GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA LITIJA ŠTEVILKA 3- LETO 6 MAREC 1978 VOLITVE ŠE NISO KONČANE Volilna opravila še niso zaključena. Volitve delegacij za zbore občinske skupščine in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti smo 9. in 12. marca že uspešno izvedli, pred nami pa je še izvedba drugih volilnih opravil. V marcu smo poleg volitev izvedli še II. seje temeljnih kandidacijskih konferenc v krajevnih skupnostih in OZD, nove delegacije so se konstituirale in izvedena je bila II. seja občinske kandidacijske konference. Po sprejetem rokovniku bomo v naslednjih dneh izvedli še naslednja volilna opravila: 1. prva seja republiške kandidacijske konference mora biti izvedena do 28. marca; 2. prva seja vseh zborov občinske skupščine mora biti izvedena do 12. aprila; 3. prve seje skupščin SIS bodo izvedene v skladu s samoupravnimi akti SIS; 4. prve seje skupin delegatov za delegiranje v zbor občin in zbor združenega dela skupščine SRS bodo izvedene do 28. aprila; 5. druga seja republiške kandidacijske konference bo izvedena do 26. aprila; 6. prva seja vseh zborov skupščine SRS bo izvedena do 9. maja; 7. prve seje skupščin republiških SIS bodo izvedene v skladu s samoupravnimi akti SIS; 8. prva seja skupščine SFRJ bo sredi maja. Kdo voli delegate za zbore skupščine SRS in skupščine SFRJ? 1. Delegate družbenopolitičnega zbora skupščine SRS volijo delegati družbenopolitičnega zbora občinske skupščine na 1. seji. 2. Skupine delegatov za pošiljanje delegatov v zbor združenega dela občinske skupščine na 1. seji izmed delegatov, ki so bili za zbor združenega dela občinske skupščine izvoljeni 9. marca. NAŠI DELEGATI ZA KONGRESA Delegati za VIII. kongres ZKS in naše občine bodo: - Borišek Franc, Litija, mojster v Predilnici; - Gerzid Sadik, Litija, strojnik pri TOZD Gradmetal; - Mihelič Bojan, Gabrovka, vodja proizvodnje v Presadu; - Vida Repina, Šmartno, analitik v upravi SO Litija. Delegat za XI. kongres ZKJ je tov. Eva Kovic iz Jevnice, pomočnik ravnatelja v osnovni šoli Litija in članica ZK od leta 1949. 3. 4. 5. 6. 7. Delegata za prvo sejo zbora občin skupščine SRS določijo vsi zbori občinske skupščine na 1. seji. Člane predsedstva SRS volijo vsi zbori občinske skupščine na 1. seji. Delegate zveznega zbora skupščine SFRJ volijo vsi zbori občinske skupščine na 1. seji. Delegate za zbor republik in pokrajin skupščine SFRJ izvolijo vsi zbori skupščine SRS izmed delegatov družbenopolitičnega zbora skupščine SRS ter izmed članov delegacij temeljnih samoupravnih skupnosti in organizacij, ki so lahko delegirani v druge zbore skupščine SRS. Člane predsedstva SFRJ in SRS izvolijo vsi zbori skupščine SRS. UREDNIKOV STOLPEC Koliko pa to stane? Gre za materialno škodo in za škodo, ki nastane z izgubo človeških življenj pri prometnih nesrečah. V pričujočem uvodniku navajam nekatere podatke in de-, jastva ter misli ob astronomskih številkah materialne škode pri prometnih nesrečah in grozljivih številkah ugaslih življenj na nsših cestah. Govorim o naših cestah in tu mislim na vse ceste v Sloveniji, saj se naši občani vozijo po vseh slovenskih cestah in po vseh teh cestah mnogi premnogokrat in na žalost tudi prenehajo živeti. In kje so vzroki? Podatki kažejo, da so poglavitni vzroki v nas samih. V letu 1975 je bilo v prometnih nesrečah v SR Sloveniji ob življenje 596 ljudi, med vzroki prometnih nesreč pa prevladujejo zlasti prevelika hitrost (32,5 %), neupoštevanje prednosti (15,7 %), nepravilnosti pešcev (13,2 %), uživanje alkohola (13 %) itd V več kot polovici prometnih nesreč so povzročitelji vozniki osebnih .vozil. In tu lahko začnemo govoriti o naši kulturi vožnje in o izvajanju družbene samozaščite v cestnem prometu. Pa poglejmo, kaj vse smo si privoščili v SR Sloveniji lansko leto: na cestah je prenehalo živeti 680 ljudi. Vrednost teh življenj je neprecenljiva, škodo ob smrti človeka je sploh nemogoče oceniti. Žalosti svojcev, delovnih tovarišev, prijateljev se ne da nadomestiti z nobenim denarjem. Tudi ugasio življenje ni moč več obuditi. Lani je bilo samo na območju ljubljanske regije pri prometnih nesrečah za približno 14 starih milijard (po oceni območne zavarovalne skupnosti Ljubljana) materialne škode. Koliko bi za ta denar lahko zgradili novih stanovanj, ali asfaltiranih cest, šol, drugih objektov družbenega standarda, pokaže že sila enostaven račun. V cestnem prometu si torej privoščimo tolikšno razkošje, kot da bi bili skrajno bogata družba in — kar je še bolj nerazumevajoče — kot da nam ni preveliko niti do lastnega življenja, niti do življenj drugih. Kje je tu družbena samozaščita v cestnem prometu, in kje in kakšna je morala povzročiteljev nesreč? Ob vsem tem se moramo zavedati, da lahko dosežemo rezultate v izvajanju cestnoprometne družbene samozaščite le z enotnimi in usmerjenimi napori pri dviganju humanizacije odnosov med udeleženci prometa. Eden izmed važnih elementov naše družbene samozaščite je namreč tudi vzgoja in preventiva v cestnem prometu in na splošno skrb za prometno varnost delovnega človeka in občana. --- Kako blizu tega smo, pa zgovorno pričajo tudi nekatere številke v tem sestavku. Ali bodo letos še večje? VOLILNA UDELEŽBA NA VOLITVAH 12. 3. 1978 V NAŠI OBČINI: vpisanih volilcev: 11.705 volilo: 11.415 ali 97,52 % 2. STRAN GLASILO OBČANOV MAREC 1978 DRUŽBENI DOGOVOR O ZDRUŽEVANJU SREDSTEV ZA PRIDOBIVANJE POSLOVNIH PROSTOROV ZA NAMENE SERVISNIH IN DRUGIH DEJAVNOSTI MALEGA GOSPODARSTVA V LETIH 1976-1980 Boljša perspektiva malega gospodarstva V skladu z družbenim planom o razvojnih perspektivah občine Litija v letih 1976-1980 je SO Litija v februarju 1978 sprejela program razvoja malega gospodarstva občine Litija za obdobje 1978-1980, ki vključuje tudi pridobivanje prostorov za potrebe malega gospodarstva, saj so primerni prostori osnova za opravljanje dejavnosti. Omenjeni družbeni dogovor pomeni prvi korak k uresničevanju te naloge, saj je njegov namen združevati sredstva za načrtno in pospešeno pridobivanje poslovnih prostorov za hitrejše razvijanje zlasti storitve dejavno- sti. Pri planiranjih poslovnih prostorov pa sodelujejo tudi krajevne skupnosti. Udeleženci dogovora združujejo sredstva pri Samoupravni stanovanjski skupnosti - samoupravni enoti za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini, ki vodi sredstva po posebnem načinu in je nosilec realizacije dogovora, s tem da ureja odnose med posameznimi udeleženci in se dogovarja glede statusa sredstev in kreditnih poslov. Za združevanje sredstev se udeleženci obvežejo plačevati svoje obveznosti na naslednji način: - SSS-SE za gospodarjenje s stano- Kako se povezujemo v zboru združenega dela skupščine SR Slovenije Zbor združenega dela skupščine SRS bo imel 150 delegatskih mest, in sicer: — z gospodarskega področja - 90 delegatskih mest — s prosvetno-kulturnega 18 delegatskih mest — s socialno-zdravstvenega 13 delegatskih mest — iz kmetijske dejavnosti 18 delegatskih mest — iz obrtne dejavnosti S delegatskih mest — iz delegacij državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev, ki niso organizirani kot OZD 5 delegatskih mest — iz delegacij oboroženih sil SFRJ 1 delegatsko mesto Za gospodarsko področje se za eno delegatsko mesto združujeta občini Grosuplje in Litija. Za prosvetno-kulturno področje se za dve delegatski mesti združujejo občine: Ljubljana-Šiška, Ljubljana-Bežigrad, Domžale, Kamnik in Litija. Za socialno-zdravstveno področje se za eno delegatsko mesto združujejo naslednje občine: Ljubljana-Šiška, Ljubljana-Bežigrad, Domžale, Kamnik in Litija. Za področje kmetijske dejavnosti za še eno delegatsko mesto združujejo naslednje občine: Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana Šiška, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Center, Ljubljana Bežigrad, Cerknica, Logatec, Vrhnika, Ribnica, Kočevje, Grosuplje in Litija. Na področju obrtnih dejavnosti se združujejo naslednje občine za eno delegatsko mesto: Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana Šiška, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Center, Ljubljana Bežigrad, Novo mesto, Trebnje, Metlika, Črnomelj, Logatec, Vrhnika, Ribnica, Kočevje, Grosuplje in Litija. Na področju državnih organov, družbenopolitičnih organizacij in društev, ki niso organizirani kot OZD, se za dve delegatski mesti združujejo naslednje občine: Ljubljana Vič-Rudnik, Ljubljana-Šiška, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana Center, Ljubljana Šiška, Kranj, Jesenice, Radovljica, Tržič, Skorja Loka, Novo mesto, Trebnje, Metlika, Črnomelj, Logatec, Vrhnika, Ribnica, Kočevje, Grosuplje, Domžale, Kamnik in Litija. Nova trgovina Občani Rozmanovega trga v Litiji že dalj časa čutijo potrebo po živilski trgovini, saj se sedaj oskrbujejo v različnih trgovinah, ki so precej oddaljene od naselja. GIP BETON ZASAVJE TOZD GRADMETAL in MERCATOR sta prisluhnila njihovim željam in dokaj hitro je zraslo v naselju ogrodje novega trgovskega lokala. Trgovina bo imela okoli 400 m2 trgovskega prostora, v objektu bo tudi manjši gostinski lokal z vrtom. Mercator bo v trgovini prodajal predvsem živila in gospodinjske potrebščine, t.j. artikle, ki jih občani Rozmanovega trga najbolj potrebujejo. Predračunska vrednost objekta znaša približno 8.000.000 novih dinarjev. Po predvidevanjih bo objekt predan svojemu namenu avgusta meseca. L.K. vanjskimi hišami v družbeni lastnini združuje celotno amortizacijo in najmanj 50 % iz najemnine za investicijsko združevanje v višini 220.000 din; — sklad za gospodarski razvoj določi v ta namen soudeležbo pri investicijah v poslovnih prostorih letno v skupni višini 200.000 din; - obrtniki se vključujejo v sofinanciranje poslovnih prostorov tako, da vplačujejo vnaprej najemnino, obračunava pa se skladno z višino vnaprej plačane najemnine, ko se določi najemnina za poslovni prostor posameznega koristnika, — obrtniki, ki imajo poslovne prostore v lastni zgradbi, se lahko vključujejo v sofinanciranje na naslednji način: Uveljavljena zakupnina za poslovni prostor v lastni zgradbi je merilo za določitev višine sredstev, ki jih obrtniki združujejo za pridobivanje poslovnih prostorov. Ta sredstva se obrtnikom priznavajo kot strošek poslovanja po 13. točki 75. člena zakona o davkih občanov in so torej neobdavčena. Skupna višina sredstev bo razvidna iz pristopa posameznikov k družbenemu dogovoru, - Za ta namen se lahko združujejo še druga sredstva. Skupna vsota, ki naj jo zberejo udeleženci v posameznem letu, bo odvisna od konkretnega plana, letno bo zbranih najmanj 500.000 din, valorizacija pa bo pogojena s potrebami in gospodarskimi gibanji. Osnova za razdeljevanje in porabo tako zbranih