4 gld. sem dal svoji ženi za živež. Tako se trudim za žive in mrtve, zraven pa še stradam. Od svojih mesečnih 31 gld. 2:"» nvč. moram dati 5 gl. 50 nvč. za stanovanje, (» gld. plačam upnikom na račun storjenega dolga, 5 gld. 80 nvč. mesečno za mleko, za čevlje do 1 gl. 50 nč., za M. v šolo mesečno 2gl.; za F. za instrukcijo 1 gl. 80 nvč., za drva do sedaj mesečno 2 gl. Vse to znaša 24 gold. 60 nvč. Nas je 7 v družini in teh »> gld. 05 nvč., kateri mi preostajajo mesečno, moram si razdeliti za živež, obleko, v slučajih bolezni za zdravnika in zdravila. Koliko je pa drugih potreb, ki prihajajo nepričakovano ! Živi nli pa umri! Vendar živ ne morem v jamo. Delati moram dolg na dolg, dolžan sem že do 100 gld.; kedaj jih bodem zamogel plačati, ne vem. Meni se sedaj, od novega leta 18(,)8. sem godi tako hudo, da mi je obupati. Ako se ne bi zanašal v Božjo pomoč, bi moral že obupati na svojem stanju. Ako nam kmalu ne pomoreta Bog in naš dobri cesar s povišanjem plače, ne vem, kaj mi bo storiti, kam se obrniti......« Naj-li pišem komentar k teinu listu ? Potreba ga ni. In to je le jeden list ? Koliko je pa še drugih tej jednake vsebine, v katerih prijatelj toži prijatelju, e. kr. služabniku, o svojem neznosnem stanju. Da, človekoljubnost sama zahteva, da se pomore tem siromakom. Pomisliti pa moramo tudi, da ni nikake primere med neprilikami, nevarnostmi, s katerimi je spojena njihova služba, med natančnostjo in vestnostjo, ki se zahteva od njih, in pa med njihovo plačo. Vsakdo, komur iskra pravice le še malo tli v prsih, mora zahtevati za te služabnike vsaj toliko priboljška, da bodo rešeni stradanja in obvarvani — obupu. Politični pregled. V TRSTU, (Ine 2K. oktobra. Zopet krik — krivičnikov. »Indipen-dente« in »Pieeolo« sta zopet vsa iz sebe, ker sta izvedela da je finančni ravnatelj v Trstu izdal okrožnico, s katero vabi uradnike, naj bi obiskovali kurz za slovenščino, ki se ima ustanoviti. Že- lja viših oblasti, ki imajo v svojem območji! toliko slovenskega življa, da bi se uradniki kolikor le mogoče priučili jeziku, je menda tako umevna, da treba res le kri vidnosti kakega * 1 ndipendenta« ali »Piceola«, ako hoče iskati kdo v tem kako krivico Italijanom. Ali kedaj so se še hrigali krivičniki za razloge pravičnosti, potrebe in zdravega človeškega razuma ? »Indipendente« je — kakor vsikdar — klasičen v svojem argnmentovanju. Slovenski jezik ni potreben na finančni oblasti baje zato, ker predniki sedanjega ravnatelja niso smatrali za potrebno, da bi izdajali take okrožnice. In vse je bilo, kakor namazano, tako meni pro-gressovsko glasilo. K ljuhček, to ni tako. Šlo je pač, toda ob neštevilnih tožbah slovenskega prebi- I valstva, ob kršenju ustanovnih zakonov! So-li pa to normalni odnošaji, ako se v državi od njenih lastnih organov kršijo zakoni, ki so v podlago tej državi — državi, ki si je napisala v geslo: Justitia regnorum fundamentum ? To je vendar absurdno, da bi se morala vršiti krivica tudi poslej, ker seje doslej. Krivice trebn odpravljati, ne pa pokrivati jih z — novimi krivicami! A kaj naj rečemo k temu, da »Indipendente« ne bi imel nič proti temu, ako bi se uradniki morali učiti —• francoski! Ljudmi, ki tako govore, ni možno govoriti pametno, ker ne kažejo druzega, nego slepo sovražtvo do lastnih sodeželanov. Izbruhi sovražtva pa niso bili še nikdar dokaz, in v v resnici je vse dokazovanje »Indipendeutovo« nič