^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^     ^^^^^^^^^^^^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^     ^^^^^SS^   ^^^^I^^^^SI^^^^ ^S^^l^^^ ^^^^^^^^^^^^^^^8^^ ^^^^^^^^^^^^^^^^^
bLUSILU  SOCIALISTIČNE  ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA NOVO MESTO
LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto _ Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 20 din - LETNA NAROČNINA 900 din, polletna 450 din, četrtletna 225 din; plačljiva je vnaprej - Za inozemstvo 1800 din oziroma Štiri ameriške dolarje - TEKOČI RAČUN pri Narodni banki, podružnic-; v Novem mestu, številka 606-11/3-24
Stev. 32 (594) Leto XII.
NOVO MESTO, 10. AVGUSTA 1961
UREJUJE uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Tone Cošnik -NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg štev. 3 (vhod iz Dilančeve ulice) — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave štev. 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - TISKA Časopisno podjetja »Delo* v Ljubljani
»Lofze mi bo omlatil...«
8. avgusta je bila v Novem mestu razširjena seja predsedstva Okrajnega odbora Socialistične zveze, na kateri so razpravljali predvsem o kmetijstvu. Predsedstvo SZDL je obdelalo vprašanje v okrajnem merilu, medtem pa so občinski Odbori SZDL že začeli sklicevati svoje razširjene seje, na katerih podrobneje razpravljajo o nalogah zadrug, ObLO in političnih organizacij ob jesenski setvi, kooperaciji, odlokih o »grominimumu, porabi umetnih gnojil in drugih vprašanjih, ki to tesno rdrtžena z nadaljnjim povečanjem kmetijske proizvodnje In s krepitvijo socialističnih odnosov na vasi. Na seji to ugotovili nekaj kritičnih primerov prodaje zadružnih osnovnih sredstev, o čemer poročamo danes malo obširneje, medtem ko bomo o drugih ugotovitvah in problemih s tega področja pisali še v prihodnjih številkah našega tednika.
O pripravah na jesensko setev je poročal na seji predsednik OZZ Tone Pire, v razpravi pa je sodelovalo 11 tovarišev In tovarišic.
Za uvod nekaj osnovnih ugotovitev iz poročila: V pogodbeni proizvodnji smo
v letu 1960-61, če jo primerjamo z uspehi iz let 1958 in 1959, nazadovali. Pri pšenici smo na primer dosegli leta 1959 in 1960 po 70 odstotkov plana, letos komaj 56 odstotkov; pri koruzi lani 70 odstotkov, letos komaj 36 odstotkov, pri krompirju lani kar 138 odstotkov, letos 47 odstotkov; pri detelji letos le 33 odstotkov, v obnovi vinogradov 31 odstotkov, v pogodbeni reji goveje živine do 1 leta starosti komaj 16 odstotkov, pri govedu nad 1 letom 19 odstotkov in pri reji prašičev komaj slaba 2 odstotka. Zadnja številka seveda ne pomeni, da kmetje niso vzredili in prodali na deset tisoče prašičev; blagovna proizvodnja je
sorazmerno visoka, nismo pa je zajeli v pogodbeno proizvodnjo prek zadrug.
Napak bi bilo trditi, da za t« letos nI bilo pogojev. Narobe: združevanje zadrug nam je dalo bolj čvrsto organizacijo, ki naj bi uresničevala vse naloge s povečevanjem proizvodnje 'na vasi. Spremenjen je bil način planiranja: medtem ko smo pret) načrtovali kmetijsko proizvodnjo -od zgoraj navzdol-, jo je zdaj zamenjavalo načrtovanje -od spodaj navzgor«. Zadruga je začela sestavljati plan setvenih površin tako, da se Je dogovorila s posameznim kmetom, koliko ln kaj bo sejal, prideloval oziroma redil. Čeprav ima tak plan velike prednosti, ga v prvem letu še nismo znali učvrstiti. Uresničili smo ga v letu 19S0-61 veliko slabše kot prej (mimogrede: lotos je to že precej brijše; plan za 1961-62 nas je približal uspehom iz leta 1959-60 — čeprav še nekoliko odstopa, je pa zato toliko trdnejši).
Osnovni namen kooperacije (pogodbenega sodelovanja) je bil postavljen že pred leti: povečati in poceniti   proizvodnjo,   hkrati pa
PRHO KONFERENCO IZVENBLOKOVSKIH DRŽAV
Prvega septembra se bo začela v Beogradu konferenca Izvenblokovskih držav. Kako je prišlo do nje, kaj so izven-blokovske države, kakšni ao njihovi cilji in podobno, je bilo In š« bo mnogo napisanega. Toda pojem izvenblokovstva Je (Urok pojem in bi ga bilo treba nekoliko opredeliti. To bo seveda najbolje storila konferenca sama, ki bo še natančneje obdelala vidike, po katerih lahko neko državo imenujemo Izvenblokovsko.
Ce rečemo, da je potrebno opredeliti pojem Izvenblokovstva, ne pomeni, da tiči za tem poskus zoževanja števila držav, ki bi se lahko imele za izvenblokovske. Gre samo za to, da se razjasnijo nekateri pojmi.
Očitno je, da ne more veljati za izvenblokovsko neka država, ki je z vojaškim paktom povezana z enim al' drugim blokom, ki sodi v ta ali oni tabor. Češkoslovaška, na primer, nI izvenblokovska država, ker je članica vojaške Varšavske cveze in se sama ima za članico tako imenovanega socialističnega tabora. Prav tako ni, na primer, Francija izvenblokovska država, saj je članica Atlantskega pakta (NATO).
V teh primerih je opredelitev povsem lahka in nedvoumna. Toda med obema blokoma so države z najrazličnejšimi družbenimi- in političnimi sistemi. Ali so vse te države izvenblokovske?
Ze na pripravljalni konferenci v Kairu so udeleženci, zunanji ministri držav, ki bodo sodelovale na beograjski konferenci, postavili nekaj osnovnih pravil oziroma vidikov. Po teh vidikih so Izvenblokovske tudi tiste države, ki so sicer v neki regionalni vojaški obrambni zvezi, če ni v tej zvezi nobene blokovske velesile oziroma članice enega .izmed blokov. Tak je primer z arabskimi državami.
Tako se je že v Kairu izkristaliziral vidik, po katerem zdaj Jugoslavija, kot prirediteljlca konference, vabi posamezne ude-
Brez tretjega bloka
leženke. Natančno število udeleženk še ni znano, čeprav je mino, da se bo njihovo število gibalo med 25 in 30, verjetno kakih 27.
Beograjska konferenca je tako rekoč pred vrati. Zanjo vlada v svetu, in ne samo med izvenblokovskimi državami, izredno zanimanje. O tem priča že število prijavljenih novinarjev — dopisnikov, reporterjev, fotoreporterjev In snemalcev
— ki je že preseglo tisoč.
Zanimanje pa je zlonamerno in dobronamerno. Zlonamerni so brez dvoma tisti komentarji, ki trdijo, da pomeni beograjska konferenca poskus ustanoviti neki tretji blok. Ljudem, ki so tako vkovanl v spone blokovske miselnosti, ne more iti v glavo, da bi lahko svet obstajal brez blokov. -Ce so torej države, ki nočejo ne v en ne v drug blok, si morajo — tako mislijo ti ljudje — naravno, ustvariti svoj lastni, tretji blok.
Takšnim ljudem ne pomaga dokazovati, da ne gre za ustanavljanje trctjer.a bloka, saj so Izvenblokovske države, kakor pove že ime, sovražnice blokov in jim ni do tega, da bi se izogibale že dveh obstoječih blokov zato, da bi padle v — tretjega. Takšnim ljudem tudi ne pomaga dokazovati, da jc ena izmed glavnih značilnosti članstva v bloku — disciplin? In pritisk. Disciplina predvsem za šibkejšega v bloku. Med Izvenblokovskimi državami ni govora o nekem pritisku, zakaj T tistem hipu. ko bi začel nekdo Izvajati pritisk, se delegat sleherne izmed prizadetih držav dvigne In odide, ali še bolje
— skupa i lahko izključijo vsak poskus izvajanja pritiska.
Potemtakem — bi logično sklepal človek — bodo morali na beograjski konferenci sklepe sprejemati soglasno. To je nara\no. In pri tem. ne bo nobenega pritiska ali blokovske discipline. Vsaka delegacija se bo popolnoma svobodno odločala in opredeljevala.
Toda — bi spet nekdo dejal — ali bo pri tolikšnem številu držav mogoče sprejemati sklepe? Ne smemo pozabiti, da Je glavni namen konference združiti vse ali večino izvenblokovskih držav v prizadevanju, kako ohraniti mir in kako na'bolje ukrepati, da bi izgladili blokovska nasprotja. Nihče ne bo tahteval od drugega, naj se ođpove svoji ideologiji in svojemu načinu življenja. V osnovnem konceptu pa so si vse te države enotne: da je obstoj blokov nevaren, nepotreben In neumen, da je največja dobrina človeštva mir In da ie treba *anj storiti vse, kar je mogoče. Morda bi se koma zdelo, da Jje to prešibka osnova za realno mednarodno politično planiranje. 2e dejstvo, da je bila sklicana beograjska konferenca, dokazuje, da ni.
zagotoviti tržno ln živalsko krmno proizvodnjo. Za oba pogodbenika (KZ in kmeta) so bili pogoji ugodni. Seveda je bilo treba uresničiti vsako leto tudi vse pogoje, da je kooperacija uspevala: zagotoviti vso potrebno agrotehniko, redno menjavati seme, dovolj gnojiti in dognojevatl med rastjo itd. Zadnje leto pa smo vse to nekako zanemarili: ni bilo dovolj gnojil, popustili smo v zamenjavanju semen, kmet je trosil gnojila ne samo pšenici, temveč tudi vsem drugim pridelkom, za katere sploh ni sklenil pogodbe itd. Z eno besedo: vse preradi smo odstopali od sklenjenih pogodb, kar se V pokazalo v nizkem odstotku plana ln majhnem številu hektarov. Nedosledno uresničevanje sicer dobro znanih načel se nam je zato kmalu maščevalo. Uspavali smo se ob rekordnem pridelku žita v letu 1959-60 ln zato smo kaj kmalu zdrknili navzdol.
Odloki  o agrominimumu so šli
ponekod preširoko: ne glede na pogoje in strojno obdelavo smo jih razširili na celotno področje občine. Pri tem pa so tako politične organizacije kot ObLO in zadruga le preradi domnevali, da bo po odlokih stvar tekla sama po sebi. Ni bilo dovolj politične aktivlza-cije v zadrugah, da bi se ljudje res množično vključevali v kooperacijo, z agrominimumom pa smo marsikje zajeli samo nazadnjaškega kmeta, ki ga sicer ni bilo mogoče prepričati o prednostih so-dobnTa obdelovanja zemlje.
Vse to. k čemur pa je treba prišteti škodljivo nejasnost ob reorganizaciji KZ. nam Je letos močno zavrlo delo. ki bi bilo lahko  uspešni še.
Osnovni Činite!" napredka je proizvodni okoliš
Pojavilo se je namreč vprašanje: kdo naj bo osnovni nosilec akcije v kmetijstvu? Razna mnenja o tem so neugodno vplivala na delo. Pokazalo se je, da »vertikalno poslovanje KZ« ne daje dovolj jamstva, da bomo zajeli vse proizvodne sposobnosti zadružnikov in drugih kmetov. Praksa je pokazala, da je proizvodni okoliš osnovni činitelj v tej akciji, se pravi: proizvodno področje bivše zadruge (v mejah pred sedanjo združitvijo) in kolektivi, ki tu delujejo (krajevni odbor, krajevni zadružni svet, osnovna organizacija Socialistične zveze), morajo zajamčiti največjo proizvodnjo in z njo vred socialistične odnose na vasi.