sredstev je tudi plan izgradnje poslovnih prostorov. Družbeni dogovor obvezuje tudi komunalno skupnost za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v tem smislu, da bo omogočala pravočasno reševanje komunalnih naprav in zagotavljala ugodnejše pogoje pri oddajanju zemljišč za to dejavnost v okviru srednjeročnega programa razvoja malega gospodarstva. Ta dogovor predvideva tudi kreditiranje poslovnih prostorov posameznim obrtnikom. Dodeljevanje kreditov (najmanj 30 % od investicijske vsote) bo možno v letu 1979 in bo urejeno s posebnim pravilnikom. S sredstvi upravlja 7-članski odbor udeležencev družbenega dogovora. Ta družbeni dogovor so podpisali v ja: nuarju letošnjega leta: Združenje obrtnikov občine Litija, Samoupravna stanovanjska skupnost občine Litija, Sklad za gospodarski razvoj občine Litija, Komunalna skupnost občine Litija in Izvršni svet skupščine občine Litija. Vida Repina Koliko bomo prispevali k zdravstvenim uslugam? Delegati OZD in krajevnih skupnosti so na seji občinske zdravstvene skupnosti Litija 3. februarja letos sprejeli samoupravni sporazum o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva ter aneks k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana za obdobje 1976-1980 občinske zdravstvene skupnosti Litija. Javna razprava o obeh dokumentih je tekla od sredine novembra 1977 inje bila dokaj burna. Predvsem je uporabnike zdravstvenih storitev razburila predvidena valorizacija osebnega prispevka, ki naj bi jo uporabnik prispeval k posamezni zdravstveni storitvi, t.j. participacija. Tako živahna razprava je opozorila na nekatere slabosti v naši zdravstveni službi, t.j. dolge čakalne dobe v splošnih in zobozdravstvenih ambulantah, slabostih specialističnega in bolnišničnega zdravljenja, neustrezno razdelitev kapacitet zdravstvene službe in podobno. Dosti je bilo govora tudi o zlorabi pravic iz zdravstvenega varstva, kar vse skupaj pripomore, da je naša zdravstvena služba dokaj draga. Da bi vsaj nekoliko polivali na neracionalno koriščenje zdravstvenih uslug je bilo predlagano, da se nekatere pravice zdravstvenega varstva razširijo, povečala pa naj bi se tudi participacija k posamezni zdravstveni uslugi. V osnutku obeh sporazumov je bila participacija visoko postavljena/Tudi v naši občini smo imeli pripombe na njihovo višino. Pripombe so bile sprejete, tako da je sedanja višina participacije dokaj nižja od predloga v osnutku sporazumov. Sprejeta višina participacije je naslednja: 1. za prvi kurativni pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 2. za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovih svojcev 3. za zobozdravstvene storitve ter pripomočke: — za prvi pregled pri stomatologu-specialistu — za vsak rentgenski posnetek — za vsako zalivko — za polno kovinsko prevleko — za vse druge prevleke — za inlay nazidek — za vsako krono za vsak člen v mostovni konstrukciji Kadrovske vesti Novi vršilec dolžnosti direktorja v TOZD Usnjarna Šmartno je Milan Palatinus iz Vrhnike, Novi direktor Kovine je Janko Hauptman iz Za vrstnika Novi direktor Delavske univerze Litija je Janko Slimšek iz Litije. Vršilec dolžnosti direktorja novoustanovljene T OZD Komunala je Janez Baš iz Litije. Novi vršilec dolžnosti direktorja TOZD Industrije apna Kresnice je tov. Sotlar Franc iz Ljubljane. 20 din 60 din 20 din 5 din 20 din 150 din 180 din 100 din 220 din 100 din za vsako nadomestilo fasete, cementiranje stare prevleke, demontažo pre- 7. 8. vleke ali krone, oddelitev vmesnega člena ali gredi — za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku — za gred, opornico ali jahač — za vsako totalno protezo — za vsak obturator — za vsako parcialno protezo — za vsako začasno protezo — za vsako bazo kovinske proteze — za snemni ortodonski aparat pri uporabnikih, — starejših od 18 let — za vsak fiksni ortodonski aparat pri uporabnikih starejših od 18 let — za vsako reparaturo, prilagoditev stare proteze podložitev ali reokluzijo za vsak prvi pregled pri zdravniku-specialistu za napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana za vsak rentgenski posnetek v ambulantah in dispanzerjih za medicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in inštitutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, pri večkratni oskrbi pa za največ 30 dni v koledarskem letu-dnevno za prvi prevoz z reševalnimi vozili in posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik, v zvezi s posameznim primerom zdravljenja za zdravilo, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept 9. za dietetični preparat za dojenčka ob prevzemu v lekarni na recept 10. za kontracepcijska sredstva (tudi oralna), ki se nudijo uporabnikom v dispanzerjih in ambulantah 11. za proteze, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzije in prosto stoječi posteljni trapez 12. za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice in protezo in navleke za km po amputaciji 13. za ortopedske čevlje 14. zakilni pas 15. za bergle 16. za inhalator, aparat za aerosol in mehanične dvigalne priprave 17. za očala 18. za kontaktna stekla, kadar so nujno potrebna za opravljanje poklica 19. za očesno protezo 20. za lasulje zaradi trajno izražene plešavosti, 1 traumatskega izvora, posledice jemanja določenih zdravil in umetne dojke 21. za ojače valni slušni aparat, kadar je nujno potreben za opravljanje poklica 22. za ponovno umetno prekinitev nosečnosti, kadar je medicinsko indicirana 35 din 45 din 120 din 320 din 45 din 400 din 300 din 500 din 350 din 500 din 50 din 50 din 20 din 30 din 60 din 15 din 15 din 100 din 150 din 150 din 300 din 150 din 30 din 40 din 40 din 90 din 100 din 90 din 150 din 250 din Ko so se delegati odločali o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva, so imeli pred očmi dejstvo, da so lahko pravice le tolikšne, kot je na razpolago sredstev, ki jih namenimo za zdravstvo. Po ugoditvah strokovne službe zdravstvene skupnosti se bo iz naslova participacije zbralo le 4,6 % vseh sredstev občinske zdravstvene skupnosti. Po zaslugi široke javne razprave so participacije delno ali v celoti oproščene nekatere socialno ogrožene kategorije: - borci NOB pred 1/1-1945 v celoti, po 1/1-1945 delno; - predšolska in šolska mladina ter študenti; - osebe, ki se niso mogle usposobiti za delo in življenje in so zaradi tega invalidi; - občani nad 70 let starosti v celoti oz. delno, razširile pa so se tudi nekatere pravice, ki so bile v osnutku ožje postavljene. S sredstvi, ki se bodo zbrala na območju občine, bodo gospodarili delegati OZD in krajevnih skupnosti neposredno, ker se je regijska pristojnost dokaj zmanjšala. V občinski zdravstveni skupnosti se bo neposredno uveljavil interes uporabnikov in izvajalcev zdravstvenih storitev. L. K. MAREC 1978 GLASILO OBČANOV STRAN 3 KONGRES Tovariš sekretar, pred nami je VIII. kongres ZKS in XI. kongres ZKJ. Predkongresna aktivnost je bila v naši občini zelo razgibana. Kje je bilo težišče dela v predkongresni aktivnosti? Osmi kongres ZKS je sklican za 3. april 1978, medtem, ko bo XI. kongres ZKJ v mesecu juniju. Ne mislim ocenjevati vloge in pomena osmega kongresa ZKS, kateremu smo doslej posvetili komunisti v naši občini največ pozornosti, saj so ocene doseženih, družbenoekonomskih odnosov v Sloveniji opredeljene v poročilu CK ZKS, ki celovito obravnava vse sfere družbenopolitičnega in gospodarskega življenja v republiki, v pretežni meri velja tudi za našo občino. Poudariti pa je potrebno, da je prav na teh ocenah zasnovan predlog resolucije za VIII. kongres ZKS, ki opredeljuje stališča ZKS, do najbolj bistvenih vprašanj današnjega časa, je torej kažipot v kontinuirani preobrazbi družbenoekonomskih in družbeno- Eolitičnih odnosov v naši družbi. Ni na-ljučje, da smo prav komunisti naše občine posvetni dograjevanju „Predloga resolucije, za VIII. kongres ZKS veliko pozornosti in sprejeli tudi stališče, da osnovne organizacije v predkongresni aktivnosti vsaka na svojem področju napravi celovito družbenoekonomsko analizo stanja, izhajajoč iz postavk „Predloga resolucije za VIII. kongres ZKS in, da na tej osnovi sprejmejo tudi svoj lasten program vključevanja komunistov. Za pre-obraževanje družbenoekonomskih odnosov v sredinah, kjer živijo in delajo. Litijski komunisti razumemo VIII. kongres ZKS kot tudi vso aktivnost, ki je v zvezi z kongresom kot proces, ki bo našel svoj odraz v mobilizaciji vseh progresivnih sil v boju za nove družbene odnose. Za sekretarja komiteja ste bili izvoljeni 19. decembra lani, profesionalno pa ste pričeli na komiteju delati šele februarja letos. Gotovo ste v predkongresni aktivnosti sodelovali tudi že pred izvolitvijo? Uvodoma sem že omenil, da predkongresno aktivnost komunistov ne moremo zredu-cirati na en sam ali dva meseca pred kongresom. Predkongresna aktivnost se je pričela v naši občini že sredi lanskega leta, ko so v osnovnih organizacijah ZK pričeli s pripravami na volitve in evidentiranjem možnih kandidatov za občinsko konferenco in delegate za oba kongresa. Kot je razvidno je bila akcija zelo široko zasnovana in je našla svoj epilog v občinski konferenci dne 19. decembra lani, ko smo komunisti v naši občini sprejeli program predkongresne aktivnosti, ki pa ga upoštevaje nova spoznanja stalno dopolnjujemo. Ko je komite obravnaval pristop k organizirani predkongresni aktivnosti, se je zavzel za vključitev vseh občanov v to aktivnost in ne samo članov ZK. Ali je bilo to stališče realizirano? Tako konferenca kot tudi komite občinske konference se v obravnavanju kongresnih gradiv zavzemata, da bi bil s stališči ZK do poglavitnih družbenih«problemov v občini in načinom njihovega razreševanja seznanjen in vključen čim širši krog občanov. Najbrž je danes še preuranjeno govoriti, kako smo to stališče realizirali, saj bo ta proces potekal ob rednem delu osnovnih organizacij ZK, ki pa ni in ne more biti časovno omejen. Kako so se konkretno vključevale v obravnavo predkongresnih gradiv osnovne organizacije ZK? Stališče Občinske konference ZKS Litija je bilo, da vsi komunisti samoiniciativno proučijo predkongresna gradiva ter na tej osnovi analizirajo stanje na področju delovanja 00, taka usmeritev je bila nujno potrebna, saj bi v tem primeru porabili čas za proučevanje gradiva namesto za poenotenje stališč odnosno dogovorov za akcijsko usmeritev svojih članov. ZAKON IZVAJAMO PREPOČASI Eno izmed težišč predkongresne aktivnosti je bUo tudi izvajanje zakona o združe- Branko Pintar, sekretar komiteja Občinske konference ZKS Litija, je v razgovoru za Glasilo občanov govoril predvsem o predkongresni aktivnosti v naši občini in o nekaterih nalogah v bodoče. Ob nekaterih drugih vprašanjih pa smo skušali poseči