druzega, nego zgradba iz pene njegovega strupa. Res je in temu ne oporekamo, da je italijanščina deželni jezik; ali jedini deželni jezik ni, k a k o r 1 a ž e »Indipendente«, ki pa naj ne pozabi, da tudi v politiki se prej ali slej uresničuje pregovor: Weh'dem, der liigt! Gorj<5 onemu, ki laže! V zaključku pa postaja »Indipendente« naravnost nesramen — ali pa tudi ne ! Ne : radikalno glasilo nam jo v svojem ognju le razkrilo, kar je bilo v Trstu doslej le stara navada. Pravi namreč, da rečena okrožnica je le znak p r e m a 1 e upornosti proti p r i t i s k u o s r e d n j e vlado! Tu je imate tisto ščit v a nje lokalnih oblastij proti centralnim oblastim iti to ščuvanje — ker ni nikdar zgrešilo svojega efekta na lokalnih oblastih — je postalo v T r s t u v e 1 o s i 1 a, j e d r o z i s t e m a ! Tu je zopet mal prispevek k zgodovini zistema na Primorskem. Na vse zadnje niti ne zamerimo »Iu-dipendentu«, ako hoče, da bi se ohranil tak zi-stem. Kako se je to živelo v prejšnjih časih : v soglasju z zistemom se je tirala opozicija proti — državi in pravicam državljanov!! Ti časi morajo rninoti. V državi, kakoršna je Avstrija, morajo priti ob besedo ljudje, ki poživljajo uradnike na upor proti avtoriteti zgolj zato, kerje kdo povabil — povabil, ne silil! — iste, naj se uče jezika ljudstva, s katerim občujejo. S »Pieoolom« obračunamo jutri. Za danes izražamo željo, da tudi na državnih oblastih pride enkrat do gesla : šah k r i v i Č n i k o m ! K položaju. Sedaj imamo torej decidirano izjavo, da se je odločila »Slovanska krščansko-na-rodna zveza« v prilog ministerstvu Thunovemu. Ma-loruski posl. AVaohnianin je izjavil v imenu zveze v nagodbenem odseku, da bode istn glasovala za prehod v podrobno razpravo. »Slovencu« brzojav-ljajo z Dunaja, da so razni klubi desnice veseljem pozdravili ta sklep. S tem da se je utrdilo stališče desnice, kar bo le na korist narodom, zastopanim v slovanski zvezi. S tem pa da se desnica in vlada nisti izročili vladi na milost in nemilost, marveč bode združena in ojačena desnica tem lože sklonila por godbo, kakoršna bo bolj ugodua za Avstrijo. »Pieeolo« od sinoči, ki je že poučen o stvari, je dokaj ozlovoljen, ker so se stvari tako zasukale in iztaža svojo nevoljo v pikrih opazkah. So čudni ljudje to. V večini bi bili radi in zajedno bi hoteli teptati načela iste večine. Ali so bili gospoda res toliko najivni, da so si domišljali, da grof Thun žrtvuje našo zvezo in s tem otvori vrata možnosti, da se razbije vsa večina, samo zato, da bi ugodil Italijanom ?! Tega ni mogel, tako kratkoviden ni mogel biti, kajti vedeti mora, da za to večino no bi najbrže sledila nobena druga, ampak — kaos, zmešnjava. Pa tudi to so morali vedeti Italijani že v naprej, da se naši ne spuste v nikako kombinacijo, v kateri bi bili tudi oni. Na tem pa ni kriva naša nestrpnost, ampak njihova minolost in — sedanjost. Gospodje so vedno sejali sovražtvo, torej naj se ne čudijo nikdar, ako žanjajo sedaj nezaupanje! (.'emu torej ozlovoljenje ?! Ako so pravi politiki, ako so dosledni ljudje, ako jim logika ni tuj«, in ako vedo, da tudi v |>olitiki treba nekoliko mortfle, potem bi bili že davno deli takov izid v svoj proračun in l»i se bili pripravili za — opozicijo. Zapomnijo naj si, <1 a nož, ki r e ž e n a dve strani, utegne služiti i z-bornov gotovem položenju, kakoršno je bilo v zadnjih letih, ko so imeli primorski Italijani svojo