Marsikje pa krajevnih organov zadružnega upravljanja še niso postavili oziroma izvolili. Upravljanje v zadrugah je žal še vedno precej centralizirano, nujno pa ga je treba decentralizirati. Nimamo primera, da bi osnovna organizacija SZDL
Obiski v Kostanjevici
Zadnje dni je v Kostanjevici vse več in več obiskov. Razen predsednika Sveta za kulturo pri Izvršnem svetu LRS tov. Borisa Kocijančiča je obiskala Kostanjevico v zadnjih dneh še vrsta uglednih slovenskih kulturnih in javnih delavcev. Te dni so si ogledali delovišče simpozija in Gorjupovo galerijo v konstanjeviški šoli Mica Cerni-goj, svetnik za kulturo LRS. književnik Mile Klopčič, slkar France Mihelič, pisateljica Mira Mihelič, kakor tudi številni drugi gostje. Od tujcev pa je pretekli teden prišel ugledni indijski ekonomist in urednik indijskega časopisa gospod Chaud-huri. Razen tega prihajajo vsak dan novinarji in fotoreporterji, 'ako da je v Kostanjevici zad-
'e dni zares zelo živahno
postavila v svoj dnevni red vprašanje, kaj je s krajevnim zadružnim svetom! Nimamo primera, da bi se člani SZDL oglasili, da nikakor ni prav, če »prihajajo hektari od občine navzdol: toliko in toliko morate posejati!«, namesto da bi se načrt o setvi porajal od kmeta do kmeta, od vasi do občine navzgor!
Pa je še veliko več vprašanj, ki nujno morajo zanimati osnovne organizacije Socialistične zveze na vasi:
poraba umetnih gnojil, delo družbenih posestev in zadružnih ekonomij, neurejena oziroma nevrnjena posojila kmetom, pridobivanje novih zemljišč za ekonomije, jemanje zemlje v zakup in odkup, česar je čedalje več, in pod. (o čemer bomo obširneje pisali v prihodnjih številkah).
Spet v tlako, čeprav zelo »moderno«?
Kako so nekateri tovariši, ki delajo v zadružništvu, izgubili občutek za to, kaj je prav in kaj ne v našem kmetijstvu, naj povedo naslednji primeri:
KZ v Metliki je prodala traktor privatnemu kmetu; ker so vedeli, da bi stvar dvignila v domačem okraju le malo preveč prahu, je šer traktor na Hrvaško (kakor da tam ne bo
(Nadaljevanje na 2. strani)
N0V0TEKS na sejmu »Moda bo svetu««
Na mclnarodnem »ejmu mode in oblačil, ki bo od 30. septembra do 8. oktobra v Beogradu, bodo domače in tuje tovarne razstavile nove modele tekstilnega in konfekcijskega blaga, obui'T, usnjarske snlaTitertje ln druge Izdelke. Prijavila so se že nekatera domača podjetja kot »Varteks- iz Varaždina, Novoteks, Beograd Itd., ter tuja: Belbras iz Belgije, DIA Tex-til Iz Vzhodne Nemčije, Nino in Suddeutsrher Spinvveber iz Zahodne Nemčije, tvollvvaren tVcberel in Oetzner Mutter iz Avstrije, Bona-Delcani, Lariosctta in Mazza iz Italije, Marubenl iz Japonske in druga.
, BELA KRAJINA'prvič v Ameriko
Naša največja trgovska čez-oceanska ladja »Bela krajina«, ki so jo po splovitvi v puljski ladjedelnici ULJANIK dogradili in odlično opremili, je v soboto zaplula v svojo matično luko Piran. Dogodek je bil veliko presenečenje za- vse naše pomorce, domačine in številne goste, saj tako velike domače ladje pred Piranom še ni bilo. »Splošna plovba« je v soboto zvečer priredila na ladji slavnostni sprejem .katerega so se udeležili   tudi   tovariši Peter
Zorko in Bojan Polak (za Izvršni svet LRS), predsednik novomeškega OLO Niko Belopavlo-vič .sekretar OK ZKS Koper Albert Jakopič, domači predstavniki in med drugimi tudi znani umetniki Božidar Jakac, Marijan Kozina in Stojan Ba-tič. Posadki so prisrčno čestitali in ji želeli mirno vožnjo po vseh oceanih predsednik piranske občine Davorin Ferligoj, Niko Belopavlovič in direktor ULJANIKA, metliški rojak tovariš   Kopinlč.   Prav posebno
prisrčno so voščili novi velikanki srečno in mirno morje številni gosti iz Bele krajine, ki so si novo ladjo ogledali z največjim ponosom, saj nosi ime zibelke partizanstva.
V nedeljo dopoldne je BELA KRAJINA, ki lahko vkrca naenkrat nad 1250 vagonov siplji-vega tovora, pod vodstvom kapitana Draga Sirce krenila na svojo prvo pot v Ameriko.
Srečno pot, krmarji in mornarji naše BELE KRAJINE! Srečno pot in mirne oceane!
Videm-Krško: kombinat bodočnosti
V VIDEMSKO-KRSKI KOMUNI SO SE ZE ODLOČILI: INDUSTRIJA SE BO RAZVIJALA V PET SMERI — KOMBINAT PAPIRJA: OSREDNJI INDUSTRIJSKI  OBRAT — TRDNA USMERITEV
V KMETIJSTVU — POSREDUJEMO NEKAJ MISLI IZ RAZGOVORA Z NAČELNIKOM OBČINSKEGA ODDELKA ZA GOSPODARSTVO TOV. TONETOM AVSCEM
Tovariš načelnik, ali bi lahko našteli osnove petletnega perspektivnega plana videm-sko-krške komune za razdobje 1961 do 1965? Mislimo osnove najpomembnejših gospodarskih panog: industrije in kmetijstva:
- Ze v začetku bi rad poudaril, da Je o tem perspektivnem planu zelo težko govoriti iz več razlogov. Novi gospodarski sistem in sistem delitve dohodka gospodarskih organizacij sta vnesla toliko novosti, da so mnoge prvotne osnove plana precej spremenjene. To je najbolj čutiti na področju investicijske politike. Gradnjo vrste novih objektov, ki smo jih planirali v prvih osnutkih plana, bo. kot kaže. treba verjetno odložiti. Mislim, da bo najbolje, če bo najin razgovor potekal okoli orientacije plana, ki je dolgoročna, le mimogrede pa bi omenil nekatere objekte, o katerih razmišljamo.
Prav, tovariš načelnik. Torej začniva kar pri industriji. Kako je v planu začrtan njen razvoj?
- V tej močni gospodarski panogi nameravamo kar najbolj povečati njeno gospodarsko moč ln
akumulacijo. To bomo skušali doseči z uresničevanjem njenega razvoja v pet smeri, ki so pomembne za dolgoročni gospodarski razvoj naše komune.
Najobsežnejši in osrednji objekt bo ostala industrija papirja. Celuloza se bo razvila v sodoben kombinat papirja. Razen gotovih izdelkov za trg. bo z raznimi odpadki hkrati surovinska osnova za predelovalno industrijo. Tu bi prišel v poštev krmilni kvas, papirna konfekcija ir. Se vrsta drugih panog. Investicijska deia za razširitev tovarne celuloze in papirja so se že pričela. Nadaljevali jih bomo ne Slede na nekatere nove težave, ki so nastale zaradi novega gospodarskega sistema. V skrajnem primeru se bo Tok dograditve pač nekoliko podaljšal. Konfekcija papirja bt v okviru tega načrta prerasla v večji obrat za predelavo papirja in proizvodnjo številnih novih izdelkov.
Kovinska industrija že ima osnove v precej razviti Kovinarski zadrugi Vldem-Krško. sorodnem, obratu v Kostanjevici, močr.1 kovinarski delavnici v rudniku Senovo in velikih remontnih delavnicah v Celulozi, ki niso dovolj izkoriščene. Te
obrate bomo počasi povezali in Jih krepili v močno kovinsko industrijo.
Tovarna čokolade v Brestanici je osnova za razvoj naše živilske industrije. Proizvodnjo likerjev opuščamo, tovarno pa preusmerjamo v proizvodnjo živilskih artiklov za široko potrošnjo. Vprašanje kruha v Vidmu-Krškem smo že rešil) tako. da ga peče Tovarna čokolade. Počasi bo pričela š*e s proizvodnjo raznih peciv in čokoladnih deser-tov.
Za gradbeno industrijo  je pri
nas dovolj surovin. Velike zaloge kremenčevih peskov so osnova za industrijo sodobnih gradbenih elementov, tu mislimo tudi montažne elemente, vrste siporex. Hkrati s tem pa razmišljamo o proizvodnji sinter mase, ki se je drugod za potrebe gradbeništva prav lepo obnesla. Dovolj pepela, ki Je surovina za sinter maso. nam daje termoelektrarna v Brestanici. Potrebno dokumentacijo za sinter maso že pripravljamo, na Smedniku pa so v neposredni bližini avtomobilske ceste ogromne zaloge kremenčevih peskov. Občina je že finan-sirala Izdelavo dokumentacije za industrijo   stporex   elementov in
»■Sleherni udarec dleta in kladiva, ki se na simpoziju vseka v kamen ali les, naj pripomore k rojstvu nove umetnine, hkrati pa naj odmeva v svetu kot droben, pa vendarle prizadeven glas medsebojnega razumevanja in spoštovanja. — .Forma viva — Živa oblika'! Da bi postala tudi živa misel! Misel, ki nas d\iga in plemeniti. Ki nas veže z umetnostno izpovedjo vseh časov in vsega sveta. Ce bodo tuji umetniški gostje odnesli s seboj topel spomin na našo domovino in na jugoslovanske tovariše, bo dosegel simpozij tudi no tej strani svoj uspeh ...» S temi besedami se predstavlja simpozij v Kostanjevici obiskovalcem, katerih je zadnje tedne čedalje več. Na sliki- udeleženci srečanja iz Portoroža in Kostanjevice v nedeljo, 30. julija, na vrtu kostanjeviškega gradu: umetniki iz Izraela, Italije Japonske Kanade Poljske, Indije, Francije, Nizozemske, Švice, Avstrije, USA, Združene arabske republike in Jugoslavije; med zastavami naštetih držav sta vihrali tudi zastavi Grčije in Madžarske, od koder sta se kiparja napovedala, a sta zbolela. Velika mednarodna družina ki Jo druži plemenite m!*el in skupno prizadevanje: tudi i umetnostjo 6» borimo za mir in sožitje na svetu!
kremenčevih zidakov. Ne smemo pa pozabiti na kvalitetni senovsM lapor, ki je kot nalašč za prolz-vod-ijo cementa. Ker so zaloge premoga v rudniku omejene in nastaja vprašanje, kje zaposliti ljudi s senovškega področja, še vedno proučujemo možnost gradnje tovarne cementa v Senovem.
Preostane še peta smer: elektroenergetika. Termoelektrarna v Brestanici je prvi člen v verigi proizvodnje elektroenerglje. V tej petletki bo končan drugi agregat. Razvijajoča se industrija bo terjala vedno nove m nove kilovate električne energije. Dajale jih bodo hidroelektrarne, katerih gradnja Je predvidena na Savi. V primeru konic bo priskočila na pomoč termoelektrarna v Brestanici. Vzporedno s tem bomo gradili visoko ir. nizkonapetostno omrežje in končali elektrifikacijo na .vsem področju naše komune.