tudi na nekatera druga področja iz njegovega dela in ■H življenja. nem debi. Kako ocenjujete izvajanje tega zakona v naši občini? Eno osnovnih izhodišč predkongresne aktivnosti v resnici predstavlja izvajanje določil ZZD in s tem spreminjanje družbenoekonomskega položaja delovnih ljudi. Izhajajoč iz gradiva, ki je še v obravnavi posebne komisije pri Občinski komisiji za spremljanje in uresničevanje ZZD, bi veljala ugotovitev, da so v večini bili samoupravni akti sprejeti zaradi zakonskih zahtev, še zlasti rokov in premalo odražajo interese delovnih ljudi. Do takega pojmovanja v spreminjanju samoupravnih aktov je prišlo povsod tam, kjer so sporazume samoupravnih odnosov razumeli le kot zakonsko dolžnost, he pa kot gospodarsko in družbenopolitično nujnost, ki je istočasno pogoj za pravilno naravnani in hitrejši družbenoekonomski razvoj naše družbe in delovnih ljudi. Torej s sprejemanjem nekaterih samoupravnih aktov izvajanje ZZD v občini še ni zaključeno izvajanje določil ZZD, lahko bi dejal, da je to šele začetek, saj se s formalnim spreminjanjem oblik samoupravnega organiziranja mora spreminjati tudi vsebina, in sicer v smeri, da bodo delovni ljudje postali resnični gospodarji nad sadovi združenega dela. Odločanje delavcev o dohodku v OZD je ena izmed temeljnih pravic delavcev. Ali menite, da to načelo dovolj hitro izvajamo? Menim, da odločanje delavcev o razporejanju dohodka še vedno ni zaživelo v smislu določil zakona o združenem delu. Omenim naj zlasti vsebinski pristop, ki je še posebno očiten ob sprejemanju zaključnih računov. Kaj so po vašem mnenju glavni vzroki za prepočasno izvajanje tega načela? Težko je vse sredine izpostaviti, tiste najpomembnejše zaviralne sile, ki onemogočajo odločanje delavcev o dohodku. Dejstvo je, da nekatere skupine in posamezniki še vedno najraje kar sami odločajo v imenu delovnih ljudi, ne pripravijo variantnih predlogov, sklicujejo se na domnevo, da je v določenih sredinah pomanjkanje, zlasti, da je še nizka raven izobrazbe, vsled česar nekateri preprosto ne razumejo sistema delitve itd. Letos smo sprejeli sistem nagrajevanja po delu. Ali so se v kakšni OZD pojavljale težave pri sprejemanju teh samoupravnih sporazumov? Večjih težav pri sprejemanju novih sporazumov pri izvajanju novega sistema nagrajevanja ni bUo v naši občini. S tem pa ni rečeno, da je sistem nagrajevanja po delu že dograjen. Menim, da bodo v nekaterih delovnih kolektivih morah še veliko storiti, da bodo delavci udeleženi na dohodku po kriterijih, kijih določa zakon o ZD, še posebno tam, kjer bodo delovni kolektivi vključeni v reprodukcijske celote in se bodo morali sporazumeti za kriterije udeležbe pri skupnem prihodku. Svobodna menjava dela med OZD in samoupravnimi interesnimi skupnostmi je tema, ki je velikokrat na dnevnem redu v družbenopolitičnih organizacijah. V kolikšni meri odločajo delavci o sredstvih, ki jih namenjajo za financiranje dejavnosti kot so izobraževanje, zdravstvo itd. ? Da, svobodna menjava dela med delom materialne proizvodnje in SIS ali bolje rečeno med izvajalci določenih programov (izobr., zdr. kultura., tel. kultura), še vedno ni v celoti integralni del življenja in delo delavcev OZD in TOZD, čeprav se je stanje v zadnjem letu bistveno popravilo. Potrebno bo utrditi spoznanje, da le v zavisnosti gospodarstva v občini, in s tem v zvezi zagotavljanja sredstev za skupne porabe, lahko pričakujemo obojestranske pozitivne rezultate. Prav zaradi pojmovanja, da so tako zagotovljena sredstva odtujena in ker je bila pretrgana neposredna vez med delavci in izvajalci programov, kjer delavci realno niso dosti vplivali na spreiem predloženih programov, je bilo v končni fazi sprejeto stališče za njihovo boljše vključevanje. Položaj delavcev v takoimenovanih dislociranih obratih, ki imajo sedež temeljne ozi- roma delovne organizacije izven občine je po raznih ocenah in ugotovitvah preveč ohlapno opredeljen vsaj v zvezi s samoupravnim delovanjem in vplivom na delitev dohodka Ali bodo za izboljšanje tega stanja storjeni kakšni ukrepi? V naši občini imamo nekaj dislociranih enot, ki še nimajo TOZD-a, družbenoekonomski položaj teh delavcev se prav gotovo razlikuje od ostalih, ki so samoupravno organizirani v TOZD-ih. V okviru organizirane akcije sindikata si bomo komunisti prizadevali, da se bo tudi njihov položaj spremenil v smislu določil ZZD. ORGANIZACIJSKE SPREMEMBE Koliko je članov ZK v naši občini? V naši občini je v 29 osnovnih organizacijah vključenih 630 članov ZK. Seveda pa to niso vsi komunisti, ki so za stalno naseljeni v naši občini. Dobršen del članov je zaposlenih in vključenih v 00 ZK izven naše občine. Kako ocenjujete delovanje članov ZK, ki so organizirani v OZD v Krajevnih skupnostih, kjer prebivajo? Dobršen del komunistov, ki so vključeni v 00 v OZD oziroma TOZD, se poleg delovanja v svoji organizaciji vključuje tudi v delo v družbenopolitičnih organizacijah v KS. Seveda je precej tudi takih, ki jim je tako vključevanje tuje. Kje naj bo torej konkretno delovanje članov ZK? Brez dvoma je naloga vseh članov ZK, da prav vsi prispevajo svoj delež k družbeni preobrazbi tako, da delujejo povsod tam, kjer delovni ljudje in občani uveljavljajo svojo vlogo in pravice. To pa je v samoupravnih organih in delegatskemu sistemu v TOZD, KS, družbenopolitičnih in družbenih organizacijah, interesnih skupnostih, društvih itd. Izdelan je predlog za preoblikovanje organiziranja komunistov v naši občini Katere so bistvene novosti v predlogu? Za uresničevanje revolucionarne vloge ZK ter njene idejnopolitične in akcijske enako-vitosti se bo ZK v naši občini organizirala v: - osnovne organizacije, kot temeljne oblike organiziranja v TOZD ali DS ali KS - vse osnovne organizacije sestavljajo občinsko organizacijo ZK; - najširši organ občinske organizacije ZK v občini bo konferenca ZK, ki iz svojega sestava izvoli komite kot politični izvršilni organ. Razlike so torej evidentne. Posodobljena je direktna vez med osnovno celico, delovanja ZK - 00 in komitejem OK oziroma konferenco, brez posrednih svetov, komitejev in konferenc v KS in DO, ki združujejo več 00. V nekaterih društvih in samoupravnih interesnih skupnostih imamo organizirane aktive ZK. Ali po vašem mnenju ti aktivi delujejo v smislu svoje vloge? Nekateri da, drugi ne, celotno njihovo delo bo potrebno zapolniti s tem, da si bodo izdelali svoje programe delovanja in v tem letu njihovo uresničevanje tudi preverjali. DELAVSKA VEČINA Koliko je med člani ZK v naši občini neposrednih proizvajalcev? Neposrednih proizvajalcev, ki so vključeni v 00 ZK v naši občini je ....%. Ali ima komite v programu, da vključi v članstvo ZK čim več delavcev? Da, to je programsko načelo ZKJ, kije v sistemu demokratičnega centralizma, kot temeljnega odnosa organiziranja in delovanja ZK dolžan zagotoviti delavsko večino v ZK v občini. In koliko je v članstvu mladih? Tudi ta odgovor velja za člane ZK, ki so vključeni v okviru naše občine. Vključenih je.....mladih članov ZK. Tovariš sekretar, težišče dela Zveze komunistov in tudi socialistične zveze in drugih družbenopolitičnih organizacij naj bo v osnovnih organizacijah. V mnogih primerih pa nastajajo pri tem tudi težave. Kje mislite, da so glavni vzroki za prepočasno krepitev vloge osnovnih organizacij ZK in drugih družbenopolitičnih organizacij? Menim, da so glavni vzroki v osveščenosti, ki pa je pogojevana z neustreznim družbenim oziroma idejnopoUtičnim usposabljanjem članov ZK, kot tudi članov družbenopolitičnih organizacij nasploh. A ti lahko navedete nekatere značilnosti iz programa idejnopolitičnega usposabljanja članov ZK v prihodnje? Idejnopolitično usposabljanje komunistov smo v skladu z dogovorom razdelili na tri med seboj povezane oblike in sicer: - usposabljanje članov ZK v okviru programa osnovnih organizacij ZK - usposabljanje na občinski ravni, kjer bomo uveljavili seminar za kandidate za sprejem v ZK - seminar za novosprejete člane ZK - OPŠ in druge akcijske seminarje - v sodelovanju z medobčinskim študijskim središčem bo DŠM - vse te oblike izobraževanja bodo potekale ob delu. Seveda pa nadalje obstaja možnost izobraževanja preko trimesečnega seminarja za člane ZK in srednjepartijskih šol pri CK ZKS« Ali dobivate na komite veliko pritožb delavcev zaradi delitve osebnih dohodkov in sploh glede delitve dohodka? Ne, doslej nismo dobivali pritožb, kar kaže, da večino nesporazumov s področja delitve razrešujejo delavci v ustreznih organih. Kongres ZKS se bo pričel 3. aprila, kongres ZKJ pa junija. Koliko delegatov bo imela naša občina na obeh kongresih? Za 8. kongres so bili na zadnji konferenci ZKS konec meseca februarja, izvoljeni 4 delegati in za 11. kongres ZKS 1 delegat, slednjega bodo volili tudi komunisti v občini Grosuplje. DELA JE VELIKO Tovariš sekretar, postali ste profesionalni politični delavec, pred tem pa ste bili zaposleni v TOZD Usnjama Šmartno. Ali pomeni za vas ta sprememba dela tudi veliko spremembo v vašem delu in življenju na splošno? Pravzaprav niti ne, saj sem tudi že pred sprejemom profesionalne dolžnosti opravljal razne naloge. Katere so bistvene razlike med vašim prejšnjim delom in sedanjim? Razlik je veliko, poudaril bi le eno, zaradi izrednega intenzivnega preoblikovanja družbenoekonomskih odnosov v naši družbi se nenehno odpirajo novi vidiki in začeto delo vsled tega ni nikdar končano. Prostega časa imate torej zelo malo. Gotovo ga zato racionalno izkoristite? Da, prostega časa imam resnično zelo malo, uporabljam ga predvsem za lastno izpopolnjevanje, imam pa tako kot večina občanov tudi svojega konjička. STRELSTVO IN LOV Ste tudi lovec. Tako je, sem pa tudi pristaš strelskega športa. Ali imate že veliko trofej? Lov je zlasti gojitev divjadi in gospodarjenje z loviščem, zato število trofej, čeprav jih nimam malo, ni prioritetnega pomena. In katera vam je najbolj dragocena? Prav gotovo tista, ki je bila pridobljena z največjim trudom ... Ali kdaj ustrelite tudi kakšnega kozla? Menim, da je streljanje kozlov tudi človeška lastnost. Stanujete v Šmartnem oz. na Ustju in ste tam tudi predsednik strelske družine. Ali poleg vodenja strelske družine tudi streljate? Vsekakor se tudi aktivno udejstvujem v strelskem športu. In kakšni so vaši osebni rekordi? Različni z o žirom na različne strelske discipline. Ali ste kdaj zmagali na strelskih tekmovanjih? Tudi, čeprav to redko, ker so se v načrtnem delu razvili nekateri iz stalnega sestava ekip v odlične strelce. Doma ste iz Gorenjske, o Gorenjcih pa krožijo mnenja o skoposti Koliko je na tem resnice? Resnica je najbrž v tem, da so v povprečju bolj varčni, kar pa nekateri identificirajo s skopostjo. Menda so Bohinjci še posebno znani po tem, vi pa ste prav iz Bohinja? Menim, da tudi za Bohinjce velja prejšnji odgovor. Koliko jezikov govorite? Sporazumevam se lahko v več jezikih. Ali na sestankih govorite „iz glave" ali si vse prej zapišete? Vse zavisi od značaja sestanka, vendar si je zaradi boljšega podajanja misli, treba tudi kaj zapisati. Kaj menite o kajenju na sestankih? Glede kajenja je moje načelo znano. Sestanki naj bi potekali brez kajenja, saj kajenje mladih moti, istočasno je ugotovljeno, kako je kajenje zdravju škodljivo. Tovariš sekretar, zahvaljujemo se vam za razgovor. Naša ustaljena navada je že, da vsak sogovornik predlaga naslednjega sogovornika. Koga predlagate vi in o čem naj pretežno teče razgovor? Nov sogovornik naj bi bil sekretar Občinskega sindikalnega sveta, tov. Lojze Kotar. Pogovor naj poteka predvsem o izvajanju določil ZZD s poudarkom na odločanju delavcev o rezultatih svojega dela. 4. STRAN GLASILO OBČANOV i MAREC 1078 IZ POSTAJE MILICE LITIJA V FEBRUARJU 1978 Kako skrbimo za našo varnost? B. S. je 17. 