zlato dobo, ali prej ali slej mora priti čas, ko se ostrina takega noža jame zasajati v lastno meso. Seveda boli to, ali krivda bolečini je le v tein, ker je dotičnik rabil dvorezen nož. Naše stališče je znano. Označili smo je večkrat. Nikdar nismo zahtevali opozicije radi opozicije, ampak le radi stvari. Ni besedice nimamo torej prigovora proti sklepu naših poslancev, ako — so kaj <1 o segli. Mi jim zaupamo, ali naše zaupanje jim naklada vso odgovornost. MnravjOT na Dunaju. Ruski minister za vnanjc stvari, grof Muravjev, je, kakor znano, že nekaj dnij na Dunaju. Ker je naš cesar Fran Josip nalašč zaradi tega obiska prišel iz Godolo|na Dunaj in tudi sieer grofa Muravjeva ne vodi pot iz Pariza v Livadijo baš preko Dunaja, je gotovo pripisovati temu obisku nekoliko važnosti. Cesar je Rprejel ruskega poslanika pred nekoliko dnevi v nvdijenoi, v kateri se je mudil grof Muravjev celo poldrugo uro. Pred tem je bil grof Muravjev dve uri 7. ministrom za vnanje stvari, grofom Golu-ehovskim. Po avdijenci je bil Bprejet tudi minister Kallav, ki se je mudil dtdje časa pred cesarjem. Časopisje se mnogo bavi temi razgovori. Nekateri menijo, da se menijo podaljšati obstoječi dogovori glede Balkana med Avstrijo in Rusijo. Drugi kombinirajo zopet, da je ta obisk v zvezi z obiskom nemškega cesarja v Carigradu; nadalje, da so jo z ozirom na krečansko vprašanje in radi negotovega položaja v Makedoniji pokazala potreba, tla se dogovori ruska vlada z dunajskimi krogi. Ruski minister se je hotel naravnost informirati v merodajnih krogih ter je baje izjavil, da bode Rusija predlagala avtonomijo za Makedonijo, da se ne bi mogel motiti mir na Balkanu. Bržkone so je govorilo tudi o kongresu za razoroženje. Zanimivo je, kar piše »Neue Freie Presse« o namenu obiska ruskega ministra. Muravjev je konstatiral — tako pripoveduje rečeni list] — popolno soglasje med Rusijo in Avstro-Ogersko. Muravjev pa da je imel daljšo konferenco tudi s poznano predsednico društva prijateljev miru, baronico Berto Suttner. Zujo se je razgovarjal o ideji splošnega razoroženjn. Minister je povdarjal, da se dobro zaveda težav, ki so na potu uresničenju te ideje, toda obupati da ni smeti. Za sedaj se treba zadovoljiti s tem, [da se stori jeden korak naprej; Bog ne daj, da bi se hoteli ustaviti že o prvi oviri. Grof Muravjev je govoril o tem, kako bi morale ukreniti vlasti za reševanje mednarodnih sporov mirnim potom. Konečno da je grof Muravjev izjavil svoje prepričanje, da ideja svetovnega miru pride do gotove in splošne zmage, O tem se je še posebno uveril na konferencah, ki jih je imel z francozko vlado. Domače vesti. Dostojanstvo tajnega svetniku je podelilo Nj. Veličanstvo predsedniku višega deželnega sodišča v Trstu, gospodu vitezu dru. Edvardu Kin-d i n g e r j u. Imenovanje. Računski revidont na višem deželnem sodišču, gospod Alojzij F u r 1 a n, je dobil naslov in značaj računskega svetnika. Oestitamo. Oanite se — vi, ki ste poklicani v to! Pod tem naslovom nam pišejo: Slavna oblast je slednjič dovolila, da se je v letu 1898. po Kristusovem rojstvu vendar začela dogotovljati nesrečna brežansko-čieka cesta. Tudi podpore jo dala država za vas Ilovee, ako se ne motim, o500 gld. Namen državni podpori je menda ta, da se čim prej iz-gotovi ta eesta, in pa da si bedni kmet v obupnem stanju svojem zasluži kakov novčič. Ali glej smolo! Ne vemo, kaj je, ali je kriva