V naštetih pet smeri se bo razvijala naša industrijska proizvodna! v bližnji in daljni bodočnosti. Del tega velikega r.ačrta bomo uresničili v tej petletki, preostalo pa v prihodnosti.
Tovariš Avsec, zdaj pa še za m kaj besed o kmetijstvu, ki je, kot sodimo, v vaši komuni pomembna gospodarska panoga.
— V kmetijstvu bomo uresničevali tri naloge: predvsem bomo razvijali družbeno kmetijsko proizvodnjo. To bomo dosegli z ustanavljanjem močnih, rentabilnih, za >ivljer.Je sposobnih proizvodnih ibratov. Krepili bomo kmetijske '.adruge. da bodo s svojo mehanl-
acijo lahko obdelale vse družbene n zasebne površine in postale nepogrešljive za" zasebnega kmete* •alca. In še tretja: kmeta bomo ti pogodbeno proizvodnjo, s strokov« no službo, z dobavo sortnih semen ;n umetnih gnojil, predvsem pa s ^trojnimi uslugami tesno povezali z zadrugo, ki zanj edina pomeni lodoenost. Zaradi povečanega odloka delavcev s podeželja v Industrijo, ki se bo še nadaljeval, je akšna usmeritev kmetijstva nujna.
Osrednje posestvo družbene proizvodnje je zaenkrat Zadovinek, ki ;e letos že dal 11 vagonov presežkov žitaric. Se nanrej se u"> usmer-
al v proizvodnjo mleka in zelenjave predvsem za tržno proizvodnjo. Pripravljamo živinorejske
ibrate, vrtnarijo, sadne nasade ln nodobno. Enako posestvo nastaja tudi pri KZ Kostanjevica, velilc '.lvinorejsko poljedelski obrat bomo ustanovili na melioriranem področju Krškega polja, enega pa na senovškem področju.
Miloš Jakopee
VREME
ZA CAS OD 10.-20. AVGUSTA
Lepo vreme bo trajalo približno do 13. avgusta. Po 13. avgustu nestalno s pogostimi padavinami in hladno.
\
i.: ■ v I
»Boj proti kolonializmu, ncokolonializmu in imperializmu jc hkrati boj za svetovni mir. Fnn::šam vam pozdrave ljudstva in vlade Gane, lahko pa rečem, da tudi vse Afrike...« je nasr c-n in vidno vzradoščen nad prisrčnim sprejemom več kot 1000 domačinov v soboto popoldne spregovoril predsednik ganske republike dr. Kvvame Nkrumah množici, ki se je zbrala ob avtomobilski cesti na Čatežu pri Brežicah. Podpredsednik OLO Silvo Gorenc je visokemu gostu predstavil člane okrajnega in občinskega političnega in oblastvenega vodstva, nato pa ga je pozdravil v imenu delovnih ljudi novomeškega okraja, pri čemer je dragemu gostu, borcu za svobodo Afrike, podaril kip Težaka akadem. kiparja Jakoba Savinška. Ko je sprejel darilo, je dr. Nkrumah med drugim dejal: »Tudi Afrika nosi težko breme preteklosti. Kadarkoli bom pogledal v to vaše darilo, bom dobil nove spodbude za naše delo. Prisrčno pozdravljeni!« Brežiški pionirji so podarili visokemu gostu cvetje, godba na pihala iz tovarne celuloze in papirja jc zaigrala več koračnic, množica ljudi pa je ž mahanjem naših in ganskih zastavic in prisrčnim ploskanjem pozdravila delegacijo republike Gane, ki je nato odpotovala na Bled.

»Loze mi bo omlatil...«
(Nadaljevanje s 1. sirani) rušil načel o socialistični graditvi kmetijstva v Jugoslaviji!). — KZ v Sevnici je prodala več večjih kmetijskih strojev, med njimi tudi prevozno mlatilnico znamke ZMAJ. — KZ v Dol. Toplicah je sklenila prodati med drugim 3 stoječe mlatil-nice. 5 elektromotorjev in nekaj drugih obdelovalnih naprav. — KZ Trebnje je nameravala slediti zgledu Sevnice, vendar je opozorilo OZZ zavrlo kupčije v Trebnjem in v Dol. Toplicah.
Kam vodi tako nenačelno gledanje in postopanje? To, česar nismo delali v prvih povojnih letih, počenjajo nekateri kratkovidni upravni odbori zadrug zdaj, leta 1961! Kje so zadružni sveti, da ne vidijo takih -kupčij"? — V nekaterih zadrugah trdijo, da so predmeti, ki so jih prodali oziroma hoteli prodati, zanje »-navaden klump«, torej ničvredno blago. Čudno pa je, da na primer elektromotor, močan 5 in pol KS, nikakor ni »klump- za kmeta, ki ga je doslej v imenu zadruge 4 ali 5 let upravljal. Medtem ko je vse doslej ta motor (ali mlatilnica oziroma kak drug stroj) uporabljala vaška skupnost zadružnikov v tej ali oni vasi, naj bi postal njegov pravi lastnik kmet-zaseb-nik. To se je ponekod tudi že zgodilo; kupčije so sklenjene, drugi, manjši kmetje, pa so se prišli pritožit na okrajno zadružno zvezo, da se s takim barantanjem zadrug ne strinjajo! Prav dobro so se zavedli nevarnosti, da bodo spet odvisni od posameznih večjih kmetov, ki jim- bodo po svoji volji orali, mlatili, žagali drva ali pripravljali rezanico. Zal nekateri upravni organi zadrug niso imeli takega posluha. Izgovarjajo se, da so to »-stari, obrabljeni stroji, s katerimi je nevarno delati, da je to samo še staro železje in pod.-, pozabljajo pa, da so zadruge pred 4 ali 5 leti prav te stroje kupile z državnim regresom. Namesto da bi take stare stroje ponudili v zadružen zakup v
vasi. kjer še sploh ni nobene mehanizacije, so jih sklenili prodati zasebnikom. Pri takem gospodarjenju ne bo nič čudnega, če bomo danes ali jutri lahko slišali:
>»Meni bo zoral Jože... - ali pa: -Lojze, mi boš omlatil? Odslužil bom z delom ... «
Mar ni to pot v moderno tlako, v odvisnost, proti kateri se borimo ves čas naše revolucije? Okrajna zadružna zveza je opozorila zadruge na nezakonitost prodajanja osnovnih sredstev, organizacije Socialistične zveze pa morajo prav ob tem zaostriti svojo čuječ-nost.
Vloga Socialistične zveze je dovolj jasna
Na seji so take pojave ostro kritizirali, saj so resno opozorilo, da nekateri stari zadružniki nimajo posluha pri uresničevanju socialističnih načel in izgradnji novih odnosov na vasi. Res je, tudi hektari in odstotki izpolnjenega plana so zelo važni, še važnejše pa je to, da mora biti slehernemu proizvajalcu na vasi jasno kot na dlani, kam gre naš razvoj. Tu ne slepomišimo in se ne igramo: gradimo socializem in tudi na vasi uvajamo socialistične odnose. Imejmo pri tem vedno pred očmi tole:
Socialistična zveza je politična organizacija, ki ima pravico zahtevati program dela KZ. Pregledala ga bo in dala zadrugi nazaj, hkrati pa bo zelo razločno povedala, kaj je v skladu z našimi socialističnimi načeli in kaj ni. Naši člani so v vrstah zadružnikov; treba jih je pritegniti, da bo plan zadruge tudi uresničen.
Tako pa glejmo tudi na naloge združenih zadrug, na Življenjskost odlokov o agromini-mumu, na agrotehnične ukrepe, odstranimo mlačne odnose do zamen javan j a semen, pomagajmo mladim kmetijskim tehnikom, da se bodo lahko razvili v svojih zadrugah. Povejmo na sestanku javno in odkrito:
TEDENSKI NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED
Pisali smo že, da je Zvezni izvršni svet sprejel odlok o dovoljevanju kreditov za obratna sredstva v drugem letošnjem polletju, državni sekretariat za finance pa je izdal navodilo, po katerem lahko gospodarske organizacije pobotajo (kompenzirajo) medsebojne dolgove in terjatve. V smislu tega odloka lahko gospodarska organizacija pristane na to, da izplača po nalogu druge gospodarske organizacije določen denarni znesek tretji gospodarski organizaciji, kar predstavlja pobotanje v troje. To je nedvomno razveselilo mnoge kolektive, ki niso vedeli kam iz začaranega kroga medsebojnega kreditiranja. Zdaj svoje dolgove lahko poravnajo s terjatvami, ki jih imajo do neke tretje gospodarske organizacije. Nadaljnji predlogi, ki so še v razpravi, pa gredo še dalje. Zamišljeno je temeljito razčiščenje medsebojnih obveznosti znotraj gospodarstva, hkrati gre za ukrepe, ki naj bi preprečili, da bi se taki odnos] znova pojavili
Temeljito razčiščenje
v večjem obsegu. Tako predlagajo, naj bi določenega dne — mišljen je 31. december 19G1 — izvršili splošno pobotanje dolgov in terjatev gospodarskih organizacij, ki naj bi ga izvedla Narodna banka na posebnem računu. To splošno pobotanje bi osbegalo seveda le nesporne terjatve. Po predlogih pa bi Narodni banki zaupali tudi razčiščenje zneskov, ki jih proračunske in druge negospodarske ustanove dolgujejo gospodarstvu. Seveda pa ne smemo misliti, .da bo s tem, tudi če bodo predlogi uzakonjeni oziroma sprejeti, že vse rešeno. Glavno rešitev problema medsebojnega kreditiranja je treba videti v dobrem gospodarjenju slehernega delovnega kolektiva, ki ne sme dovoliti, da bi o obratnih sredstvih odločal zgolj računovodja. Uporaba obratnih sredstev mora postati stvar politike organov delavskega samoupravljanja, ki morajo v tem videti enega najvažnejših virov za svoj uspeh.
Na pristojnem mestu smo zvedeli, da pripravljajo kodifikacijo predpisov glede sistema investiranja. To z drugo besedo pomeni, da bo zakon o izgradnji investicijskih objektov, ki ga zdaj pripravljajo, nadomestil številne uredbe in pravilnike, s katerimi so do sedaj urejaJi to področje. Tak zakon pa je potreben tudi zato, da odstrani neskladje, ki obstaja med razvojem našega gospodarstva in veljavnim sistemom investiranja, ki je postal že zastarel. Novi zakon bo prinesel nekaj novosti, izmed katerih bomo navedli samo nekatere. Tako naj bi v prihodnje sprejemali Investicijske programe investitorji sami, državni organi pa naj bi s tem v zvezi skrbeli samo za kontrolo varnosti in stabilnosti investicijskih objektov, zakonitosti pri delu in upoštevanje obveznih tehničnih predpisov. Zakon bo določal minimalne pogoje, ki jih morajo izpolniti ekonomske in tehnične dokumentacije investicijskih programov. Za tiste tipske objekte, ki jih bodo uporabili večkrat, predvidevajo hitrejši postopek: preverjali bi samo tisto dokumentacijo, ki je odvisna od lokacije investicijskega objekta. Pravico do projektiranja naj bi po novem imele vse organizacije, ki se s tem ukvarjajo — in to pod enakimi pogoji. Investitorji naj bi sami odločali, kako bodo dajali graditi investicijske objekte — na podlagi konkurza, zbiranja ponudb ali neposredne pogodbe.