2. 1978 vozil osebni avtomobil proti Ljubljani. V kraju Strmole, kjer je zoženi del ceste, je iz nasprotne strani vozil tovornjak cisterna s prikolico, ki ga je vozil D. L. Varno srečanje res ni bilo mogoče. Oba voznika sta zavirala, vendar je kljub temu prišlo do prometne nesreče, tokrat na srečo brez poškodbe, Nesreča v Strmolah r REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR Slovenija RAZPISUJE SPREJEM UČENCEV V ŠOLO ZA MILIČNIKE KADETE Kam po končani osnovni šoli, se mnogokrat sprašujejo starši, ko njihovi otroci končujejo osnovno šolo. PREPROSTO; ah ste se že odločili, kaj bo vaš sin; če še ne, ne prezrite razpisa za sprejem učencev v šolo za MILIČNIKE KADETE. Zadovoljni boste VI in vaš sin, zato ne zamudite razpisa. POGOJI ZA SPREJEM: Razpisa se lahko udeleže mladinci, državljani SFRJ, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: - da so uspešno končali osnovno šolo, - da niso starejši kot 17 let, - da so telesno in duševno zdravi, - da zoper njih ni bil izrečen vzgojni ukrep ter da niso v kazenskem postopku, - da obvladajo slovenski jezik, - da imajo pismeno privolitev staršev ali skrbnikov, KAKO NAJ SE KANDIDATI UDELEŽE RAZPISA > Kandidati, ki se želijo udeležiti razpisa, naj pošljejo najbližji postaji ali oddelku milice najpozneje do \. junija 1978 naslednje dokumente: 1. prijavo za vpis v šolo na obrazcu 1.20, kolkovano s 4 din, ki jo morajo obvezno podpisati starši ali skrbniki, kar je tudi dokaz o njihovem privoljenju za vpis; 2. spričevalo o uspešno končani osnovni šoli, tisti, ki še obiskujejo sami razred, naj prilože spričevalo I. polletja osmega razreda, spričevalo o končani osnovni šoli pa naj predložijo takoj, ko ga dobijo, 3. pismeno priporočilo in mnenje šole, v kateri se je zadnje leto šolal. Kandidati, ki bodo izpolnjevali vse razpisne pogoje, bodo poklicani na zdravniški pregled in sprejemni izpit. Sprejemni izpit obsega: - preizkus znanja iz slovenskega jezika, - psihološko testiranje, in - preizkus telesnih zmogljivosti. Sprejemni izpiti bodo v šolskem centru za strokovno izobraževanje delavcev v organih za notranje zadeve v Ljubljani, maja in junija. O datumu bodo kandidati pismeno obveščeni. Pri sprejemu imajo prednost kandidati z boljšim učnim uspehom in tisti, ki bodo pri sprejemnih izpitih dosegli boljši uspeh. O tem, ali je bil kandidat sprejet ali zavrnjen, bo obveščen do 20. junija 1978. ZAČETEK IN TRAJANJE ŠOLANJA Začetek šolanja je s 1. septembrom 1978 in bo trajalo štiri leta. PRAVICE IN DOLŽNOSTI UČENCEV Kandidati, ki bodo sprejeti v šolo, bodo imeli: - brezplačno stanovanje in hrano, - uniformo, - obutev, perilo, učne pripomočke, ^ - zdravstveno in invalidsko zavarovanje, - pravico do denarnega zneska za osebne potrebe, - kdor uspešno konča šolanje, je oproščen služenja vojaškega roka in mora po končanem šolanju delati v organih za notranje zadeve najmanj 8 let. O pravicah in dolžnostih učencev se ob sprejemu v šolo sklene pogodba. Tisti, ki uspešno konča šolanje, ima srednjo strokovno izobrazbo. SPREJEM KANDIDATOV PO ODSLUŽENJU VOJAŠKEGA ROKA Pogoji za sprejem: - odslužen vojaški rok - srednja strokovna šola (poklicna) - do 25. leta starosti VSA POJASNILA DAJEJO: 1. Republiški sekretariat za notranje zadeve SR Slovenije, tel. št.:327-290 2. Šola za miličnike kadete, Ljubljana, Tacen 48, telefon:51-737 3. Vse postaje in oddelki milice. _ Republiški sekretariat za notranje zadeve SRS 1 vendar z veliko materialno škodo. Zaradi tega je bil zaprt promet za vsa vozila poltretjo uro. Počakati je bilo treba dvigalo iz Ljubljane, daje rešilo nastalo situacijo vozil v ožini. / Na tem odseku vozniki premalo upoštevajo prometne znake, in ne zmanjšujejo hitrosti. -Š. I. dne 19. 2. 1978 ni prilagodil hitrosti na zasneženi cesti. Zato ga je začelo zanašati na vrhu zelo blagega klanca v Ribčah in tako je trčil v tovornjak, kije vozil pravilno po desni strani. Voznik osebnega avtomobila in njegova sopotnica sta bila težko poškodovana, tretji pa lažje. Vsi trije so bili odpeljani v trboveljsko bolnišnico. Materialna škoda je bila velika. Končno besedo bo izreklo sodišče. - Zaradi nepazljivosti se zgodi tudi to:_ Š. A. je pripeljal z viličarjem izza kupa zloženih desk na dvorišču Lesne industrije Litija in trčil v tovornjak, ki ga je vozil D. M.. Materialna škoda znaša ca. 7.000 diri. - V februarju, je bilo na vožnji z motornimi vozili dobljenih 12 voznikov, ki so vozili pod vplivom alkohola. Začasno je bilo na kraju odvzeto vozniško dovoljenje samo šestim voznikom, ker jih preostalih šest še ni naredilo vozniškega izpita, zato odvzem vozniškega dovoljenja ni bil mogoč. Vsem dvanajstim pa je bila prepovedana nadaljnja vožnja. Dva voznika sta bila ob vozniško dovoljenje, ker očitno nista vedela, kaj pomeni rdeča utripajoča luč pri avtomatskih zapornicah na Zg. Logu. Dalje je bilo pri kontroli prometa ugotovljeno še, da je 14 občanov vozilo motorno vozilo brez ustreznega vozniškega dovoljenja. Ali so kazni sodnika za prekrške res prenizke? - V februarju je zlikovce predvsem zanimal denar. Pri raziskavah tovrstnih kaznivih dejanj ugotavljamo, da naši občani hranijo doma po raznih skrivališčih velike vsote denarja. Zakaj ne zaupajo hrambe hranilnicam? Ko občani ugotovijo, da jim je iz „odlič-nega" skrivališča zmanjkal denar, je že prepozno. Razočaranje je hudo in boleče, vendar tatovi tega ne razumejo. - Žejni sin zahteva denar od svoje matere, grozi ji z nožem in jo pri tem telesno poškoduje. Nagrado za to dejanje mu bo določilo sodišče. - V Litiji, Trg na stavbah je bila najdena C. F. Vzrok smrti prevelika količina zaužitega alkohola, isto se je zgodilo tudi G. A., iz Šmartnega pri Litiii. Alkohol, gorje današnjega časa. - Po zakonu o javnem redu in miru je bilo v 12 primerih 22 občanov prijavljenih sodniku za prekrške, za pretepe, drzno vedenje itd. V glavnem so bili ti prekrški storjeni pod vplivom alkohola. Ko bo sodnik izrekel kazni, bo kriva družba ne alkohol. Tako se kršitelji radi izgovarjajo. No, pa nič zato, bo manj denarja za pijačo v naslednjih mesecih. Gostinci in gostinski delavci, kako uresničujete kot občani družbeno samozaščito! ŽUPANČIČEV JUBILEJ - V počastitev stoletnice Župančičevega rojstva so bile poleg šolskih proslav še štiri v krajevnih skupnostih. V Gabrovki se je predstavil s celovečernim koncertom domači ženski zbor, v Litiji je poslušalce navdušil Študentski oktet iz Ljubljane, mešani pevski zbor „Slav-ček" iz Trbovelj pa je izvedel dva koncerta; enega v Šmartnem, kjer ga je s pesmijo pozdravil domači „Zvon", drugega pa v Jevnici. Tu je sodelovala tudi članica Mestnega gledališča ljubljanskega, Alenka Svetelova. KADROVSKE TEŽAVE - Na zadnji seji sveta za kulturo pri občinski konferenci SZDL Litija so člani ugotovili, da se sklepi javne tribune, ki je bila pred letom dni, sicer uresničujejo, vendar zelo počasi. Precejšnje uspehe so dosegli pevski zbori in dramske skupine, na nekaterih področjih pa ni bilo zaradi pomanjkanja kadrov nikakršnega napredka. Več pozornosti kot doslej bo treba posvetiti likovni in novinarski dejavnosti, predvajanju filmov ter skrbi za delavce iz drugih republik. PRIZADEVNI IGRALCI -Dramska skupina KUD „Fran Levstik" iz Gabrovke se je sredi februarja predstavila domačim poslušalcem s komedijo Franca Streicherja „Kam iz zadreg? " Zaradi izrednega zanimanja so igro doma že ponovili, z njo pa nameravajo tudi gostovati. OBISK V OPERI - Šmarsko šolsko kulturno društvo „Zvon-ček" je ob dnevu žena organiziralo obisk operne predstave „Prodana nevesta" v ljubljanski Operi. Va- bilu se je odzvalo 54 ljubiteljic glasbene umetnosti. OBČINSKA PEVSKA REVIJA Na nedavni seji zborovodij in predsednikov pevskih zborov so se dogovorili, da bodo letos prvič organizirali občinsko pevsko revijo, ki bo 8. aprila v Jevnici. Na njej bodo poleg domačinov nastopili še zbori iz Gabrovke, Hatiča, Kresnic, Litije, Polšnika ter Šmartna. DVA NASTOPA - V začetku marca sta bili v domu „Tisje" v Črnem potoku kar dve prireditvi; najprej so oskrbovancem zaigrali lutkarji šmarske osnovne šole igrico „Pravi partizan", dva dni pozneje pa so jim peli še pevci „Zvona" iz Šmartna pod vodstvom Janka Slimška. „POLICAJI" V KOSTREVNICI KPD „Ivan Bartl" iz Velike Ko-strevnice se tudi to sezono ni izneverilo tradiciji. Šest prizadevnih igralcev je pod vodstvom Tonija Remca naštucliralo satirično komedijo Slavomira Mrožka „Poli-caji". Dvakrat so jo zaigrali doma, z njo pa se bodo predstavili še na Dolah, v Gabrovki, Polšniku, Šentvidu in Stični. DELOVNA MLADINA - Mladi iz Jablanice ter okoliških krajev so uspešni zlasti na kulturnem področju, čeprav imajo na razpolago le skromne prostore v gasilskem domu. Z letošnjo proslavo ob dnevu žena so navdušili polno dvorano. Poleg šolarjev, ki so peli in recitirali, so se mladinci naučili dve enodejanki: „Izgubljena denarnica" in „Tridesetletna vojna". Boris Žužek Branje naše vsakdanje Za odrasle prebivalce naše občine lahko napišem, da večini vsakdanje branje ni v navadi, nasprotno pa mladi zelo radi berejo. Ta ugotovitev izhaja iz podatkov, ki smo jih zbrali ob koncu leta 1977, ko smo pregledali poslovnje knjižnice, ki ima svoje oddelke v Gabrovki, Šmartnem in Litiji. V letu 1977 se je v knjižnice včlanilo 1.286 prebivalcev ali 7,6 % vseh prebivalcev naše občine. Člani so si ob 16.229 obiskih izposodili 47.823 knjig. Mladi do 18. leta so si izposodili 38.240 knjig (77 % celotne izposoje), odrasli pa 9.583 knjig (23 % izposoje). V letu 1977 se je knjižna zaloga povečala za 1.166 knjig (kupili smo jih 787, ostale so nam podarili: Republiška kulturna skupnost, OK ZKS Litija in bralci.) Skupna zaloga ob koncu