burja ali kaj, da je delo zopet zaspalo. Prav v resnici bi želel odgovora v »Edinosti«, da-li se začne zopet delo in kedaj ?! Vsakako bi se moralo začeti zopet še v tem letu. Zato bi prosil slavna županstva v Materiji, Dolini in Klancu, da bi se ganila ona v ta namen, in da bi storila vse, kar jim je mogoče. Pomislite, da bode ta cesta gotovo v veliko korist ubogemu kmetu, ki bode mopel po njej odvajati ono malo, kar je pridelal, in dovajati, česar potrebuje. Nadejam se, da se nisem oglasil zastonj! Občan. Neverjetno! Pišejo nam: Včeraj sem prejel pismo od prijatelja, živečega v Prapi. Vsebina pisma je žalostna za nas Jugoslovane ali žalostna tudi za brate Celic. Ko bi mi pisal kaj tacega kak preprosti človek, bi mu enostavno ne verjel, toda oseba, ki mi piše, je vredna, da ji verjamem. Mej češkim dijaštvom iz viših tečajev — tako pravi prijatelj — smo mi Jugoslovani -- prava »deveta dežela!« Neredko se pripeti, da nas vprašujejo vse-učiliščni dijaki: »Kaj ne, da Trst ni v Avstriji?!« ali pa: »Kranjsko, to je nekje tam v Ljubljani t! 1« Prijatelj mi pravi nadalje, da se on kar za glavo prijemlje, ko mora odgovarjati na taka in slična vprašanja. To mu rad verjamem! Ako smo nepoznani celo v takih inteligentnih krogih, potem si moremo misliti; kako nas — ne pozna masa češkega naroda!! Neverjetno! Du, neverjetno, jsobito, ako pomislimo, da ga ni mej nami delavca ali kmeta, ako le znajpodpisati svoje ime, ki bi vsaj po imenu ne poznal vseh Slovanov in njih zemlja, da niti ne govorimo o inteligentnejših krogih naših. Kakor me obvešča prijatelj, se snuje v Pragi društvo slovenskih visokošolcev, ki imajo priliko in dolžnost poučevati bratske kroge Češke o naših stvareh. Ne vem, gospod urednik, da-li sprejmete te moje vrstico v svoj cenjeni list, vsekako pa Vas prosim, da spregovorite tudi Vi besedo o teh neverjetno žalostnih razmerah. V nas je slišati, kako se delavci razgovarjajo o avsrijskih in o izvenavstrijskih Slovanih, kako navajajo posamične kraje, mesta in celo število prebivalstva, mej tem ko v Pragi ne vedo niti nekateri visokošolci, kje da se nahajata Ljubljana in Trst!!! Češkim vodilnim krogom bi bilo skrbeti za to, da se bodemo spoznavali. Saj je le v vzajemnosti naša rešitev. Prvi korak do vzajemnosti pa je medsebojno spoznavanje. Neverni Tomaž. Poziv! Vsi oni iz Rojana in Barkovelj, ki žele vpisati se letos v »Matico Slovensko«, naj pošljejo najpozneje do 29. t. m. udnino (2 goldinarja) poverjeniku, Č. g. Franu Guštinu, kapelanu v Hojanu, Dne 31. t. m. mora biti že ves denar v Ljubljani na vodstvu »Matice Slovenske«. Letos izda »Mat. Slov.« velik stenski zemljevid. Kdor ga želi, naj doda 2 goldinarja. Na veliko dramatično predstavo vabi odbor zavoda sv. Nikolaja. Predstava bode v torek, dne 1. novembra 1898. v redutni dvoraui gledališča »Politeama liossetti« sodelovanjem tambura-škega zbora iz Rojana, govorom in igro. Vspored ; 1. a) Koračnica iz operete »Jamska Ivanka«, tamburaški zbor; b) »Moji spomini«, venee slovenskih narodnih pesni, tamburaški zbor. 2. Govor, govori g.a K. P. H. a) »Na planinah«, valček, tamburaški zbor; b) »Kako si krasna!