Po zadnjih poročilih kaže letošnja turistična sezona znake izboljšanja, saj se število tujih turistov iz dneva v dan povečuje. Medtem pa že pripravljajo ukrepe, ki naj bi omogočili uspešnejšo sezono v prihodnjem letu. Tako je Zvezni Izvršni svet določil za prihodnje leto enotne stopnje obresti na poslovni sklad v gostinstvu, in sicer v višini 2 odstotka za gospodarske organizacije gostinstva in turizma in v višini 1 odstotka za sezonsko penzionsko gostinstvo. Hkrati je odpadla odločba, da lahko občinski ljudski odbor predpiše višino stopnje do 6 odstotkov. To pomeni, da turistično gostinstvo za prihodnje leto ni več v negotovosti glede višine te družbene dajatve, kar je važno za kalkulacijo cen v prihodnji sezoni.
Od 1. januarja prihodnjega leta bo tudi v Inozemskem turističnem prometu veljal tečaj 750 din za dolar, medtem ko zdaj velja le 600 din. Zvišanje tečaja so predlagale turistične organizacije med drugim tudi zato, ker so sedanje cene hotelskih in penzionskih storitev v mnogih primerih že občutno višje kakor cene v gostinskih objektih enake kategorije v sosednjih deželah, na primer v Avstriji in Italiji, kar je že pokazalo negativne posledice prav v mesecih glavne turistične sezone. Kljub zvišanju tečaja pa se bodo morale obdržati sedanje cene hotelskih In penzionskih storitev, ker bo le tako naš turizem lahko postal konkurenčen za tuje turiste.
elektromotor s 7 KS, ima na kmetiji z 10 hektari dela za 2 dni v letu, ves ostali čas pa bo stal! Njegov lastnik bo nujno izkoriščal male kmete okoli sebe! — Uveljavljajmo vaške strojne skupnosti, pomagajmo si z zadružnimi sredstvi do napredka, toda brez izkoriščanja človeka po človeku!
Krajevni odbori SZDL in osnovne organizacije ter njihove sekcije imajo potemtakem dovolj dela. Ce gledamo na politično delo tako, kot smo ga pravkar bežno našteli, bomo hitro dobili področje za udejstvovanje naših organizacij. O teh vprašanjih naše organizacije morajo razpravljati, predloge za konkretne sklepe pa je treba predlagati oblastnim organom. Ukrepal bo ljudski odbor, politično delo pa je stvar naših organizacij. Nobenega dvoma pa seveda ni, da politično delo lahko temelji samo na načelih socialistične graditve.
Navzkriž s poletjem: ohladitev!
Zadnje ohladitve so močno presenetile vremenoslovce. Na planini Igman in na Bjelašnici v Bosni in Hercegovini so zabeležili najnižjo poletno temperaturo v zadnjih 50 letih. Živo srebro je podlo na 3 stopinje pod ničlo. V Bosni in Hercegovini je temperatura padla povprečno za 15 odstotkov. Povsod drugod 'v Jugoslaviji pa je bila tiste dni vročina. Najtopleje je bilo v Ulcinju, kjer so imeli 28 stopinj, v Titogradu je bilo 27 stopinj, drugod pa se je temperatura gibala okrog 20 stopinj. Kraji cb Jadranu so imeli nekoliko topleje — od 22 do 26 stopin.
Smrt pod mlatilnico
Pri prevozu mlatilnlce se J« 2. avgusta smrtno ponesrečil Anton Bizjak, star 65 let, doma s Planine pri Raki. Ponesrečenec Je neprevidno hodil poleg mlatilnlce in padel pođ kolesa, kar ga je veljalo življenje.
Licitacije pri nakupu tujega blaga
Te dni so jugoslovanski gospodarstveniki na široko razpravljali o novem načinu nakupovanja inozemskega blaga. V ta namen bodo že na letošnjih sejmih tehnike in modnih oblačil uvedli način licitacije. Tuje podjetje, ki bo v naši državi hotelo prodajati določene izdelke, jih bo moralo najprej razstaviti na enem izmed sejmov, da se bodo naši nakupovalci temeljito seznanili s kvaliteto blaga. V zvezi s tem bodo odpadli stro*kt potovanj in druge ovire. — Z licitacijami bodo pričeli sistematično reševati potrebe jugoslovanskega trga, na drugi strani pa bodo tudi tuja podjetja zainteresirana, da bodo na naših sejmih razstavila res kvalitetne predmete.
Zakaj spet ogenj?
V noči od 3. na 1. avgust so v Gradcu pri Žužemberku spet za-tilule gasilske sirene. Gorelo Je gospodarsko poslopje Jožeta Novaka. Škode. Je 1 milijon in pol. Gospodar je imel poslopje zavarovano za 1 milijon. Verjetno gre spet za neprevidnost z ognjem.
ZUriaHlifJimĆHI TEO^SIil PREGIB}
Zadnji teden je spet prinesel mnogo novega in pomembnega. Nekoč so se uredniki časnikov lahko pritoževali, da se v pasjih dneh »nič ne zgodi«. Toda danes svetovno dogajanje ne spoštuje poletnih počitnic. Nasprotno, vse kaže, da se prav v poletnih vročih dneh dogajajo prav pomembne, celo usodne reči.
Vsekakor ne moremo mimo drugega uspešnega poleta sovjetske vesoljske ladje »Vzhod-2« okrog Zemlje. To pdt je letel v njej sovjetski major Herman Stepanovič Titov. Sedemnajstkrat je obletel naš planet in ostal v vesolju dlje kot 24 ur. Med tem se je počutil dobro in opravljal vsa dela, ki jih zmore opravljati telesno in duševno zdrav človek.
To pomeni, da je človek naredil spet en korak globlje v vesolje. Ti koraki Pa se vrstijo dosti hitreje, kakor so upali največji optimisti še pred štirimi leti, ko je prvič poletel v vesolje sovjetski satelit Sputnik 1.
Toda od prvega Sputnika do vesoljske ladje je dolga pot. In ker niso od takrat minila niti štiri leta, je uspeh tem večji. Toda še večje so revolucionarne spremembe, ki so nastopile zaradi teh novih pridobitev znanosti in tehnike v miselnosti človeka, v strateških pogledih, v vrednotenju sveta in narave okrog nas, v iskanju miru. Možnost vojne je postala tako strašna grožnja, da se vsakdo pred njo zgrozi. »Kdor danes zagovarja vojno,« je dejal predsednik Gane dr. Kvvame
Nkrumah med svojim nedavnim obiskom pri nas, »je največji sovražnik človeštva«.
In vendar je prav zdaj po svetu nekaj nevarnih žarišč trenja in napetosti. Ta žarišča so Bizerta, Angola, Laos Južni Vietnam in druga. Toda najbolj občutljiva točka je trenutno brez dvoma Berlin. To vprašanje zdaj naglo dozoreva in prav kmalu, še letos, bo moralo priti do odločilnih pogajanj o Berlinu in Nemčiji med Vzhodom in Zahodom.
Velika Britanija začela pogajati za vstop v Skupni evropski trg ali šestorico, kakor tudi imenujejo to zahodnoevropsko organizacijo.
Ta odločitev je vsekakor izrednega pomena ne samo za odnose med Britanijo in Britansko skupnostjo narodov, ampak za celotno politično (ne samo gospodarsko sliko) Zahodne Evrope. Znano je namreč, kakšne politične koncepte ima zahodno-nemški kancler Adcnauer glede politične
Drugi sovjetski kozmonavt
Najnovejša poteza v tera blokovskem dvoboju je izjava sovjetskega premiera Hruščeva, ki je ponovno pozval zahodne sile k pogajanjem, da bi mirno uredili spor in se tako izognili hudi nevarnosti.
Na Zahodu se mrzlično posvetujejo, da bi se zedinili glede enotnega stališča do Berlina in Nemčije. Pravkar so se v Parizu sestali zahodni zunanji ministri, toda vse kaže, da posebnega napredka niso dosegli. Nemški zastopnik je izjavil, da je Bonn zadovoljen z razgovori. To po navadi ne pomeni nič dobrega, saj je znano, da je prav stališče Zahodne Nemčije najbolj nepopustljivo in togo.
Velika Britanija je prišla do usodne prelomnice v svoji zgodovini. Britanski premier Macmillan je v spodnjem domu britanskega parlamenta izjavil, da se bo
ureditve Evrope. Ti koncepti so politično nazadnjaški in bi — če bi jih uresničili — še bolj poglobili prepad med Vzhodno in Zahodno Evropo ter med Vzhodom in Zahodom na splošno. Zakaj trgovina in gospodarstvo se tako podrejata določenim političnim konceptom, namesto da bi bila tisti most, ki združuje narode na Vzhodu in Zahodu, Severu in Jugu.
Potemtakem tudi pristop Velike Britanije k Skupnemu trgu ne bo mogel rešiti tiste evropske bolezni, ki jo imenujemo razdvojenost in neenotnost, ne bo omilil nezaupanja enih in drugih in ne bo prispeval k politični stabilnosti v Evropi.
Vsako gospodarsko zapiranje v ozkie regionalne okvire je v današnjem svetu škodljivo. Ce ga spremlja še zastarel politični koncept, je tem huje.
ZAPISKI S SOBOTNE SEJE OBČINSKEGA LJUDSKEGA ODBORA V VIDMU-KRSKEM
Uspehi prvega polletja
V šestih mesecih: 51,55% proračunskih dohodkov in 50,22 izdatkov
5. avgusta, je bila pod predsedstvom Staneta Nunćiča seja občinskega ljudskega odbora, na kateri so obravnavali poročila inšpekcijskih služb in razpravljali o rializaciji družbenega plana in proračuna za prvo polletje. Iz razprave je bilo videti, da je bil dosežen družbeni' brluto proJz-vod z 52,59 odst., narodni dohodek s 63,81 odst. in osebni bruto dohodek ž 49,71 odst. (pri 3728 zaposlenih).
Na ločenih sejah obeh zborov so nato sprejeli odlok o prodaji in zakupu, kmetijskih zemljišč, odlok o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje zborov volivcev v Brestanici in Vidmu-Krškem — levi breg, spremembo odloka o povračilu potnih in" drugih stroškov odbornikom, članom
Pešci ne prečkajte avtomobilske ceste!
1. avgusta popoldne je pri Šentjurju na Dolenjskem prečkala avtomobilsko cesto 53-letna Marija Lapajne Iz Cemš, ko je šla po vsakdanjem opravku. V trenutku je po cesti s precejšnjo hitrostjo pripeljal avtomobil, ki ga je vozila neka francoska turistka.Ko je Francozinja ženo zagledala, je hipoma zmanjšala hitrost in začela v zavoju ustavljati vozilo. Pri tem je avto s prednjim koncem zadel Marijo Lapajne, da je padla ln se hudo poškodovala. Z zlomljeno nogo ln drugimi telesnimi poškodbami so jo potem prepeljali v bolnišnico. Na avtomobilu je bilo škode za okrog 50.000 dinarjev.
svetov in drugih organov in spremembo odloka o potnih in selitvenih , stroških uslužbencev. Nadalje so potrdili predlog veterinarske postaje v Brestanici o novih cenah uslug in drugo.
Občinski ljudbkii odbor so pooblastili, da vodi razgovore s PTT Novo mesto o avtoma-tizacfji telefonskega omrežja za Videm-Krško.
Za novega direktorja Kon-
fekcije papirja v Vidmu-Krškem je bil soglasno imenovan Jože Račič, komercialist senovskega rudnika.
Odborniki so predlagali, naj bi se ponovno uvedli sejmi, ker kmetje ne morejo prodati živine na dogonih in zato tudi ne poravnati davčnh obveznosti. Občinski ljudski, odbor naj bi pripravil odlok o mlinarskih mericah.