leta je štela 13.247 knjig, ali 0,76 knjige na prebivalca. V letu 1978 želimo pridobiti večje število članov in povečati knjižno zalogo, ki naj do leta 1980 doseže 17.000 knjig ali 1 knjigo na prebivalca. Oglasite se v naših knjižnicah in postanite stalni člani in bralci, da bomo za leto 1978 lahko napisali: tudi odrasli občani radi prebirajo knjige iz knjižnic. Joža Konjar J Nepazljivost - k sreči je bila samo materialna škoda MAREC 1978 GLASILO OBČANOV STRAN 5 DELEGATOM! Zbori bodo zasedali 29. in 30. marca 1978; obravnavali bodo predlog proračuna občine Litija ter odloke, ki so bili v javni obravnavi kot predlogi. _Med drugim bo na dnevnem redu tudi poročilo o delu skupščine za leto 1977 ter njenih komisij ter poročil o delu sodišča združenega dela in družbenega pravobranilca samoupravljanja. / Zbori bodo nadaljevali delo z istimi delegati, kot na zasedanju 23/3-1978. Prosimo, da se delegacije sestanejo in obravnavajo gradivo — zavzamejo stališča. Odgovore na delegatska vprašanja bomo posredovali krajevnim skupnostim. SEKRETARIAT SKUPŠČINE^ IZ POROČILA O DELU SKUPŠČINE ZA LETO 1977 Zbori so se sestajali praviloma ločeno, zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta zasedala skupaj. Na skupni seji so se sestali samo enkrat, obravnavali analizo poslovanja OZ D, samoupravni sporazum o temeljih planov SIS za obdobje 1976—1980, poročilo o izvajanju samoprispevka ter druga vprašanja. Družbenopolitični zbor je zasedal 7 x in predvsem obravnaval poročila ter informacije o delu: skupnosti za izgradnjo vzgojno izobraževalnih objektov, sodišč, pravobranilstva, občinskih upravnih organov, sprejel program dela, obravnaval problematiko zdravstvenega varstva, potrdil predloge za občinska priznanja, dal soglasja k preimenovanju Posebne osnovne šole v Osnovno šolo ,,Milan Borišek", glede na pristojnosti obravnaval predloge odlokov — o simbolu . . . Postavljeno je bilo nekaj delegatskih vprašanj. Udeležba na zasedanju zbora v letu 1977 je v primerjavi s preteklim obdobjem padla. Delegati družbenopolitičnega zbora niso svojih izostankov opravičevali, po urgenci družbenopolitičnih organizacij je bilo nekoliko bolje, toda splošno lahko ugotovimo, da je zbor vedno na robu sklepčnosti. Zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela sta se sestalaa 6 x in glede na pristojnosti obravnavala predvsem normativne akte, saj jih je bilo sprejetih v preteklem letu kar 33. S področja davkov, proračuna, najemnin, cen, plakatiranja, zazidalnih načrtov . . . Udeležba je bila dobra skozi vse leto. Na zborih je bilo postavljenih veliko delegatskih vprašanj, zlasti s področja komunalne problematike. Odgovore smo posredovali delegaciji, kakor tudi krajevni skupnosti. Komisija za volitve in imenovanja ter kadrovske zadeve je predlagala mnogo kadrovskih rešitev, ki so jih zbori vedno sprejeli. IZ POROČILA O DELU UPRAVNIH ORGANOV ZA LETO 1977 Oddelek za notranje zadeve je v letu 1977 aktivno deloval na podružbhanju družbene samozaščite. V vseh KS in TOZD so_ ustanovljene enote narodne zaščite in imenovani načelniki. Posebno skrb je posvetil požarnemu varstvu in prometni vzgoji, saj je v tem letu organiziral medobčinsko šolsko tekmovanje z 212 udeleženci iz 9 občin. V upravnem postopku je izdal 1648 novih potnih lislovj podaljšal pa I 012. Na osnovi odločb sodnika za prekrške in sodišč je deponiral 147 vozniških dovoljenj. Tekom leta je na novo registriranih in podaljšanih 3319 motornih vozil, zamenjal in izdal je 1627 vozniških dovoljenj. Tekom leta je na novo izdanih 204 potrdil o znanju cestnoprometnih predpisov. Prijav, odjav in sprememb stanovanja je v tem letu obravnaval 883. Na območju občine je bilo 111 prijavljenih raznih prireditev. Porok je bilo_136. Za IS in delegatsko skupščino občine Litija smo pripravili in izdelali 17 raznih dokumentov (odlokov, poročil, analiz). Iz podatkov je razvidno, da so se^vletu 1977 glede na leto 1976 upravne zadeve povečale za cca 21 %. Oddelek dela v slabih in funkcionalno neprimernih prostorih, kar močnoovira hitro in ažurno poslovanje. IZ POROČIL, KI JIH JE NA ZADNJI SEJI OBRAVNAVAL DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR Sodnik za prekrške ugotavlja, daje bilo v letu 1977 kaznovanih 734 oseb, od tega 3 pravne. Izrečene kazni so bile: kazen zapora v 21 primerih, 9 oseb je bilo kaznovanih z ukorom, bile so izrečene denarne kazni, vzgojni ukrep opomina je izrečen SO mladoletnikom, vozniško dovoljenje je bilo odvzeto 114 osebam, prepoved izdaje vozniškega dovoljenja je bila izrečena 81 osebam. Postaja milice Litija ugotavlja, daje v letu 1977 bilo obravnanih 303 kaznivih dejanj klasične kriminalitete, le-ta je v porastu (raziskanih je 37,68,%). Opaža se, da je naraslo število storilcev kaznivih dejanj zunaj območja naše postaje milice, kar 56 storilcev je prišlo od drugod. Največ vzrokov za kršitev javnega reda in mira je vinjenost (118), kar 131 pa je povratnikov. Stanje prometne varnosti se ni spremenilo, dejavnik, ki najbolj ogroža prometno varnost, je najprej človek, za njim cesta in šele nato vozilo. Dve prometni nesreči sta se končali s smrtnim izidom, s hudimi telesnimi poškodbami pa 30. Velik problem delovanja postaje milice predstavlja zasedba delovnih mest, težave so tudi zaradi odhodov miličnikov na opravljanje drugih nalog. ^ Občinsko sodišče L, ki deluje za območje naše občine, ugotavlja, da je Kadrovska zasedba ugodna, da je sodelovanje s skupščinami ustrezno, v letošnjem letu so bile izvedene volitve novih sodnikov porotnikov tudi z območja občine Litija. Sodišče ugotavlja, da se je povečalo število civilnih zadev — plačilnih nalogov, tožb za izdajo teh (za štirikrat). Spori premoženjske narave so z našega območja stanovanjski, spori za plačilo odškodnine iz obveznega zavarovanja, zemljiška knjiga ugotavlja, da so problemi ostali isti v zvezi z vknjižbo etažnih lastnikov. Kazenske zadeve so se povečale za 9 %, sodišče je dobilo v postopek več skupin mladoletnikov. Pri njih je na prvem mestu kaznivo dejanje zoper družbeno in zasebno premoženje. DAVEK IZ OSEBNEGA DOHODKA Uvedba davka iz osebnega dohodka v letu 1978 — to je vira sredstev za zadovoljevanje splošnih družbenih potreb, pomeni torej za ustrezni del zmanjšanje čistega osebnega dohodka delavca, oziroma dela osebnega dohodka za zadovoljevanje osebnih potreb delavcev, ob nepovečanih rezultatih delavčevega dela oziroma ob nespremenjeni produktivnosti dela. Samov povečanje produktivnosti dela in skladno z njo boljši rezultati dela so lahko osnova za zvišanje osebnega dohodka delavca. Upoštevajoč 125. in 126. člen Zakona o združenem delu je: osebni dohodek delavca je namenjen za zadovoljevanje njegovih osebnih potreb (čisti osebni do- hodek) ter za zadovoljevanje skupnih in splošnih družbenih potreb, ki se na podlagi samoupravnega sporazuma oziroma zakona krijejo iz njegovega osebnega dohodka. Določa se skladno z rezultati njegovega dela in z njegovim osebnim prispevkom, ki ga je daf s svojim živim delom in z uporabljanjem in gospodarjenjem z družbenimi sredstvi kot svojim ia družbenim minulim delom, k povečanju dohodka temeljne organizacije, v skladu z načelom delitve po delu in v sorazmerju z rastjo produktivnosti svojega dela in dela delavcev v drugih temeljnih organizacijah, s katerimi je združil delo in sredstva, ter celotnega družbenega dela. Glede na to, da je osebni dohodek delavca integralna kategorija, ki je v direktni odvisnosti od delavčevih rezultatov, pomeni vsako zvišanje ali zmanjšanje skupnih ali splošnih družbenih potreb znižanje oziroma zvišanje čistega osebnega dohodka — to je dela osebnega dohodka za zadovoljevanje osebnih potreb delavca. Takšna ureditev^ je predvidena tudi v obstoječem zakonu o davkih občanov, v katerem je določeno, da se davek iz osebnega dohodka delavcev (v zakonu je zadržan še naziv davek iz delovnega razmerja), plačuje od celotnega osebnega dohodka, Ki vključuje tudi vse prispevke in davke, ki se plačujejo iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja. Iz navedenega nedvoumno izhaja, da se vsaka spremenjena ali na novo uvedena stopnja prispevka ali davka obračunava iz tako oblikovanega osebnega dohodka in ob nespremenjenem osebnem dohodku deluje v smeri povečanja ali zmanjšanja dela osebnega dohodka, za kritje osebnih potreb delavca (čisti osebni dohodek). Tako pojmovanje izhaja iz določb 136. člena Zakona o združenem delu o vsebini obračuna osebnega dohodka, ko izplačevalca izrecno obvezuje, da delavca seznani o obračunu osebnega dohodka, v katerem je treba posebej prikazati naslednje: 1. znesek osebnega dohodka, izkazan po osnovah in merilih, po katerih so se delila sredstva za osebne dohodke, 2. znesek sredstev, ki so bila iz njegovega osebnega dohodka združena za zadovoljevanje skupnih potreb, izkazan po njihovem namenu, 3. Znesek sredstev, ki so bila iz njegovega osebnega dohodka izločena za splošne družbene potrebe, 4. Znesek sredstev, za skupno porabo iz čistega dohodka temeljne organizacije, obračunan na delavca 5. znesek čistega osebnega dohodka. ODDELEK ZA OBČO UPRAVO DRUŽBENE SLUŽBE IN PRORAČUN NOVICE IZ GOSPODARSTVA Krajevna skupnost Primskovo se poteguje za delavsko progo. Avtobus bi naj odpeljal s Primskovega ob 5. uri, vrnil pa bi se ob 15. uri. Od litijskih delovnih organizacij se za to progo zanima zlasti Lesna industrija Litija. Po prvi kratki anketi kaže, da bi se ob uvedbi nove proge zaposlilo z območja Primskovega 12 delavcev in delavk, med temi bi približno deset delavcev in delavk spremenilo delovno mesto in bi se namesto v Ljubljani zaposlili v Litiji. Avtobusna linija, če bo uvedena, bo imela tudi ugodne učinke ob progi proti Litiji, to je v Ješčah, Razburah, Lipnici in Kostrevnici. Beograjska banka bo predvidoma 1. aprila 1978 odprla v Litiji novo agencijo. Čeprav smo z ekspozituro Ljubljanske banke zadovoljni, pa se kljub temu veselimo nove agencije. Agencija bo morda dve leti ali kaj več gostovala blizu litijskega spomenika NOB v Lajovčevi hiši. Kasneje pa se bo preselila v novi objekt. Za novo pridobitev v Litiji ima največ zaslug združenje obrtnikov. Dobili smo nov nadvse pomemben dokument, in sicer srednjeročni plan komunalne skupnosti za obdobje 1978-1980; v njem so jedrnato prikazane naloge in rešitve komunalne izgradnje v zadnjih treh letih sedanjega srednjeročnega obdobja. Posebna aktivnost pri urejanju cest se čuti v naslednjih krajevnih skupnostih: KS Gabrovka načrtuje nadaljnjo modernizacijo ceste, in sicer od Javorskega Pila do križišča na Radeče, KS Šmartno pri Litiji pripravlja akcijo za asfaltira-nje ceste proti Zavrstniku, pri tem so aktivni zlasti občani Zavrstniku, možen cas asfaltiranja leto 