«, hitra polka, tamburaški zbor. 4. »Stari Ilija«, igrokaz v treh dejanjih. Mej dejanji bode sviral tamburaški zbor. Začetek ob 71/* uri zvečer. Vstopnina za osebo 40 nvč., sedeži I. vrsto 50 nvč., II. vrste 40 nč., III. vrste 20 nvč. — Ker je koncert v korist zavodu sv. Nikolaja, se predplačila hvaležno sprejemajo. — Na obilno udeležbo uljudno vabi ODBOR. Pevsko In brnlno društvo »Primorsko« v Maekoljah priredi v nedeljo dne 30. oktobra t. 1. svojo prvo veselico s plesom. Na veselici bodo sodelovala tudi pevska društva: »Domovina« iz Ospa in Gabrovice, »Vodnik« iz Dolino, »Straža« iz Plavij in tamburaški zbor pevskega društva »Slava« od sv. M. Madg. spodnje. Vspored veselice: 1. Jenko: »Naprej«, godba. 2. Pozdrav predsednika. 3. Cesarska pesem, godba. 4. Tamburanje. 5. Volanč: »Slovan na dan«, z sopran in alt solo, poje zbor iz Mačkol. 0. M. Tom asi: »Sere na da«, godba. 7. A. Nedved: »Vijolični vonj«, poje mešani zbor iz Ospa. 8. Tamburanje. 9. Stritar: »Domovini«, deklnmuje gdč. Valerija Piciga. 10. I. P.: »Venec slov. melodij«, godba. 11. A. Nedved: »Ljubezen in pomlad«, poje pevski zbor »Vodnik« iz Doline. 12. Tamburanje. 13. Hajdrih: »Morje adrijansko«, poje pevski zbor »Straža« iz Plavij. 14. Zaje: »IT boj«, godba. 15. Šaljivi pizor. 16. Tamburanje. 17. Josip Flejšman : »Triglav«, poje mešani zbor iz Mačkol. 18. »Mojn Avstrija«, koračnica, godba. 19. »Svoji k svojim«, igra v enem dejanju, izvršujejo diletantje iz Mačkol. 20. Godba. Po eni uri odmora prične ples. Začetek točno ob 4. uri jiopoludne. Vstopnina na voselieo za osebo 20 nvč., za otroke do 12. leta 10 nvč., sedeži po 10 nvč. Na veselici in k plesu bode svirala godba iz Boljunca. V slučaju slabega vremena se veselica prenese na prihodnjo nedeljo. Za žensko podružnico sv. Cirila in Metoda v Sežani je nabrala Mimiea v veseli družbi botric in botrov na Grahovem Brdu 4 krone 40 stot. z geslom: Bog jih živi in g. »statsauvalta« mej njimi! Akad. društva »Slovenija« na Dunaju odbor se je sestavil za zimski tečaj 1898—99 tako-le: cand. iur. Fran Novak, predsednik; iur. Josip Andres, podpredsednik; iur. Ivan Zabukov-šek, tajnik; iur. Anton Bončar, blagajnik; pliil. Hinko Vodnik, knjižničar; iur. Josip Očkorl, arhivar; iur. Fran Vidmar, gospodar; iur. Josip Šajn, iur. Emil Valentinčič, namestnika. Pevsko društvo „Zarja" v Rojann priredi v nedeljo dne 20. novembra svojo veselico z igro in petjem. Program priobčimo svoječasno. Darovi. Nabralo se je v gostilni g. Trevena za družino K. pri okrogli mizi dno 10. t. m. gld. 4. — G. C. je daroval dne 17. t. m. 20 nvč. — Neimenovan po g. Trcvnu v gostilni g. Babiča 5 gld. — Jak. Snebelj je nabral v isti namen v gostilni g. Babiča dne 10. t. m. gld. 2-IG. Darovalcem bodi izrečena najsrčnejša hvala. PoŠtlie stvari. Pišejo nam : Prvim januvar-jem 1899 se preosnujejo deloma poštni aradi na deželi. Od tedaj so bode namreč vsem poštnim uradom nakazavala mesečna plača naprej. Poštarji, ki sami opravljajo poštno službo, so nastavijo z dekretom; tudi njihova plača se zboljša za nekaj odstotkov od 1. julija naprej. Vsem nceraričnim poštnim uradom bode dovoljen nedeljski in praz-niški počitek v toliko, da bc bode uradovalo le dopoludne. Nadalje so jo vsem poštarjem in poštnim odpravnikom obojega spola pripoznala jubilejska spominska kolajna. Temi koncesijami so se le doloma uresničilo dolgoletno nado naše. Obžalujemo, da se ni oziralo enako na vse poštne sloje, posebno pa na one poštarje, ki vsled zasebnih opravil ne načelujejo osebno Bvojim poštnim uradom, ampak morajo na lastne stroške in lastno odgovornost vzdržavati izkušeno poštno osobje, in da se jo na uboge poštne odpravitolje, te največe trpine na poštnem zavodu, pozabilo popolnoma. Žalostno! Gospode poslance prosimo toplo, da store vse možne korake, da se odpomore tomu nedostatku; saj imajo gori označeni poštarji in poštni odpravi-telji enake, da, še veče dolžnosti! Torej naj se jim pripoznajo tudi enako pravice! Brzojavni in telefonski promet meseca septembra 1898. — Na c. kr. brzojavnih postajah poštnega ravnateljstva tržaškega bilo je meseca septembra 1898 in sicer na Primorske m: oddanih........ 