D. K.
Štiri zlate in 9 srebrnih za brežiške šoferje
Vse svoje potrošnike in dobavitelje toplo pozdravljamo, vsem delovnim ljudem naše domovine pa pošiljamo za 20. obletnico začetka revolucije iskrene pozdrave!
DELOVNI KOLEKTIV TRGOVSKEGA PODJETJA NA
DEBELO IN DROBNO
»RESA Videm-Kri5
Pred dnevi so v Brežicah slovesno proslavili tradicionalni praznik — dan šoferjev. Na slavnostni tribuni pred občinskim poslopjem so predstavniki ObLO in množičnih organizacij pozdravili sprevod motornih vozil, v katerem je bilo 16 osebnih
Nabirajte zdravilna zelišča
Cvet: rmana s peclji do 1 cm, rdeče deteljice, bele deteljice.
List: beladone, rdeče maline, breze, šmarnice, gozdne jagode, vinogradniškega lapuha, je-trnika, melise, borovnice, ozko-listnega trpotca, pekoče koprive.
Rastlino: pelina, gladišnika, kopitnika s korenino, betonike, krvavega mlečka, grenkuljice, melise, vodne kreše, dobre misli, škržolice, črnobine, ženik-lja, zlate rozge, jetičnika.
Korenine: arnike, krvavega mlečka, sladkih koreninic, malega divjega janeža, velikega divjega janeža, regrata (samo rumenega), pekočih kopriv, srčne moči.
Lubje: češminovih korenin, krhlike.
Plodove: suhe borovnice, česmina, gloga, medvedovih hnjšk in šipka.
Rastlino zlate rozge nabirajte, preden se cveti popolnoma odprejo. Navodila in cene dobite v vaši zadrugi ali pri »Go-sad«, skladišče Novo mesto, Slakova ulica 8.
avtomobilov, 22 tovornjakov ln 12 motornih koles. Sodelovali so člani kolektivov podjetja »Agro-servis«, »Tomos servisa« in »Prevoza«.
Svečanost je začel Jože Filip-čič, o namenu praznika pa je spregovoril predstavnik Združenja šoferjev in avtomehanikov tov. Bradač. Potem so najzaslužnejšim šoferjem Jožetu Ha-ianoviču, Jožetu Jurešiču, Antonu Gramcu in Vinku Kalanu podelili zlate značke, 9 najboljših članov pa je prejelo srebrne značke. Za vestno delo na cesti so nagradili še dva cestna nadzornika in sedem cestarjev.
Na prireditvi je igrala mladinska godba na pihala iz Brežic. Popoldne so v dvorani brežiške opekarne priredili družabni večer. -ek
Obiskovalcem spomenika v Žužemberku
Krajevni odbor Zveze borcev v Žužemberku sporoča vsem izletnikom in drugim obiskovalcem Suhe krajine, da je novi spomenik na Cviblju dostopen iz Žužemberka tudi z av* tobusi in avtomobili. S trga v Žužemberku vas pelje nova cesta tik do vznožja veličastnega, 24 metrov visokega obeliska iz aluminija in marmorja. Le nekaj minut vožnje, pa boste tik pod spomenikom, katerega si je vsekakor vredn« ogledati prav od blizu.
Izšel je prospekt simpozija kiparjev
Te dni je izšel prospekt, posvečen mednarodnemu simpoziju kiparjev, ki od 4. VI. do 3. IX. 1961 delajo v Portorožu, kjer ustvarjajo v kamen, od 3. VII. do 3. IX. 1961 pa tudi v Kostanjevici na Krki, kjer delajo v les. Prospekt je Učno opremljen ln je bolj turističnega značaja. Prvi dve strani trobarvnega tiska sta posvečeni Portorožu, drugi dve strani trobarvnega slikovnega gradiva pa Kostanjevici na Krki. Vmes jo vložek, kjer je natisnjeno besedilo, ki je posvečeno tej prvi
mednarodni prireditvi. .Občinstvo, kj obišče umetnike na njihovem delovišču, dobi prospekt ob vplačilu vstopnine brezplačno. Prospekt je izšel v slovenščini, angleščini, italijanščini ln nemščini. Škoda, da ni izšel tudj v francoščini, ker je zanj veliko povpraševanje, pa tudi v simpoziju dela nekaj Francozov.
Vaš tednik? DOLENJSKI LISTI
ZADRUŽNO KMETIJSKO PODJETJE
»Matija Gubec«
Leskovec-Krško
-X, pozdravlja za letošnji občinski praznik komune ^ VIDEM-KRSKO vse prebivalce Spod. Posavja 'v, in jim želi pri vsem nadaljnjem delu kar največ novih uspehov1

Nov način gospodarjenja z gozdovi
Številke, ki smo jih uporabili do zdaj, veljajo za vse gozdove splošnega ljudskega premoženja in za vse gozdove zasebnega lastništva, kar jih je na našem področju. To so, lahko bi rekli, povprečne, posplošene številke. Brez dvoma pa so pri nas tudi dobri gozdovi, s primerno lesno zalogo in primernim lesnim prirastkom, čeprav jih je na žalost mnogo manj kot slabih gozdov. Preden se lotimo uresničevanja načrta, ki bo močno izboljšal gospodarjenje v gozdarstvu, moramo gozdove ločiti po kakovosti.
Najprej jih bomo razdelili na gospodarske in na negospodarske. V skupino gospodarskih gozdov bomo všteli vse tiste gozdne površine, ki imajo nad 140 m* lesne zaloge na 1 ha in dovolj obetajočih, mladih dreves. V našem okraju bo prišlo v to skupino približno 80 odstotkov gozdov splošnega ljudskega premoženja in 30 odstotkov zasebnih gozdov. Na teh površinah ne bomo uvajali kakih posebnih ukrepov. Skrb-beli bomo za normalno vzdrževanje drevja, ga ščitili pred
raznimi škodljivci in pazili, da ne bomo v teh gozdovih preveč sekali.
V skupini negospodarskih gozdov bomo morali izvajati obsežnejše ukrepe. Sem bomo všteli vse tiste gozdove, ki imajo majhno k/io zalogo, in vse tiste, ki so že izrojeni in preveč izsekani. Ločili jih bomo v dve vrsti: v slabe gozdove, ki rasto na dobrem zemljišču, in v take, ki rasto na slabem zemljišču. V vsaki izmed obeh vrst gozdov bomo ukrepali drugače.
Predvsem bomo na različne načine pospeševali proizvodnjo v slabih gozdovih na dobrem zemljišču. To bomo dosegli tako, da bomo izrojene gozdove na dobrem zemljišču izse-kali in osnovali gozdne nasade, ki bodo že čez 30 do 40 let dali tak prirastek, kot so ga dosedanji v 80 do 100 letih. Z izsekanjem izrojenih gozdov bomo dobili za 15 do 20 odstotkov več lesa. kot smo ga izse-kali vsako leto doslej. Ker bomo na ta račun za prav toliko zmanjšali posek v gospodarskih gozdovih, se bo v teh lesna zaloga znatno povečala.
V razdobju 1961 do 1956 bomo v gozdovih splošnega ljudskega premoženja opravili golosek na približno 1000 ha gozdnih površin. Tako bomo pridobili približno 60 do 80 tisoč kub. metrov lesa ah' vsako leto blizu 12 do 16 tisoč kub. metrov. V gospodarskih gozdovih družbenega sektorja pa bomo redni posek znižali na raven prirastka in v njih okrepili lesne zaloge. Na posekanih površinah bo treba takoj pričeti z intenzivnimi gozdnimi nasadi in plantažami. Ce bodo posekane površine sposobne za kmetijsko obdelavo, jih bomo prepustili kmetijski proizvodnji.
Mnogo resneje se bo treba lotiti enakih nalog v zasebnih gozdovih. Zemljišča so v teh gozdovih boljša, razsejana so največ po nižinah in ravninah. Prav zato so zelo primerna za intenzivne gozdne in plantažne nasade. Težišče pospešene gozdne proizvodnje, o kateri razpravljamo, bomo zato prenesli le-sem. V nižinskih predelih bomo v zasebnem sektorju izkrčili približno 4000 ha gozdnih površin, ki so porasle
s slabimi gozdovi. Vsak hektar teh gozdov vsebuje približno 50 do 60 m' lesa. Na površini 4000 ha bomo s krčenjem pridobili okoli 200 do 240 tisoč .kub. metrov lesa, kar pomeni do leta 1965 vsako leto po 40 do 48 tisoč kub. metrov.
Stroški za posek na tako velikem področju bodo zelo veliki, če ne bomo uporabljali mehanizacije. Poleg tega pa lahko povzročimo tudi veliko gospodarsko šolo, če dela ne bodo opravljena strokovno. Vsaj 50 odstotkov poseka bodo zato morale opraviti kmetijske zadruge in uporabiti pri tem vso razpoložljivo mehanizacijo. Zadruge so letos že kupile 48 motornih žag, še ta mesec pa se bodo pričeli tečaji za delavce, ki bodo z motornimi žagami rokovali. Les, ki ga bomo pridobili s posekom 4000 ha gozdnih površin zasebnega lastništva, bo omogočil zmanjšanje rednega poseka v ostalih gozdovih, saj bi morali sicer sekati na vsem področju. Celotni posek se bo na ta način sicer povečal za 15 do 20 odstotkov, za prav toliko pa se bo hkrati povečala lesna zalo-
ga v gospodarskih gozdovih, ker bomo tam sekali manj.
Gozdnogospodarske organizacije bodo poskrbele, da bo les na površinah, kjer bomo opravili goloseke, kar najbolj izkoriščen in da bo čimmanj odpadkov.
Ker smo že precej govorili o gozdnih nasadih, se pomudi-rno še malo pri njih. Na področjih golosekov bomo uredili predvsem dve vrsti nasadov: plantažne nasade in intenzivne gozdne nasade. Intenzivni nasad uredimo na posekani površini brez drugih priprav s strojnim sajenjem sadik. Traktor s pomočjo posebnega svedra izkoplje luknje, v katere sadimo sadike. Plantažni gozdni nasad zahteva obdelana tla, gnojenje in rahljanje zemlje, letni prirastek pa je seveda v njem večji. Na nekaterih površinah, še posebej v ravnini in tam, kjer je dovolj vode, bomo uredili tudi kombinirane gozdno-kmetijske nasade. Na takšnih površinah gojimo v presledkih med vrstami drevja poljske pridelka ter hkrati vkopavamo in gnojimo zemljo za poljščine in gozd. Nasadi te vrste so se že lepo obnesli na Vrbini pri Brežicah, kjer jih je uredilo Kmetijsko gozdarsko posestvo Brežice.
Stcv.32 (594)
DOLENJSKI LIST

Stean 3
OB  DVAJSETI  OBLETNICI  USTRELI TVE PRVIH PARTIZANOV V KRŠKEM
Junaško v smrt
Okupatorjev namen, da bo s krvavim bičem obdržal v pokorščini ves slovenski živelj ln naredil iz njega žival, ki bo slepo pokorna svojemu gospodarju, se je izjalovil. Ze v prvih dneh okupacije se mu je tudi Krško uprlo. Uprli so se mu mladi skojevcl, v katerih se je pretakala revolucionarna kri in ki so čutili brezmejno sovraštvo do osvajalca.
Skojevska organizacija je 1941 štela deset članov.