1979 ali 1980. KS Štangarske Poljane ima v načrtu razširitev ceste Zg. Reka Gozd - Rojev - Trebeljevo. Pri tem bo izdatno pomagala skupščina občine Ljubljana Moste-Polje. KS Vače si prizadeva za izgradnjo povezave Pod-bukovje Roviše in preložitev ceste Laze — Široka Se. 6 Pomagala bo skupščina občine Zagorje ob Savi in gozdarji. Pri tej akciji so zelo aktivni prebivalci Pod-bukovja in Široke Šeti ter nekateri naši najvidnejši borci. Morebiti bo dela izvajala JLA. KS Velika Štanga želi modernizirati, to pa pomeni preložiti, svojo mnogo prestrmo cesto. KS Vintarjevec se_ pripravlja za asfaltiranje tistega dela ceste, ki je ostal še neasfaltiran (ca. 800 m). KS Jablanica vlaga velike napore za modernizacijo ceste od Brega skozi Gradiške Laze do Gornje Jabla-nice in priključka na republiško cesto. KS Sava bo asfaltirala cesto Sava - Ponoviče -Litija. Kaj bo od tega uresničeno letos, kaj pa bo ostalo za leto 1979 ali morda za leto 1980, je sedaj težko reči. Aktivni pa so tudi po drugih krajevnih skupnostih, o njih pa kdaj drugič. Delovne organizacije (OZD^in TOZD) so na zborih delovnih ljudi sprejele zaključne račune za leto 1978 in jih oddale Službi družbenega knjigovodstva.Sedaj so zaključni računi v obdelavi in kmalu bomo lahko poročali o zbirnih podatkih. Zanesljivo pa je to, nobena litijska delovna organizacija ni končala lanskega leta z izgubo. Prvi znaki o industrijski aktivnosti kažejo, da so naše delovne organizacije kar dobro startale v leto 1978. Nekaj težav pa je pri surovinah (pomanjkanje tekočega naftnega plina in težave z uvozom drugih materialov). TOZD Gradmetal pospešeno gradi svojo proizvodno halo za kovinsko proizvodnjo in sicer ob stari beto-narni med Ljubljansko cesto in železniško progo. KS Litija desni breg pripravlja ustanovitev nove delovne organizacije, ki bi se ukvarjala s kovinsko, strojno in kemično proizvodnjo ter s trgovino na debelo. Možna lokacija nove delovne organizacije je dom Avto moto društva. Predstavniki KIek ti o Ljubljana so nas seznanili s planom za leto 1978. Predvidena so naslednja dela: - TP Podroje - TP Račica - TP Cerovica - rekonstrukcije NN Sitarjevec - vod visoke napetosti Ribče - Kresnice (20 KV) - Temeljna transformator RTP Litija in dokončanje naslednjih del iz leta 1977: - TP Primskovo — Gradišče - TP Primskovo Stara gora - TP Sava pri Litiji Oddelek za gospodarstvo POMEMBNO! S PODROČJA DRUŽBENIH DEJAVNOSTI 1. Gradnjo prizidka in telovadnice pri osnovni šoli Gabrovka bo izvajalo gradbeno industrijsko podjetje „Obnova" iz Ljubljane, ki je bilo izbrano kot najugodnejši ponudnik. Gradnja bo trajala 250 koledarskih dni od podpisa pogodbe, to pomeni, da bo objekt zaključen v letošnjem letu. 2. Kadrovska zasedba v TOZD zdravstveno varstvo Litija se izboljšuje. S 3. aprilom 1978 bo nastopila delo zdravnica splošne prakse. 3. 7. marca 1978 se je pričel postopek za zbiranje ponudb za oddajo del na gradnji zdravstvenega doma v Litiji. Rok za oddajo ponudb je 7. april 1978, odpiranje ponudb bo 10. aprila 1978, torej je pričetek gradnje zdravstvenega doma pred nami. 4. Projekti za adaptacijo sindikalne dvorane na Stavbah so izdelani. Izvedba del je predvidena v dveh fazah. Prva faza del predstavlja vrednost 5,000.000 din. Sredstva v višini ca. 2,000.000 din so že zagotovljena (namenska sredstva republiške kulturne skupnosti), sredstva v višini 3,000.000 din se bodo zagotovila z najetjem kredita. Pričakujemo, da bodo s to adaptacijo podani boljši pogoji za kulturno dejavnost v Litiji. 5. Do 30. marca 1978 bo GIP Beton Zasavje Zagorje ob Savi dostavil proizvodno ceno poslovnih in stanovanjskih površin v stanovanjsko-poslovnem objektu v Litiji (nasproti Jerebovega hrama). Pričetek del je predviden v mesecu maju 1978. Oddelek za občo upravo, družbene službe in proračun OSNOVA ZA POVEZOVANJE OSNOV NIH ŠOL V SKUPNOST Osnovne šole na območju občine Litija, to je Osnovna šola Dušan Kveder-Tomaž, Litija, Osnovna šola Franc Rozman-Stane, Šmartno pri Litiji, Osnovna šola Alojz Hostnik-Jovo, Gabrovka in Osnovna šola Milan Borišek, Litija že dalj časa ugotavljajo interes po skupnem, skladnejšem in enotnem urejanju nekaterih vprašanj, ki so v prid izboljšanja jn izenačevanja vzgoje in izobraževanja na območju občine Litija. Osnovo zav uresničitev tega interesa vidijo osnovne šole v 399. členu Zakona o združenem delu (Ur. 1. SFRJ, št. 53/76) in 80. členu zakona o osnovni šoli (Ur. 1. SRS, st. 9/68, 14. in 40/69, 31/72 in 18/74). Da bi vsestransko proučili vsebino in smotrnost po ustanovitvi skupnosti osnovnih šol na območju občine Litija, so šole ustanovile koordinacijski odbor. Ta je izdelal osnutek samoupravnega sporazuma in statuta, ki so ga obravnavale družbenopolitične organizacije in samoupravni organi šole. Najvišji organ skupnosti osnovnih šol je zbor delegatov, v katerega predlaga vsaka šola po 4 delegate. Samoupravni organi sol so na osnovi predloga samoupravnega sporazuma razpisali referendum za 9. 3. 1978. Le mu t Karlo IZ DELA IZVRŠNEGA SVETA Na 134. seji dne 7. 2. 1978 je bil obravnavan predlog za združevanje sredstev za sofinanciranje nove depandanse v Banjolah. Za potrebe naših borcev se je Zveza združenj borcev v Litiji odločila za nakup dveh sob. Nakup bo omogočen z najetjem kredita v višini 640.000,00 din. Vračilo anuitet bo zagotovljeno s sredstvi na osnovi združevanja vseh organizacij združenega dela. Kredit je najet za dobo treh let. Združevanje sredstev za vračilo anuitet bo potekalo tri leta, osnova za izračun deleža posamezne organizacije združenega dela je dohodek leta 1976. Tudi v Tekstilu TOZD Pletilja imajo težave z uvozom preje (Foto: „Zofka") Tudi najmlajši si želijo kulturnih predstav, predvsem igric, v katerih nastopajo njihovi vrstniki in lutke (Foto: „Zofka") IZVLEČEK IZ POROČILA skupščine samoupravne interesne skupnosti socialnega varstva občine Litija Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja Slovenije je samoupravna skupnost, v kateri delovni ljudje - zavarovanci in upokojenci urejajo in zagotavljajo svoje pravice na podlagi rezultatov minulega dela in po načelih vzajemnosti in solidarnosti. V tej skupini uresničujejo svoje pravice zavarovanci in njihovi družinski člani, borci, delovni invalidi, katerim je zmanjšana delovna sposobnost zaradi nesreče, bolezni ali poklicne obolelosti in tisti, ki se poklicno zaradi invalidnosti prekvalificirajo. V nasi občini je bilo v letu 1977 izplačanih upravičencem pokojninskega in invalidskega zavarovanja skupaj 67.892.788,00 din. Povprečna pokojnina znaša v občini 2.950,00 din. Želeli bi vam posredovati nekaj podatkov o upravičencih in njihovih prejemkih: oovpreč. pokoj. je 1. starostnih upokojencev je 955 3.425,00 2. invalidskih upokojencev 451 2.797,00 3. družinskih upokojencev 532 2.225,00 Vseh upokojencev je 1.93» 4. Varstveni dodatek prejema 61 starostnih upokojencev, povprečno po 311,00 din. 5. varstveni dodatek prejema 56 invalidskih upokojencev, povprečno po 274 din. 6. varstveni dodatek prejema 97 družinskih upokojencev, povprečno po 370,00 din. (vsa povprečja se nanašajo na povprečni mesečni prejemek v letu 1977). Posebna samoupravna interesna skupnost kmetijskega zavarovanja urejuje pravice kmetijskih upravičencev, kmetov borcev in njihovih družinskih članov. V naši občini je sledeče stanje: 1. kmetijskih upokojencev je 395, ki so prejeli v letu 1977 skupaj 233.240,00 din mesečno. 2. Kmetijskih družinskih upokojencev je 58_ 3. kmetov borcev je 25, vsak prejema mesečno 995,00 borčevskega dodatka 4. družinskih upokojencev po kmetih borcih so trije 5. vsi upravičenci do varstvenega dodatka iz zavarovanja kmetov so prejeli tudi 42.578,00 din varstvenega dodatka mesečno v letu 1977 g. P. - 6. STRAN GLASILO OBČANOV MAREC 1978 KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO KRAJEVNA SKUPNOST DOLE 15 VIII. 1978-20 LET Občinsko prvenstvo v slalomu Vodovod Zavrstnik Zavrstnik, najboljši sosed Litije, oddaljen le par sto metrpv, je ena manjših vasi v središču litijske občine. Završčanom je, tako kot ostalim delovnim ljudem pot na delo in nazaj skoraj vsakdanje opravilo, poleg tega pa urejujemo tudi vsak svoje težave in problematiko v vasi, ki pa je „vaška stvar" V letih 1953-56, ko so rudarji rudnika Sitar-jevec neutrudljivo iskali nova nanajališča svinčene rude v okolici sitarjevškega bazena, so royi, izkopani na področju Zavrstnika, povzročili sušo v vaških vodnjakih. Spodnji del vasi je ostal brez vode. Akcija iz leta 1950, ko so z lastnimi sredstvi in pri(biimi rokami elektrificirali vas, je bila vodilo, kaj narediti. Spet je bilo treba poprijeti z vso močjo in voljo. Velika lastna udeležba v denarju, ogromno prostovoljnih ur trdega dela, znatna pomoč rudnika Sitarjevec in le za špranjo odprta vrata takratne občinske blagajne, so bili temelji „VODOVODA" Zavrstnik, ki mu bo letos 15. VIII. dvajset let. Tako zgrajen vodovod je bil za nekaj let rešitev. Poraba vode je vsako leto naraščala. Napredek tehnike je v standardu vsakega posameznika naredil svoje. Pohod pralnih strojev, modernih sanitarij, avtomobilov je neustavljiv. Prvi studenec, zajet ob izgradnji vodovoda, je postal premajhen, leta 1969 smo zajeli drugega in leta 1971 tretjega. Za takratne potrebe je bilo vode spet več kot dosti. Potem pa se je pričelo širiti omrežje porabnikov, od prvih nekaj nad dvajset hiš, priključenih na vodovod, jih je sedaj še štiri- TABELA NORMATIVOV PORABE VODE deset. Studenci so v sušnih obdobjih pokazali svoje največje sposobnosti. Z vnaprejšnjim načrtovanjem smo bili v letu 1977 že pripravljeni na ponovitev prejšnjih akcij. Ko smo imeli še dovolj vode, smo že poiskali nov studenec, ki ga lahko priključimo v naš rezervoar. Z lastnimi sredstvi, pridobljenimi od obračuna vodarine (vsaka hiša ima svoj števec), smo nabavili potrebni material, da bo v kritičnih dneh že na mestu. Štiričlanski odbor, izvoljen vsaki dve leti iz vrst koristnikov vodovoda, bdi nad stanjem in urejuje vodovodne zadeve na terenu, administrativno in v banki (imamo svoj bančni račun). Zbor koristnikov vsako leto, po potrebi pa tudi vmes, potrdi ali dopolni načrtovani program. V juliju 1977 smo se ponovno srečah v gozdovih pod Kepovno. Akcija izgradnje novega zajetja je bila nujna, saj pritok v sušnem obdobju ni bil tolikšen, da bi nivo vode v rezervoarju ne upadel. Složno smo poprijeli za delo, vsak je vedel, kje je njegovo mesto s krampom in lopato. Traso, vredno nekaj milijonov, če bi morali delo plačati, smo v tednu dni izkopali. Cev je bila hitro položena in nova voda je v hudi suši pretakala nivo v rezervoarju. Za dvajseto obletnico smo podvojili pritok in počutimo se, kot da imamo spet nov vodovod. Na zboru