52990 došli h........ 59974 tranzitujočih......102217 vseh brzojavk 275181 od teh jih odpada na Trst sam: oddanih........ 35491 došlih........41347 tranzitujočih...... 148801 vseh brzojavk 225039 na Kranjskem: oddanih........ 9500 došlih......., 11093 tranzitujočih......19185 vsili brzojavk 39844 Telefonski promet: a) V interurbanom telefonskem prometu bilo je pogovorov v istej dobi: v Trstu........ 1950 » Opatiji....... 333 » P ulj u........ 09 » Ljubljani...... 300 b) V lokalnem prometu govorilo se je: v Trstu ...... 250000 krat Pulju . Gorici Opatiji Ljubljani 5709 4500 109«; 9569 Izdaten lov so imeli danes zjutraj finančni organi: respieijent Alfred Kaufmann ter višja stražnika Bekar in Gartner. To je prišlo tako-le. Finančni oblasti so opetovano prihajale tožbe iz okolice, da se gode poškodovanja na trtah, zelenjavi itd. iti celo psi da se zastrupljajo od nepoznanih — tihotapcev. Vsled teh ovadeh so finančni organi jeli zasledovati po okolici, da bi zalotili dotične tičke. In danes zjutraj se jim je tudi posrečilo to. Rečeni finančni organi so se podali ob 2. popoln noč i proti dirkališču. Tam blizo dirkališča so čakali do 6. ure in pol. Ob tem času je došel iz stanovanja mestnega konjcderca neki človek, ki je nosil vrečo na rami. Za njim pa jih je došlo iz dvorišča še kakih 20 ljudij isto tako z vrečami na ramah, ki pa so, zazrši finančne organe, zbežali nazaj na dvorišče, od koder so se razpršili na razne strani. Od vseh so finančni organi mogli zapleniti le 4 vreče, v kateri je bilo — v mehih — do 140litrov špirita. Vse drugo so mogli tihotapci razliti po tleh, oziroma poskriti, ker je konjederec oviral finančne organe, češ, s kakim poveljem in s kako pravico prihajajo oni v njegovo hišo?! Vsakako je čudno to, dn se je organ, ki je podrejen mestnemu magistratu, in ki mora vedeti, da je d a v e k n a špirit iz kij učlj ivo dohodek magistrata, vedel tako, da so mogli tihotapci zbežati, oziroma poskriti blago. Mislimo, da finančna oblast ukrene potrebno, da se nje organi ne bodo ovirali na ta način v njih službi cel<5 od javnih organov! Nezgoda na železnici. Včeraj zjutraj ob 4.35 m. je zapustil postajo Nabrcžinsko, tovorni vlak namenjen v Gorico. Ker pa naprava, ki naj bi bila vlak navodila na goriški tir, ni bila odprta, je isti zašel na neki tako imenovi »mrtvi tir«. Strojevodja je sicer takoj, zapazil zmoto in jc storil vse možno, da bi hitro vstavil vlak, vendar ni mogel preprečiti, da ne bi so isti zaletel ob od-bijalca sunkov, ki sta zgradjena ob koncu »mrtvega tira«. Par vozov skočilo iz tira, je nekaj poškodovalo, osebja pa na srečo nikdo. Vsled te nezgodo so morali vlaki, došli z Dunaja, ostati kaki dve uri v Nabrežini. Razprave radi izgredov v Trstu. Včeraj je sedel na obtožni klopi deželnega sodišča 16-1. Fortunat Skerk iz Trsta. Obtožen je bil radi javnega nasilstva storjenega zlobnim poškodovanjem tujega blaga. Dobil je 14. mesecev. Iz-prcd