Zdenko Kaplan. Živo se spominjam njega in neke njegove revolucionarne pesmi. Bila je tako mogočna, da je osvajala srca teh skojevcev. Spominjam se bratov Tončka in Francija Preskarja. Bila sta prava revolucionarja, ki sta trdno verovala v poslanstvo proletarlata. Najmlajši lz organizacije Jože Grabar Je z nasmeškom na ustih zrl v bodočnost, zato se je odzval klicu upora. Rado in Milan Kaplan sta ob pogledu na Nemce, ki so se zmagoslavno šopirili po naši zemlji, pogumno dvignila svoje pesti. Rajka, mojega brata in bratranca Franca je tesno družilo sovraštvo, ki sta ga oba čutila do izkoriščevalcev, do hlapčevske in pokvarjene stare jugoslovanske družfce, do zelencev. Revolucionarnost, ki je te mlade krške fante neločljivo združila v boju proti okupatorju, je v to skupino pritegnila prekaljenega komunista Franca Bizjaka, Petra Jcrnejca in Ivanko Uranje-kovo. Srca vseh teh prvih upornikov, polna mladostnega zanosa, se niso bala žrtev za svetle Ideje komunizma in za svobodo svojega naroda.
29. julija 1941 so Nemci s pomočjo domačih vohunov prišli na sled tej skupini. Še predno se je jutranja megla razpršila po dolini, je bil hribček v Ro-rah obkoljen in obroč se je vedno bolj krčil. Okupatorji so se plazili tiho in previdno kot tatovi. Prvega so ujeli Rada Kaplana, kj je bil nekaj metrov od taborišča na straži. Ko so ostali fantje opazili, da jim preti nevarnost, so se razbežali. Bilo pa je že prepozno ...
Medtem ko so Nemci jurišali rjp presenečeno skupino, so Rada odpeljali na policijo. Kaplanova mati je tedaj sedela v kuhinji in v zli slutnji premišljevala o sinovih. In ob teh mislih je zaskrbljeno vzdihnila: »Da se jim ne bi kaj hudega pripetilo ...« Kar jo predrami glas: »Poglejte, Rada peljejo!« V hipu je bila na balkonu. »On, moj sin!« — je presenečena izgovorila, potem so ji besede zastale. Obšla jo je slabost. Zemlja se je pričela pod nogami majati ln dih ji je zastal. Ni jokala, pa vendar so ji solze same uhajale. Velike, debele solze. »Mar bom zares zgubila še zadnje, kar imam: sina, sinove?« je obupana pomislila. V njenih solznih očeh je tedaj plamenel nenavaden ogenj. Tak ogenj lahko gori le v materinih očeh. Čeravno so Nemoi peljali Rada mimo
domače hiše, matere, mimo svojih, ki jih je tako ljubil, jih m pogledal. Tudj on je čutil bolečino in skrbelo ga je za usodo tovarišev.
Okoli 10. ure dopoldne so Nemci pripeljali v Krško še ostale. Srečal sem jih ravno pred šolo. Videti so bili strašno izmučeni Imeli so blatne obleke in popraskane obraze. Kdo ve, kaj vse so Nemci počenjali z njimi v gozdu, ko so jih polo-vili. Njihov bes je nedvomno bil velik, saj so našli v šotoru orožje, municijo, mnogo uporniških tiskovin in pisalni stroj.
obrnili na šefa civilne uprave na Spodnjem Štajerskem v Mariboru. Baje je bil ob tej novici tako presenečen^ da ji sprva sploh ni mogel verjeti. Sele čez nekaj časa je dal navodila.
Okoli 15. ure istega dne so policisti fante dobro zastražene pripeljali na domove. Dovoljeno je bilo, da smo jim dali jesti, vendar se z njimi nismo smeli pogovarjati. Na to so še posebno pazili. Vsi svojci smo čutili, da iz naših fantov diha neka nepremagljiva moralna moč. Vpričo fantov so Nemcj naredili pri vsaki družini hišno pre-
Dnsedaj Je občina Videm-Krško vsako leto slavila 12. avgust kot svoj občinski praznik — spomin na prisilno izselitev prebivalcev leta 1941 in srečen povratek izseljencev leta 1945 ter na prve krške komuniste, ki Jih je podivjani nemški okupator 30. julija 1941 postrelil v Dobravi pri Brežicah.
To praznovanje pa je z združitvijo občin Videm-Krško, bivšo občine Kostanjevica in Senovo dobilo krajevni značaj, ker imajo ta področja svoje spomine na temne dni fašistične okupacije in na narodnoosvobodilno borbo proti okupatorju, važne za življenje ljudi v teh krajih in vso našo jugoslovansko skupnost.
Leto te spomfne na srečen povratek ln prve krške žrtve v celoti vključujemo v proslavo ?0. obletnice oborožene ljudske vstaje, katero letos slavijo vsi naši narodi, ko so leta
Za 12. avgust
1941 na poziv Komunistične partije Jugoslavije prijeli za orožje ter pod njenim in Titovim vodstvom začeli s krvjo pisati svojo bodočnost in svojo slavno zgodovkio.
Ti naši spornim, obujeni vsako leto na trpljenje naših občanov pri izselitvi in streljanju slovenskih patriotov, so tesno povezani z oboroženo ljudsko vstajo, s štiriletnim krvavim bojem, ki Je terjal nadčloveške napore, največjo požrtvovalnost in ogromno dragocenih življenj.
Toda vse to ni bilo zaman. Zmagovita borba Je dala in prinesla slovenskemu narodu prvič v zgodovini resnično socialno in nacionalno svobodo in s tem srečen povratek vseh prisilnih izseljencev in nov pravičnejši družbeni, socialistični red; preprečila je fizično iztrebljanje slovenskega 'rodu, ki se je že leta 1941 pričelo 5 prisilnim izseljevanjem, preganjanjem, streljanjem, z mučenjem in zapiranjem v koncentracijskih taboriščih po Hitlerjevem načrtu.
Dragi občani!
Ko se danes ob teh sporarinih oziramo v preteklost, ko bežijo mimo naših oči strahotni prizori trplienja in legendarni prizori junaštev na-ših ljudi v letih 1941-lSto, naj nas vse to še bolj združuje v enotno fronto za čimprejšnjo socialistično izgradnjo naše domovine:
za utrjevanje socialistične demokracije in sodelovanje vseh državljanov preko delavskega in družbenega samoupravljanja;
za večjo proizvodnjo v industriji, kmetijstvu in drugih panogah gospodarstva z uporabo vseh znanstvenih dosežkov tehnike in agrotuhnike, s čimer bomo razvijali nove proizvodne sile;
za čim popolnejše nagrajevanje po storilnosti in učinku dela preko ekonomskih enot, skratka za nove socialistične, humane odnose med ljudmi, za odpravo mezdnih odnosov, da bi vsi naši občani in državljani postali resnični upravljavci in proizvajalci družbene skupnosti ter hkrati potrošniki teh dobrin ln tako nosilci naprednih socialističnih idej, pobomlki miru in mednarodnega sožitja!
Tako bomo najdostojnije in najveličastnejc proslavljali praznik 12. avgusta in hkrati dali največje priznanje in spoštovanje, ki ga dolgujemo spominu vseh žrtev. Sebe in vsa prihodnja pokolenja bomo vsako leto znova navdahnili s ponosom ob zavesti, da pripadamo ljudstvu, ki si je v najbolj veličastnem razdobju minule narodnoosvobodilne vojne z lastno krvjo priborilo zmago, svobodo in sloves, s kakršnim se lahko ponaša danes le malokatero ljudstvo.
Želim vsem občanom vse najlepše ob obujanju teh spominov, ob dvajseti obletnici naše ljudske vstaje in za naš občinski praznik!
STANE NUNCIC, predsednik ObLO Videm-Krško
lela si je samo še en objem, da bi še poslednjič čutila utripe src, še predno bodo za vedno nehala biti. Toda ta želja se ji ni Izpolnila. Nemci ji tega niso dovolili. Očetje so molčali, toda v globini src so čutili žgočo bolečino. To nemo in boleče snidenje je trajalo dobre pol ure. Tudi slovo je bilo nemo, brez objemov in poljubov. Čeravno je fante ločilo od mučenja le še nekaj minut in od smrti samo osem ali deset ur, so odšli od doma brez trepeta in brez strahu. Njihovi pogledi so razodevali, da so resnično pripravljeni umreti za domovino.
Ko so jih Nemci z naperjenimi puškami odpeljali v zapore, sem jim nekaj časa sledil. Spominjam se kako so jih Krčani, ko so opazili naše fante, pomi-lovali. Tu in tam pa sem sli-
Tonček Preskar
Ivanka Uranjek
Franc Kastelio
treba. Bežen poljub in objem ter bodrilni pogledi fantov, In že so jih Nemci odgnali.
Jože Grabar je materi izročil denar, kajti vedel je, da mu ne bo več potreben. Od doma se je poslovil z nasmehom na ustih.
Bratranec Franci Kastelic se je vedel ob zadnjem slovesu natanko tako kot ostali. Čutil je prezir do okupatorja in njegovih hlapcev. Z dvignjeno glavo je odšel v zapor, smrti naproti.
Okoli 18. ure je nekdo prinesel Kaplanovim nove Zdenkove hlače, ker je imel pri sebi dvojne. V žepu so domači našli košček papirja, na katerem je bila napisana pesmica. Ugotovili so, da je bila ravnokar sestavljena. V tej pesmi je Zdenko v imenu vseh fantov obsodil zverinsko okupatorjevo početje in pozval ljudi na upor. Pesem so Kapla-
nov! takoj sežgali, kajti upravičeno so se bali, da je ne bi našli Nemci.
Fantje so bili zaprti v bivših krških zaporih, in sicer v prvi celici. Ivanko pa so samo zaklenili v pralnico.
Luči na sodišču in policiji so gorele pozno v noč. Fante so zasliševali in mučili, toda tudi to ni moglo zlomiti odpora mladih revolucionarjev.
30. julija okoli tretje ure zjutraj sta se pred zapori ustavila dva kamiona. Na prvega so se brez besed in junaško povzpeli na smrt obsojeni borci, za njimi pa so nametali Nemci krampe ln lopate. V Dobravi pri Brežicah so s; morali sami izkopati grob. Tudi to delo so opravili tiho in brez strahu. Se enkrat so se spogledali, se postavili pred grob in čakali. Jutranjo tišino so pretrgali streli. Prestreljena trupla so popadala. Nemci so grob skrbno zamaskirali, v strahu, da ga ne bi kdo odkril. Neki logar pa je slišal strele in se napotil v smeri streljanja, misleč, da streljajo divji lovci.    Presenečen    je opazil
Nemce, kako maskirajo grob-Hitro se je umaknil. Ko so odšli, je na vogalu groba zasadil štiri smreke.
Istega dne so Nemci razglasili, da so v zvezi s komunističnim rovarjenjem prijeli na Spodnjem Štajerskem navedene osebe. »Te osebe,« je bilo nadalje zapisano v razglasu« »so bile zalotene v skupini in so posedovale orožje, municijo, razstrelilne patrone in zažigalne vrvi in so imele pri sebi razen tega veliko število uporniških tiskovin. S tem so prekršile odredbo šefa civilne uprave, za kar določa odredba o orožju, municiji, razstrelivu in vojnem orodju s dne 17. maja 1941 smrtno kazen. SMRTNA KAZEN je bila izvršena danes zjutraj. Tako bo tudi vnaprej vsako upiranje proti obstoječemu upravnemu redu takoj kaznovano. Maribor, 30. 7. 1941. Šef civilne uprave na Spodnjem Štajerskem .. .€
Slovenska zemlja je sprejela vase prve rodoljube, ki so 311 zanjo junaško v smrt.