koristnikov v januarju smo bili potihem vsak zase in vsi skupaj zadovoljni nad tako uspešno opravljenim delom: vsak izmed nas pa je že pomislil, kaj bo pa sedaj na vrsti. Delo in uspeh nas združujeta. .... PODROČJE PORABE VODE i LITROV PORABNIK Vaška naselja 60 oseba/dan Mestna naselja z normalnimi sanitarijami 100-150 M Mestna naseljazizi|emnimi sanitarijami 150-300 TI Družbene zgradbe - objekti 80-120 II Hoteli, zdravst. ustanove 250-400 II Šole 12 uč./šolski dan Delavnice, tovarne 10-25 delavec/izmeno Menze 10-25 delave c/obrok Hlevi 40-50 grlo/dan Tako kot lansko sezono so tudi letošnje občinsko prvenstvo v slalomu organizirah ŠŠD Dole pri Litiji, OOZSMS Dole in KS. Lahko bi rekli, da so v odboru za izvedbo tekmovanja sodelovali predstavniki vseh organizacij in ustanov v vasi. V primerjavi z lanskim letom so tekmovalci in udeleženci tekmovanja lahko ugotovili velik korak naprej, saj so štoparice zamenjali z elektronskimi napravami za merjenje časa in tudi sicer je bila vsa proga ozvočena, tako da so bili tekmovalci in gledalci sproti seznanjeni z doseženimi rezultati posameznika. Prav tako je dobro delovala redarska služba, ki je pripravila dovolj velik prostor za parkiranje prav na samem štartnem mestu. Za dobro počutje je za okoli 200 tekmovalcev in gledalcev iz vse občine ob hladnem zimskem vremenu, skrbelo gostišče „Pri Tončku" z Dol. Pokroviteljstvo slaloma za litijske smučarje je prevzelo predstavništvo zavarovalne skupnosti TRIGLAV iz Litije, ki je s transparenti in zastavami ter značkami in nalepkami opozarjalo nase. Pohvalna je tudi ugotovitev, da so organizatorji posebej zavarovali vse tekmovalce. Proga je bila dolga okoli 250 m in je imela 24 vratic. Bila je dobro pripravljena, saj je zdržala okoli 200 voženj od CICIBANOV do VETERANOV. Letošnjega občinskega prvenstva v slalomu za litijsko občino se je udeležilo 106 tekmovalcev, ki so bili razdeljeni v 7 kategorij. Od 106 tekmovalcev se jih je uvrstilo le 63, kar kaže, da so bile na progi tudi pasti, ki so marsikomu preprečile 2. vožjo ali uvrstitev. Poglejmonajbolje uvrščene posameznike: CICIBANI: 1. "KAVŠEK Metka (Litija), 2. KOBAL Suzana (Dole), 3. KOTAR Bojan (DOLE). MLAJŠE PIONIRKE: 1. POVŠE Irena (Dole), 2. ZRIMŠEK Bernarda (Litija), (ostale tekmovalke se niso uvrstile). MLAJŠI PIONIRJI: 1. LEBENGER Borut (Litija), 2. VIRANT Boris (LITIJA), 3. JUVAN Alen (Litija). STAREJŠE PIONIRKE: 1. LOKAR Andreja (Šmartno), 2. KAVŠEK Mojca (Litija), 3. MAK Majda (Dole). STAREJŠI PIONIRJI: 1. TIŠLER Roman (Litija), 2. KREMŽAR Tomaž (Šmartno), 3. MAK Dušan (Dole). ČLANI: 1. URBIČ Slavko (Litija, 2. GORŠE Marjan (Litija), 3. MALENŠEK Tomo (Šmartno). VETERANI: 1. VERT )T Ciril (Gabrovka), 2. KOBAL Janez (Dole). EKIPNO: PIONIRKE: 1. ŠŠD Dole pri Litiji 34 točk, 2. ŠŠD Litija 30 točk, 3. ŠŠD „Tisje" Šmartno 28 točk. PIONIRJI: 1. mesto ŠŠD Litija 57 točk, 2. mesto ŠŠD Dole pri Litiji 39 točk, 3. mesto ŠŠD „Tisje" Šmartno 19 točk. Janez KOBAL KRAJEVNA SKUPNOST GABROVKA Uspehi se vrstijo Načrtovalcem vodovodnih omrežij in porabe vode naj bo gornja tabela koristen pripomoček. ing. Bučar Bogo O celovečernem koncertu ženskega pevskega zbora iz Gabrovke, ki ga vodi zborovodja Matija Pačnik, smo v Glasilu občanov že poročali med novicami iz kulture; tokrat pa bi vam radi predstavili omenjeni ansambel, kije v manj kot dveh letih dosegel izredne uspehe. Sprva je prepevalo le šest pevk, ki so se resno bale prvega nastopa. Že po nekaj mesecih je število pevk poraslo za več kot polovico, tako, da jih je zdaj 16. Vadijo dvakrat tedensko, kar je v slabem vremenu še posebno naporno za tiste, ki prihajajo od daleč; poleg Gabrovčank pojejo še dekleta in žene iz Moravč, Moravske in Gabrske gore. Najbolj oddaljene pešačijo v eno smer tudi poldrugo uro. V minuli sezoni so nastopile^ sedemkrat doma, dvakrat pa drugje: prvič so sodelovale na IX. reviji Zasavske pevske skupnosti - bila je v Šmartnem, zadnji hip pa so se odločile tudi za nastop na Taboru slovenskih in zamejskih pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Na obeh gostovanjih je zbor vzbudil pri glasbenih kritikih precejšnjo pozornost, kar je pevke spodbudilo, da so se minulo jesen še trdneje zagrizle v delo. Njihov načrt za teko io sezono je obsežen: doma bodo sodelovale na šestih prireditvah, med katerimi je tudi minuli celovečerni nastop, deset koncertov bodo priredile v krajevnih skupnostih litijske ali sosednjih občin, prijavile se bodo za občinsko pevsko revijo, za X. revijo Zasavske pevske skupnosti in za Tabor zborov v Šentvidu pri Stični, če pa bo šlo vse po sreči, se bodo srečale na skupnem koncertu tudi z enim izmed zborov s Koroške. Predsednica zbora je Slavka Železnik, ki si zelo prizadeva, da bi zbor res uresničil zastavljeni program. Pevke, pravi predsednica, so zelo hvaležne zborovodji Matiji Pačniku, mentorju in svetovalcu prof. Radovanu Gobcu iz Ljubljane, občinskemu svetu Zveze kulturnih organizacij Litija, gabrovški osnovni šoli, Presadu in Mizarstvu Gabrovka za denarno in moralno pomoč, ter vsem ljubiteljem zborovskega petja, ki jih vedno spodbujajo z množičnim obiskom. SAMOUPRAVNI SPORAZUM ZA BOLJŠE FINANCIRANJE IN DELOVANJE LITIJSKEGA PIHALNEGA ORKESTRA Zelena luč za godbo Sindikalni pihalni orkester ali kot ga na kratko radi imenujemo „SINDIKALNA GODBA", je kulturno umetniško društvo, ki sodeluje skoraj na vseh proslavah in svečanostih v občinskem merilu, delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih. Udeležuje se prireditev in tekmovanj tudi zunaj občinskih meja. Za tako razvejano dejavnost potrebuje vedno večja finančna sredstva. Še poseben problem pa predstavlja za ta marljiv kolektiv zamenjava starih dotrajanih instrumentov, s sedanjimi namreč ni mogoče dosegati takšnih uspehov, kot bi jih bih godbeniki sposobni, ča bi „pihali" v nove, sodobnejše. Sindikalni pihalni orkester financira Kulturna skupnost Litija, pomemben vir dohodka pa je dinar, ki ga zaposleni, upokojenci in drugi vsak mesec iz osebnega dohodka namenimo za godbo. Za ta vir dohodka imajo z delovnimi organizacijami in drugimi pravnimi osebami sklenjene posebne pogodbe. Na občnem zboru pihalnega orkestra je bila sprejeta iniciativa, da se sklenjene pogodbe nadomeste s samoupravnim sporazumom, s katerim se predlaga, da bi vsak podporni član za dejavnost godbe prispeval mesečno 5 dinarjev oz. 60 dinarjev letno. Ce bodo delavci v delovnih organizacijah sporazum sprejeli, bo sindikalni pihalni orkester z zbranimi sredstvi postopoma zamenjal dotrajane instrumente z novimi, predvsem mlajšim godbenikom, ki obiskujejo glasbeno šolo, pa bo po- vrnil polovico šolnine, ki je v letošnjem letu precej porasla in bi jo marsikateri družinski proračun ne zmogel. Sindikalna godba se s sporazumom obvezuje, da bo brezplačno sodelovala na prireditvah v delovnih organizacijah in v krajevnih skupnostih, t. j. vseh podpisnikih samoupravnega sporazuma. Godba bo še nadalje sodelovala pri pogrebnih svečanostih za pokojnim podpornim članom. Svojci, naročitelji bodo sindikalnemu pihalnemu orkestru povrnili le dejanske materialne stroške kot so prevoz do pokopališča, nadomestilo OD godbeniku, ki mora predčasno zapustiti delo in podobno. Prispevek, dinar za godbo, se že dalj časa ni valoriziral. Z doslej zbranimi sredstvi godba ni mogla obnavljati instrumentov, katerih cena je razmeroma visoka. Upravičeno je upanje, da bo mogoče z novozbranimi sredstvi narediti precej več kot doslej in da bodo tudi pametno naložena, saj si prireditve brez godbenikov v Litiji težko zamišljamo. Javno razpravo o predlogu sporazuma naj bi v delovnih organizacijah vodile sindikalne organizacije, v krajevnih skupnostih pa SZDL. Sporazum ni omejen le na delovne ljudi v združenem delu, sredstva lahko združujejo tudi ostali občani, in sicer preko krajevnih skupnosti in drugih združenj. L. K. Litijska godba - posnetek je z letošnjega karnevala, na katerem godba redno sodeluje (Foto: „Zofka") \978 J GLASILO OBCANOVi- IZ KMETIJSTVA Združevanje v zasebnem kmetijstvu Pravkar mineva leto dni, odkar smo v krajevnih skupnostih razpravljali o zagotavljanju pogojev za hitrejši razvoj kmetijstva in uveljavljanju novih družbenoekonomskih odnosov na vasi. Razprava nas je pustila hladne, ah pa nas je celo rahlo zbegala, saj smo tedaj postavili prvič na dnevni red združevanje kmetovega dela, sredstev in zemlje. V času, ki je temu sledil, je Republiška konferenca SZDL Slovenije zbrala na podlagi gradiva iz javnih razprav med kmeti nekaj temeljnih spoznanj, ki bodo v razvoju kmetijstva podlaga za nadaljnje delo. Prvo temeljno spoznanje kmetijske razprave je, da moramo nadaljevati začrtano pot iz leta 1970. Kljub kopici nerešenih vprašanj je novi odnos do kmetijstva po letu 1970 odprl perspektivo, ki je dolgoročnega pomena, zato moramo vztrajati na tej poti. Drugo pomembno temeljno spoznanje pa je, da je perspektiva našega kmeta izključno v združevanju dela, sredstev in zemlje. Pri tem pa gre samo za prostovoljno združevanje, h kakršnemu sili kmeta gospodarska nuja. Tretje temeljno spoznanje je, da je kmetova socialna varnost eden temeljnih vzvodov, ki ohranja mlade moči v kmetijstvu. Socialna varnost pa je povezana z doseganjem večjega dohodka iz dela v kmetijstvu. To pomeni, da gre za učinkovito organizacijo dela v kateri bo kmet lahko dosegal boljši gospodarski položaj z združevanjem svojega dela, sredstev in zemljišč, z delitvijo rizika, z izboljšanjem produktivnosti dela in z zagotavljanjem dolgoročne perspektive svojega dela v kmetijstvu. Vendar pa so ta spoznanja tolikšen preokret naše miselnosti, da se ne morejo uresničiti čez noč, ampak se bodo uresničevala dolgoročno. Dosedanje strojne skupnosti in proizvodne skupnosti za pridelovanje krme so že prvi poskusi združevanja na tem področju in treba je reči, da je nekaj strojnih skupnosti tudi na našem področju dobro zaživelo in uresničilo svoj namen. Za gmotno podporo uresničevanja te usmeritve je v Sloveniji že namenjenih 29 milijard S din iz sredstev državnega kapitala, ki bodo od letos do leta 1980 prenesena v kmetijstvo. To pa je r OBVESTILO Svet za vprašanja družbenoekonomskega položaja žensk pri RK SZDL ugotavlja, da je med ženskami precej takšnih, ki niso uveljavile svojega SZDL ugotavlja, da je med ženskami precej takšnih, ki niso uveljavile svojega borčevskega statusa. Zato obveščamo vse ženske, ki borčevskega statusa, kljub pogojem niso uveljavile, da je zadnji rok, da to store 30. junija 1978. V. OK SZDL Litija Moderen hlev - večja proizvodnja OBRAT ZA KOOPERACIJO GOZDARSTVO ZASAVJE ZAGORJE, ORGANIZACIJSKA ENOTA LITIJA IMA URADNE URE ZA GOZDNE POSESTNIKE - KOOPERANTE VSAK PONEDELJEK, SREDO IN PETEK OD 