sodišča. Neki Cinic iz Buj in neki Viktor Paletini iz Pulja sta hotela nekega večera po vsej sili rešiti dva njiju prijatelja, ko so redarji ta poslednja vodili v zapor. Neprenehoma sta ponavljala to zahtevo in sta tudi potegovala za roko prijatelja-jetnika. Tako da sta sledila dolgo, vedno dalje, do zaporov, in tu so zaprli — vse štiri. Včeraj sta prejela od deželnega sodišča za svoje neumestne dokaze prijateljstva Cinich 1 mesec, Palattini pa 6 tednov. Lep brat Je bil to! Včeraj je policijski ofieijal Titz na zahtevo dež. sodišča aretiral 36-1. Andreja Nolla iz Šibenika, ker jo poslednji po krivem obdolžil svojega lastnega brata, da je umoril njiju očeta. Lep brat je to. Policijska vest. Ivan Oblak, 25-letni dninar, je našel včeraj zlato zaponko z dijamantom v obliki konjske podkovi blizu rudečegu mosta v ulici Carintia. Prinesel jo je na komisarijat v ulici Scussn. Koledar. Danes v sredo 2H. oktobra: Lucij nn in Marcel. Jutri v četrtek 27. oktobra: Sabina, mučenica. SolnČni: Izhod ob 15. uri 47 min. Zaliod „ 4. „ 40. „ Lunin: Izhod ob 3. uri 7 min. Zahod „ 3. „ 1 ,, Ta je 44. teden. Daues jo 21)«. dan tega leta, imaino torej Se f>< dni. Brzojavna in telefonična poročila. (Zadnje vesti.) Dunaj 26. Nagodbeni odsek jo nadaljeval včeraj splošno razpravo o nagodbenih predlogih. Posl. Gross je povdarjal, da so se govorniki večino izrekli le za pogojni vsprejem pogodbe. Govornik se jc protivil poholjškoiu, ki naj bi jih dobivalo pivovarne in tovarne sladkorja, /vezane z velikimi poaeatvi. Pametneje l>i bilo, ila bi se bila vlada . Grof Thun je baje obljubil slovenskim poslancem, da uvede potrebna poizvedovanja za uravnavo jezikovnega vprašanja na Koroškem. Pariz 25. Pred palačo Bourbon so bili hrupni prizori proti Zidom in za republiko. Množica je napadla policiste. Do 4. ure popoludne je bilo zaprtih 150 oseb. Prava 2G. »Narodni Listv« so izvedeli z Cetinja, da avstrijska vlada ni dovolila češkemu novinarju Holečku, da bi nosil Danilov red, podeljeni mu od kneza Črnogorskega. Pari/ 2(>. Ministri so se podali k minister-skemu predsedniku Fauru, da podajo skupno demisijo. Govori se, da postane Ribot naslednik Brissona. Pariz 25. Včerajšnja seja komore je bila vil tarna. Ministerski predsednik Brisson je prosil, naj se interpelacije o aferi Drevfus odločijo od druzih vprašanj. Deroulfede je očital vladi, da si prisvaja nasilje ter jo ostro kritikoval postopanje vojnega ministra Chanoine. Poslednji je takoj izjavil, da odstopi. Dva poslanca sta se stepla. Vspre' jel se je dnevni red, v katerem je rečeno, da je civilna oblast nad vojaško, a da se vojski izreka zaupanje. Zajedno pa se je vsprcjel tudi dodatek poslanca Mahy-ja (proti kateremu se je pa izrekel ministerski predsednik), s katerim dodatkom se poživlja vlada, naj stori konce zasramovanju vojske. Socijalistiški poslanec Bertout je predlagal, naj se vladi izreče zaupanje. Ta predlog so je odklonil. Ministri so ostavili dvorano. Pariz 2(>. Po noči so se ponavljali spopadi h policijo. Odbor socijalistiške stranke je sklenil, da je takoj uvesti akcijo, s katero se pozovejo socijalistiške, revolueijenarne in republikansko sile na organizovano obrambo. Najnoveja trgovinska vest. \ew-York 25. oktobra (Izv. brzojav.) Pšenica za december 7G, Koruza za dec em-ber as,s/8 Mast 532. Trgovinske vesti. lliiriimpeStn 26. Plenica za marec 9<>i do {»•«;">. PSe-nica za september—-—