Drago Kastello
Sekcije SZDL se uveljavljajo
Prva bitka se je pričela na policiji, nadaljevala pa na sodišču. Prvi partizani so molčali in so se držali nadvse hrabro. Ničesar niso izdali. Nemci so spoznali, da jim ne bodo zlahka prišli do dna. Na pomoč so poklicali gestapo, ku je hitro pridrvel v Krško. In tudi ti črni ljudje brez srca in sočutja niso uspeli. Tudi ti so morali priznati neuspeh. Telefonlčno so se
iskavo. Na srečo niso nikjer ničesar našli.
Rajka in Preskarjeva fanta so odvedli v Preskarjevo stanovanje. Brat se je ob klicu »Rajko«, ki ga je šepnila mama, zdrznil. Objel nas je s toplim in hvaležnim pogledom. Preskarjeva mama se je utrujena sesedla. Razprostrla je /svoje roke, ki so proseče in željno čakale, da ob-jamejo Tončka In Francija. Ze-
Logar, ki je prvi odkril grob krških žrtev v Dobravi pri Brežicah (desno: spomenik v Dobravi)
šal tudi tole: »Prav jim je! Sedaj so dobili, kar so iskali«. Te, besede mi še danes, po toliko letih, zvenijo v ušesih in verjetno jih nikoli ne bom pozabil.
Takšno srečanje in slovo je bilo tudi pri ostalih družinah. Trije bratje: Rado, Milan in Zdenko so sedeli za mizo. Ničesar niso zaužili. Ko so Nemci našli in zaplenili 'Zdenkove poezije, drame in črtice, je bilo na njem opaziti globoko zamišlje-nost. Verjetno se'je tisti trenutek spomnil na dijaška leta, ko je pričel pisati. Globoko je vzdihnil ... Iz žepa je potegnil cigareto in si jo hetel prižgati. Toda policist ga je udaril tako močno po roki, da mu je izbil cigareto, in zarjul: »Ti prokleti komunistični pes!« Bratje so se spogledali. Posloviti se je bilo
Peter Jerneje
Zdenko Kaplan
Rado Kaplan
Rajko Kastelic
Milan Kaplan
NAPREDUJE
Gradnja drugega papirnega stroja v tovarni celuloze in papirja v Vidmu-Krškem lepo napreduje. Predr;»čunska vrednost investicije znaša 5 milijard dinarjev. Potrebna sredstva je kolektiv nabral deloma iz svojih skladov, na pomoč pa so priskočili tudi splošni investicijski sklad, združena sredstva gospodarskih organizacij stroke 123, pomagajo pa si tudi z inozemskimi poslovnimi krediti.
V prvem polletju so ustvarili 3 milijarde 800 milijonov din družbenega bruto proizvoda in dosegli plan s 54,52 odstotka. Tak uspeh je v veliki meri zasluga dobrega sistema nagrajevanja po delu. Nekaj težav je z obratnimi sredstvi, ker so kupci dolžni skoraj poldrugo milijardo dinarjev za dobavljeno blago, kolektiv pa vrh vsega precejšen del nove investicije v ro-to 2 finansira z lastnimi sredstvi.
35-kilovoltni daljnovod
Elektro Videm-Krško gradi nov 35 KV daljnovod Brestanica — Videm — Brežice. Gradnja bo veljala blizu 120 milijonov dinarjev brez razdelilne trafo postaje. Računajo na posojilo iz amortizacijskih sredstev dravskih elektrarn, ki ga bo skušal posredovati ELES. Novi daljnovod bo pomemben za vso industrijo na področju Posavja.
Izreden pridelek na posestvu »MATIJA GUBEC«
Sadjarsko posestvo -INlatija Gubec« v Leskovcu pri Vidmu-Krškem še naprej širi vzorno urejene sodobne sadne nasade. Letos spomladi so spet zasadili 12 hektarov intenzivnih nasadov hrušk, breskev in jablan. Vse površine, na katerih je drevje že rodno, so z veliko skrbjo res vzorno obdelali in pričakujejo zaradi ugodnih vremenskih razmer, ki so vladale čez vse leto, rekorden pridelek breskev in hrušk.
Krajevne organizacije SZDL so postale pomemben činitelj političnega, družbenega in gospodarskega življenja občine. Večina odborov krajevnih organizacij v občini Videm-Krško je znala svoje članstvo zainteresirati za celoten družbeni razvoj. Sestankov se ljudje radi udeležujejo in na njih živo razpravljajo o tem in onem.
Predsednik občinskega odbora SZDL tov. Lojze Stih je v nedavnem pogovoru z našim dopisnikom povedal, da so se zlasti uveljavile krajevne organizacije v Kostanjevici, Sutni, Leskovcu, Zdolah, Brestanici in Vidmu-Krškem — levi breg. Krajevna organizacija v Kostanjevici je ustanovila sekcijo za turizem, ki jo vodi Andrej Co-larič; po njeni zaslugi je dobilo mesto privlačnejšo podobo. An-tikolonialna sekcija v Krškem je dobro opravila svojo nalogo. Ker se je pokazala občutna potreba po izobraževanju ljudi, bodo pri vseh večjih krajevnih organizacijah ustanovili tudi izobraževalne sekcije. Povezane bodo z delavsko univerzo, ker bo njihovo delo slonelo na programu delavske univerze. Še pred beograjsko konferenco iz-
venblokovskih držav bodo pri nekaterih organizacijah ustanovili zunanjepolitične sekcije. Kolikor turistično društvo ne bo Izpolnjevalo svojih nalog, bo potrebno v Krškem misliti na ustanovitev turistične sekcije. Turistično društvo v Vidmu-Krškem bi moralo biti tesneje povezano s hišnimi sveti. Le tako bi končno tudi v našem mestu prišlo do ureditve okolice hiš. Čeravno je čas dopustov, krajevne organizacije SZDL na počivajo.
Na občinskem odboru SZDL čutijo, da s taajevnimi organizacijami niso dovolj povezani. Zato bo po vtej verjetnosti že v jesenj pričel izhajati bilten, ki bo izhajal po potrebi. Bilten bo zlasti koristil vodstvom krajevnih organizacij, saj bo obravnaval važna organizacijska vprašanja.
ČESTITAMO!
— Pred tedni je na Visoki šoli za telesno kulturo v Beogradu diplomiral znani športni delavec, smučar in rokometaš FRANC AGREZ-SINE iz Vidma-Krškega. Za uspeh mu iskreno čestitajo športni tovariši!
P V avgustu so se pričela dela na cesti skozi Brestanico. Predsednik brestaniškega mladinskega aktiva Niko Galeša je komandant občasne brigade, ki
čestitke za občinski praznik
Dolenjski in štajerski fantje, ki so p« vojakih v Skopju, čestitajo za občinski praznik Vidma-Krškega ter pozdravljajo vse znance in prijatelje. Delovnemu ljudstvu občine Videm-Krško ob tej priložnosti prisrčno čestitajo za doseženo uspehe, domačim in 6orodnikom pa pošiljajo lep pozdrav Matija Blatnik iz Leskove«, Ludvik Paukovič tn peter Zorko iz Velikega Trna, Jože Klun z Rake, Jože Bogo-vič in Franci Ban iz Zdol.
Drug! agregat v Brestanici
Gradnja druge fare drugega agregata v termoelektrarni v Brestanici lepo poteka. Po predračunu bo celoten agregat veljal 1 milijardo too milijonov dinarjev. Do konca maja letos so porabili nov dinarjev, tako c'.:t i i« nekaj več kot 3M r ostanek del. Tem '. prvem polletju ur •totkov le!ii"i:a plim. vremenske razm?r; zaradi po^os:-bega deževji ntđ'.sc ugodne za hidroelektrarne in v prvem polletju Skoraj ni bilo konic.
lilijo-
3>talo
38 od-o bile
mmmk pomaga
se je na lastno pobudo odločila rešiti pereče vprašanje slabih cest v tem predelu Spodnjega Posavja. Brigadirji so razdeljeni v dve četi in imajo prehodno četno zastavico. Delali bodo en mesec.
13 Precej udarniških ur so mladinci opravili v Vidmu-Krškem. V Celulozi so zložili okrog 900 kubikov lesa in pri tem zaslužili 45 tisočakov. Pred kratkim so pomagali na stadionu za speed\vay dirke in opravili 1856 delovnih ur. Mladinski komite v Vidmu-Krškem je dobil s tem novih 93 tisočakov v svojo blagajno.
g Občinska zveza za telesno vzgojo je pripravila dela pri graditvi novih športnih prostorov v Vidmu-Krškem. Delajo mladinci, finansira pa ObLO videmsko-krške komune. Mladinci bodo na ta način uredili športno igrišče za kotalkanje, atletiko in odbojko.
gj Mladinci iz Zdol so pred kratkim začeli delati cesto proti Sremiču. Opravili bodo dela na določenem odseku m po pogodbi z ObLO v Vidmu-Krškem.
[P Pri pripravljalnih delih za mednarodni simpozij kiparjev v Kostanjevici je veliko pomagala kostanjeviška šolsk^ mladina. UčeAci so bili vlo marljivi in zaslužijo vso pohvalo.
I. Z.
Ozka dolina, reka, most čez reko in ljudje, ki gredo peš z desnega na levi breg, na desr.em bregu pas hiš in na levem razen hiš nekaj dimnikov. To je Videm-Krško. mesto, ki ga Sava deli na dva neenaka dela. Tu še konča ozka Savska dolina, ki se vleče vse od Litije. Desni breg, stisnjen pod Trško goro, je starejši, na drugi strani reke pa je zraslo močno industrijsko središče Spodnjega Fo-s.ivja z veliko tovarno in eno največjih industrij papirja pri nas — -Celulozo«.
Videm - Krško
Vsakdo, ki ga pot zanese proti Vidmu-Krš-kcm z avtomobilske ceste, mimo Leskovca in kmetijskega posestva -Matija Gubec«, se r.ajprej ustavi na desnem bregu Save, kjer je politično in upravno središče vidernsko-kiške občine. Zjutraj se po asfaltirani cesti pripelje semkaj veliko kolesarjev, mope-distov in motoristov, pa tudi precej ljudi z osebnimi avtomobili To so ljudje od zunaj, zaposleni v podjetjih in ustanovah, družbeni in politični delavci. 2e r.ekaj sto metrov naprej se mora prišlec nehote ozreti na spomenik, ki stoji med razmaknjenimi poslopji ob Cesti krških žrtev in na katerem so vklesani verzi Antona Sovreta:
. .. Spomin krvi, za dom in r.as prelite, nene-homa se v duSah nam oglasa ...
Da, občani znajo ceniti žrtve in svobodo. Prizadevajo si. da bi spomenik in prostor okrog njega kakor tudi pokopališče vzorno okrasili in negovali. Nešteto je bilo žrtev ljudskega upora proti nasilju, nešteto tistih, ki so umrli zato, da teče dandanes življenje mimo naprej, da se gradi, popravlja ln obnavlja, kar je ostalo še neobnovljenega, da rastejo v Vidmu-Krškem nova industrijska središča, da delovni ljudje danes proizvajajo zase in si sami grr.dijo lepšo bodočnost. Nehote mora človek po-wn.*lsliti na vse to, ko opazuje dopoldansko živahnost na mestnih cestah. Zdaj stopi kdo v trgovino, matere z otroki ogledujejo okusno urejene izložbe trgovin, potem pride iz druge prodajalne pisana peščica kmečkih deklet, ki so vsa obložena z domačimi potrebščinami, in počasi zavije proti železniški postaji. Fant z mopedom, žena z dvokolesom, nekateri peš. Življenje teče, čas odmerja <:. lo; opravke v mestu hočejo tisti s podeželja končati kar najhitreje, ker jih čaka doma sto in sto važnih opravil. — MirsUcdp si hoče mesto podrobneje ogle-daji .spozna ti njegov« zanimivosti in značilnosti. Za vsakogar, ki ga zanimajo stare zgradbe, bo vaiojl-
ea stara krška cerkev, privlačna Valvasorjeva tiskarna ob Cesti krških žrtev, za literarne zgodovinarje pa je nedvomno privlačna hiš-a na koncu te ulice, na kateri piše: V tej hiši je umrl Jar.ez Bajkort Valvasor 19. septembra 1693. Spotoma bo tujec videl spominsko ploščo Janezu Mencingerju, slovenskemu pisatelju, ki je v Krškem živel od 1882 do 1912. V Krškem je nekaj ča6a živel tudi avtor prve slovenske slovnice Adam Bohorič.