7. DO 10. URE V PRITLIČNEM PROSTORU TOZD GOZDNI OBRAT LITIJA, Ustje 39 ob šmarski cesti. OBVESTILO Občinski odbor ZZB NOV Litija obvešča člane Zveze borcev NOV, ki želijo letovati v Banjolah in na V. Lošinju, da se prijavijo do 31. marca 1978 v pisarni Občinskega odbora ZZB NOV Litija, Trg na Stavbah 1. Cene letovanja so naslednje: — predsezona in posezona — sezona Ostale informacije lahko dobite ob prijavi. od 75 do 115 din od 85 do 130 din TOZD „GRADMETAL" LITIJA vabi k sodelovanju HIŠNIKA v novozgrajenem samskem domu na Rozmanovem trgu v Litiji. Pogoj: veselje do delovnih opravil in nalog hišnika. Nudimo vseljivo družinsko stanovanje. Obstaja možnost zaposlitve zakonca (snažilka). dejstvo, ki nas ne sme več pustiti hladne. Ta sredstva so pod določenimi pogoji že danes na razpolago kmetijskim organizacijam kot dotacija po merilih in pogojih, ki jih je pripravila Kmetijsko živilska razvojna skupnost Slovenije. Od tega 1 / 3 do 1 /2 sredstev namenjenih za nakup zemljišč za družbeno kmetijsko proizvodnjo ali za nakup zemljišč za organiziranje skupne proizvodnje s kmeti v razvitih odnosih obračunavanja in delitve' ustvarjenega dohodka in rizika ali če takšno zemljišče služi za skupno proizvodnjo ob skupnem objektu. V vseh teh primerih organizacije proizvodnje se na kmetijsko zadrugo prenesejo sredstva državnega kapitala za nakup zemljišč do višine 2 milj. S din/ha kot dotacija. Nadalje so sredstva državnega kapitala namenjena za združevanje sredstev za skupna vlaganja, če gre za vlaganja v skupne objekte kot hlevi, nasadi, osnovna čreda itd. Šteje se, da gre za skupno naložbo, če jo sestavljata vsaj dva kmeta in kmetijska organizacija, izjemoma pa se šteje za skupnost 1 kmet in kmetijska organizacija, če gre za objekte v prašičereji, za ovčjerejo in za osamljene gorske kmetije. Objavljamo nekaj normativov za pridobitev sredstev iz državnega kapitala (glej tabelo). Kot vidimo iz namena, so tore: sredstva dana za prve poskuse i področju združevanja v zasebnen, kmetijstvu. Sredstva so iz minulega dela vrnjena na ta način v kmetijstvo. Občni zbor naše zadruge je na zadnji seji o tem razpravljal in bil mnenja, da teh ugodnosti ne smemo zanemariti in pustiti, da bo šel ta denar v celoti na druga področja. Nadalje je sprejel sklep, da strokovna služba v zadrugi prične pripravljati v zvezi s tem idejne programe za posamezna področja. KMETIJSKA ZADRUGA LITIJA Vrsta objekta Kapaciteta dotacija iz državnega kapitala Opomba 1, hlev za molzni« več od 5o molznic 2 milij.Sdin na sto-skupni jišče hleva najmanj dva kmeta in zadruga 2. skupni hlev za pitance ali ml. plenu živino 3. prašiči - hlev 4. prašičji hlev 5. prašičji hlev 6. naprava sadovnjakov več od loo glav 1 milij.Sdin na stojišče hleva več od 8oo pitan- do stotisoč din cev letno (6§a na stojišče 35o stojišč) več od 15oo pita» do stotisoč na sto-ncev letno(cca jišče hleva 7oo stojišč) več od 4o plem. svinj najmanj 5 ha kompleks do 450.000 Sdin na stojišče hleva 4 Smilj. na ha 1 kmet in zadruga 2 in več kmetov in zadruga 1 kmet in zadruga najmanj 2 kmeta in zadruga Lekarna Kamnik DE Lekarna Litija razpisuje prosto delovno mesto SNAŽILKE v popoldanskem času za 3 in 1/2 ure, za določen čas. Kandidati naj pošljejo ponudbo na naslov Lekarna Litija, Trg Svobode 1 Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. OBVESTILO O VPISU OTROK V VZGOJNOVARSTVENI ZAVOD LITIJA Kot vsako leto, tudi letos vključujemo otroke v organizirano varstvo s 1. septembrom 1978, ko del otrok, ki stopa v šolo, zapusti našo ustanovo. Starši, ki želijo vpisati otroka v VVZ Litija, morajo vložiti prošnjo na upravi vrtca — „Najdihojca", Rozmanov trg — Litija Prošnje na posebni tiskovini, ki jo dobite na upravi, sprejemamo za vse enote: „Kresnička", „Ciciban", „Kekec" in „Najdihojca" do 1. junija 1978. V juniju se bo sestala posebna komisija za sprejem otrok, ki bo obravnavata vse prispele prošnje in pismeno odgovorila o sprejemu ali odklonitvi otroka, Prošnja mora biti dobro utemeljena, ker bo komisija morala del otrok tudi odkloniti. , Prošenj, ki bodo prispele kasneje, ne bomo obravnavali za redni vpis. Trenutno prostih mest ni, razen v enoti „Kresnička" — Kresnice. UPRAVA VVZ LITIJA r' ZNAČKE S SIMBOLOM OBČINE LITIJA LAHKO NABAVITE V LITIJSKI KNJIGARNI POCENI 15 din. ZBIRALCI ZNAČK POHITITE Z NAKUPOM, KER JE NAKLADA OMEJENA. r' OBVESTILO Treningi streljanja z zračno puško za pionirje, pionirke, mladince, mladinke, člane in članice so vsak torek in četrtek od 16. do 19. ure V NOVEM ŠPORTNEM DOMU V ŠMARTNEM. Strelska družina vabi vse ljubitelje streljanja v nov dom, kjer lahko preizkusijo svoje strelske sposobnosti. Samoupravna komunalna in stanovanjska skupnost občine Litija Strokovna služba objavlja prosta dela in opravila TAJNICE delovne skupnosti Koleg splošnih morajo kandidatke izpolnjevati še naslednje pogoje: dokončana srednja šola ekonomske ali administrativne smeri ali nepopolna srednja šola in najmanj tri leta delovnih izkušenj na takšnem ali podobnem delu. Za delo tajnice je v skladu s pravilnikom o delovnih razmerjih predvideno dvomesečno poskusno delo. Kandidatke naj prijavo z dokazilom o strokovni izobrazbi in opisom opravljanja nalog pošljejo na Samoupravno komunalno in stanovanjsko skupnost — Strokovno službo, Litija, Rozmanov trg 28, v 15 dneh po objavi. Kandidatke bodo o izbiri obveščene v 30 dneh po objavi. PROGRAM IZLETOV PLANINSKEGA DRUŠTVA LITIJA ZA LETO 1978 SPET V GORE Planinsko društvo Litija pripravi vsako leto pester program izletov za svoje člane. V preteklih letih so planinci organizirano obiskovali točke Badjurove krožne poti, ter Zasavske in Slovenske transverzale. Lani so se podali tudi po Samoborski poti. Letos se je komisija za izletništvo odločila, da vključi v program dve novi poti: Savinjsko pot in transverzalo, ki vodi čez Medvednico nad Zagrebom. Razpored izletov po mesecih: MAREC: 18.111. pohod na Stol 19.111. Laško-Malič-Šmohor-Kal-Hrastnik APRIL 2.IV. Vransko-Tolsti vrh-Krešica-Predkovica-Orehovica 16.1 V. Čemšeniška planina-Krvavica-dom ZB na Vrhem-Trbovlje 23.IV. Šempeter-dom na Homu-Gozdnik MAJ 2.V. izlet po Badjurovi krožni poti 14.V. Vrhe-Reška planina-Goljava-Prebold 21 .V. izlet na tabor ljubljanskih planinskih društev 27. V. avtobusni izlet čez pet gorskih prelazov JUNIJ 11 .VI. Letuš-Bezovc-dom na Čreti-Vransko 25.VI. Obir JULIJ v prvi polovici meseca (datum bo določen kasneje) Kofce-Veliki vrh v Košuti AVGUST 13.VIII.-16.VIII. izlet po slovenski transverzali Slovenj Gradec-Poštarski dom pod Plešivcem-Uršljagora-Sleme Smrekovec-Koča na Loki-Raduha-Rogovilec 6.VIII. Bohinj-Planina jezero (udeležba na prireditvi ob 200-letnici prvega vzpona m Triglav) SEPTEMBER 10. IX. izlet na osrednjo proslavo ob dnevu planincev 17. IX. Laško-Tolsti Vrh-Svetina-Resevna-Šentjur 24. IX. Škofja vas-Šentjungert-Sv. Jedert-Pekel-Korbarjev vrh-Polzela OKTOBER 8. X. izlet po planinski transverzali čez Medvednico 22. X. Polzela-Vinski vrh-Oljka-Letuš M.R. ■ : Z enega izmed izletov PD Litija — počitek pri planšarski koči na Mali Poljani Sola v naravi Na pobudo ŠŠD smo organizirali šolo v naravi tudi v zimskem času. Ta se mnogo razlikuje od morja. Zahteva veliko opreme, ki je zelo draga. Toda opremo (čevlje, smuči, palice) je L glasilo občanov Ustanovitelj: Občinska konferenca Socialistične zveze delovnega ljudstva Litija. Ureja uredniški odbor: Tine Brilej (glayni in odgovorni urednik), Slavko Urbič, Lojze, Kotar, Mojca Lebinger, Zofka Hauptman,BrankaNefat in Miro Kaplja. Prilogo glasila urejajo: Branka Nefat (glavni in odgovorni urednik), Ruža Urbane, Mari Merzelj, KarBJ Lernut in-Miro Viđic. Predsednik ■ časopisnega ■■sveta: Slavko Pungerčar. Tehnično urejanje in- priprava za. tisk' BEP-Ljubljanski dnevnik. Tisk: Ljudska pravica. Naslov uredni- ku pila šola z denarjem, ki smo ga dobili za novo leto. Šola v naravi je trajala 6 dni. Vsak dan nas je šolski kombi odpeljal na Trebeljevo in nazaj, tako smo preživeli na snegu od 9. do 12. ure, potem kosilo in spet od 13. do 15. ure smučanje. Skupina je štela 9 učencev 6. r. Od tega je 7 učencev prvič stopilo na smuči. Delo je potekalo po načrtu - v igri, veselju in delu. Tako je bil zaključek lep in uspešen in zadnji dan sem lahko že 5 učencev peljala na šolsko tekmovanje na Dole. Česa pa so bili učenci najbolj veseli, pa bodo povedali njihovi odgovori: MILOJKA: Najbolj sem bila vesela, ko sem se naučila voziti plug in pluž-ne zavoje. TONE: Lepo je bilo, bili smo na čistem zraku in bilo je veliko snega. STANKA: Srečna sem, ker sem se naučila smučati in nisem velikokrat SLAVI: Najraje se spomnim, kako smo med vožnjo smuka pobrali bonbone. Vsak pobran bonbon smo lahko pojedli. Tudi tekmovanja se veselim, saj sem med izbranimi. TONE: Da sem izbran za tekmovanje, kajti šele sedaj mi bodo doma verjeli, da sem se res naučil smučati. NEVENKA: Najbolj srečna sem bila, ko sem se prvič srečno pripeljala do konca in so mi sošolci zaploskali. PAVLE: Srečen sem, ker sem se naučil smučati, ker sem veliko smučal, dobro jedel in se imel lepo. VIKI: Najbolj sem bil srečen, ko sem se naučil splošne zavoje, da sem peljal med palicami za veleslalom in bil izbran za tekmovanje. To je le delček njihovega veselja. Vsem pa bi želela, da bi videU in doživljali njihovo veselje, zagnanost, igranje, delo in srečo, ki so jo doživeli v tem tednu na beli opojnosti. Pa ni bilo drago, ampak bogato! Mojca L ebinger BODICE - 1. aprila se bo v Litiji zgodilo naslednje: ...na križišču med mostom in nadvozom bodo zagoreli semaforji, .. .naši nogometaši bodo spet igrali v republiški ligi, .. predsednik Izvršnega sveta SO Litija bo ugotovil, da z občinskim proračunom ni nobenih težav, .. .v vseh OZD bodo ta-pravi direktorji in ne samo v.d, .. dobili bomo urejeno javno odlagališče smeti, .. .seje občinske skupščine ne bodo več v gostilnah, ., .natakarji bodo prenehali točiti alkoholne pijače pijanim osebam, .. .spet bomo gledali lepe filme v lepi kinodvorani; - iz zanesljivih virov sem izvedel, da bo načelnik za občo upravo, družbene službe in proračun pri SO Litija prodal AMI 8 in si kupil avto . . . - načelnik za narodno obrambo pri SO Litija se tako dobro brani, da je še sedaj „ledig"... - poznam nekoga, ki je tako len, da začne počivati še predno je utrujen... - poznam tudi nekoga, ki nič ne ve, in ne ve, da nič ne ve. .. - med vodilnimi za samoupravne interesne skupnosti je samo 12 % žensk. Ob dejstvu, da je v večini litijskih družin žena vodilni, to niti ni tako tragičen podatek... - tudi v našo občino (Litijo) je prišla pomlad Travniki, potoki, gozdički in parki so zacveteli z raznimi vrečkami, steklenicami in drugo šaro civiliziranih.,.. jn i