Ko človek zapusti desni breg, ga vodi pot preko lesenega mostu čez deročo Savo in se mu zazdi, da je na tej strani marsikaj drugače. Polasti se ga občutek, da je stopil v industrijsko mestece, in novi stanovanjski bloki ga prepričajo, da se ta del zelo hitro širi. Ko je še na cesti, na ovinku, ki vodi mimo modernega hotela >-Sremič« do železniške postaje, že zasliši udarjanje kladiv in kovinski žvenket, ki prihaja iz kovinarske delavnice. Malce naprej od hotela se mu pogled ustavi na velikem Industrijskem objektu, tovarni celuloze in papirja, od koder izvozijo kamioni rn vlak vsak dan tone in tone papirja. Več kot 800 delavcev in delavk se v treh imenah zvrsti "pri velikanskih strojih, kemikalije izparevajo in čuden vonj, malce neprijeten za nevajen nos, se širi od prostora do prostora, od stavbe do stavbe. Poleg -Celuloze« je velik plavalni bazen, kjer od zgodnjih dopoldanskih ur do poznega popoldneva čofotajo po vodi kopalci, domačini in
ob desetih
turisti, ki ne bi bili pravi turisti, če ne bi kdaj pa kdaj zaplavali tudi v tem modernem in zelo vabljivem bazenu, «Vfl|
Novi stanovanjski bloki povečujejo mesto na levem bregu Save proti vasem Sremič in Kremen in vzdolž železnice proti brežiškemu koncu. Mesto dobiva tod vsak dan izrazitejšo podobo, lepšo od včerajšnje in predvčerajšnje. Neki kmet lz Kremena, ki se je mudil na videmsko-krskem ObLO, je o tem nevem in še nastajajočem mestnem delu dejal: -Zraslo bo novo Krško v malem!« Vldemćan, ki je kupoval cigarete v trafiki oh križišču -treh cest -proti Zagrebu, Kozjemu in Novemu mestu — pa je menil: -Smo kar veseli, da bo nekoč tu veliko mesto.- Tako prjvljo ljudje, ki so priča živahnega življenja ir. hitrega razvoja tega industrijskega središča v Spodnjem Posavju.
Tak vtis dobi človek, ko obišče Videm-Krsko, kadarkoli: vsak mesec, vsak teden, vsak dan in tudi ob desetih dopoldne. L Zoran

ZA 12. AVGUST — PRAZNIK KOMUNE, PRISRČNO ČESTITAJO:
Občinski ljudski odbor Videm-Krško
Občinski odbor SZDL • Občinski komite ZKS • Občinski komite LMS • Združene organizacije borcev: ZB, ZVVI in ZR0P • Občinski sindikalni svet • Občinski odbor RK • Občinska gasilska zveza • Občinski odbor Društev prijateljev mladine
Franci Preskar
Jože Grabar

DOMENEK Z UDELEŽENCEM SIMPOZIJA V KOSTANJEVICI
Robert Roussil:
# Znanost s svojimi presenetljivimi dosežki strahuje sodobnega človeka in služi ravnovesju velesil.
# Razšla se je s svojo humanistično osnovo.
# Sodobna umetnost mora iskati ravnovesje in har-rnodijo, ki sta svetu potrebni bolj kot kdajkoli poprej.
Kanadski umetnik ROBERT 'ROUSSIL je dapes splošno znaiM osebnost v sodobnem Ifikovnem svetu. Rodil se je v Montrealu. leta 1925. Sprva se j* preživljal kot delavec, saj tudi izhaja i-; proletarske družine. S trinajstimi leti si je že sam služil kruh. Od sedemnajstega do dvajsetega leta je lltđsl v kanadski vojski in bil z njo tudi v Evropi. Takrat je pa-vič videl Francijo, ki je zdaj njegova druga domovina. Udeležba v kanadski vojski mu je omogočila, da je kot proleta-rec izpolnil svoje življenjske samje in se posvetil študiju ter umetnosti. Samo na ta način je lahko prišel do štipendije, ki mu je bila neobhodno potrebna.
Z izrednim talentom je hitro prodrl in leta 1948 priredil že samostojno razstavo v Montrealu. Hkrati s tem je postal tudi profesor na tamkajšnji umetniški šoli. Roussil je intenzivno ustvarjal in razstave so se vrstile druga za drugo.
V tem navidez urejenem in razumeva jočem razvoju pa je doživel vrsto bridkih razočaranj in preizkušenj, zato se je preselil v Francijo, ki je, kakor sam prarvi, domovina u-metnosti, svetovni umetniški center. Zda živi v samotnem gradu v okolici Nizze in tamkaj ustvarja. Njegova dela stojijo v vrsti zasebnih kolekcij, razstavljal pa je tudi v Antdbesu (Picassov muzej!), Nizzi, Parizu, Torontu itd.
Roussil je doma iz francoskega dela Kanade. Govori angleško~in francosko, vendar s posebnim tempom, posebnim poudarkom in svojsko intona-

cijo. Je francoskega porekla in se mu tudi pozna, saj je poln francoskega humorja in žlahtne čustvene razgibanosti. Nase ne da kaj .posebno veliko, zato naredi vtis velikega b<->hema, toda samo toliko časa, dokler ne spregovori. Njegova misel je izredno jasna in prodorna. Na vprašanje reagira hitro, dosledno in miselno do kraja izdelano. Včasih je njegovo pripovedovanje obarvano z dobrohotno ironijo, zmeraj pa s pristno francosko duhovitostjo. Zanimalo me je, kako se je otepal s policijo — o tem mi je nekaj že pripovedoval —' zato sem ga poprosil, naj pove kaj več o tem.
— PolitiJB naj bi čuvala red, mi je odgovoril. Povsod na svetu, tudi v Kanadi. Pa ni bilo tako. Ko sem nekoč razstavljal, se je zgodilo, da so mi neki zlikovci poškodovali plastiko. Policija jih ni zasledovala, pač pa je še sama eno odstranila. Nastopil sem z moderno plastiko in to je za Kanado preveč, saj še stare povsem ne razumejo. Razumljivo je, da sem šel rajši v Francijo.
NAJVEČJI USPEH Skoraj v navadi je, da povprašamo ustvarjalce, kaj smatrajo za svoj največji uspeh. Tudi Roussila sem vprašal. Odgovoril je dosti drugače kot sem pričakoval in dosti drugače kot je v navadi:
— Za svoj največji uspeh smaitram dejstvo, da lahko delam, da lahko ustvarjam. Svobodno ustvarjam..
Pogovor je kar spontano na-
Danielle Moreau (Francija): Pogled na Kostanjevico .(avgust 1961)
nesel na razmišljanje o modemi umetnosti Ko sem ga povprašal, zakaj se je odločil za nov izraz, mi je odgovoril:
— Če hočemo izraziti nove ideje, se moramo dokopati do novih oblik. Ideje je treba vskladiti z njimi. Zdi se mi napak izražati nove ideje v starih oblikah. Vsaka ideja ima tudi svojo obliko, samo tako je lahko harmonična in utemeljena. Rad bi našel to novo obliko za izražanje novih idej. Mi vsi jo iščemo.
ZNANOST, KI JE V
BISTVU DOBRA, SE JE IZNEVERILA HUMANIZMU
Zakaj sem se odločil za moderno likovno ustvarjanje in zakaj obstaja to ustvarjanje? Človek ne ve kje in kdaj se konča njegovo življenje. Zato je čas dragocen in je treba z vso strastjo loviti bežeče minute. V teh minutah je treba čim več dati, dati za srečo človeštva, za humanizem. Danes znanost strahuje ljudi; vse njene fenomenalne dosežke u-porabljajo le v uničevalne namene. Današnja znanost ne pomaga človeka plemenititi, odvrača ga od čustvovanja ter ga neusmiljeno., tira na goli račun. S svojimi presenetljivimi dosežki strahuje ljudi in naj služi ravnovesju velesil. Današnja znanost ni humana. V tem vidim osnovni razlog, da umetnik išče izraz v podzavesti in da se poglablja v abstrakcijo. Znanost s svojimi dosežki pritiska na zavest in podzavest. Umetnik skuša to stanje harmonizirati, hoče ta pritisk omiliti, odnose pa počlovečiti. 2al pa ima umetnik v primeri z znanostjo primitivna sredstva za izražanje svojih idej, vendar so ta sredstva lahko pomembna, če so ustvarjalci iskreni oblikovalci. Hočem biti iskren z vsem svojim bistvom. Hočem biti svoboden ustvarjalec, hočem biti humanist v tem razkosanem in razdvojenem svetu.
IDEJA SIMPOZIJA JE ZDRAVA
— Organizacijo simpozija pozdravljam. Tu se umetnik lahko veliko bolj posveti sebi in svojemu delu kot pa takrat, ko je zanj komercialna plat osnovno vprašanje. Tu je širši okvir umetnikov in ljudi, zato se lahko širše učijo in seznanjajo, kot pa takrat, ko je komercialna plat v ospredju. Skratka: umetnik lahko bolj pošteno dela. Tu odpade vsak kompromis z naročnikom, delo pa je toliko več vredno, ker umetnik lahko dela svobodno in iskreno. Misel o organizaciji simpozija je zelo posrečena, zdrava in tehtna.
Današnji svet je razdeljen na dva tabora: kapitalističnega in komunističnega. V obeh taborih pa opažam zastoj umetnosti. Raidogi za to so jasni. V kapitalističnem taboru je umetnost skrajno sko-mercializirana. Trg mora biti
Kako se študentje zaposlujejo
Da bi si Izboljšali materialne pogoje, se študentje in srednješolci med počitnicami zaposlujejo pri ustanovah in podjetjih.
Po dosedanjem običaju so si študentje ali srednješolci sami iskali zaposlitve in za opravljene usluge prejemali določene nagrade. Pri vsem tem pa so posameznici večkrat naleteli na težave, predvsem pa niso našli zaposlitve, ce so gospodarske organizacije slučajno potrebovale pomoči za občasna de-
, pa študentje za to niso vedeli.
Zato se je pokazala potreba po organu, ki bi posredoval med delodajalci in študenti. Na jastno pobudo so študentje Iz novomeškega okraja, ki študirajo v Zagrebu, ustanovili Okrajni študentski servis z začasnim sedežem v Brežicah. Servis je začel delovati 1. avgusta 1961.
Namen servisa je reševati zgoraj navedeni problem, obenem pa bo skušal študentom zagotoviti večje nagrade. Prednost servisa je trojna: študent dobi za svoje delo višjo nagrado na račun družbenih dajatev, katerih je servis oproščen (na podlagi uredbe Ur. 1. FLRJ št. 15/58), neznaten odstotek odpade
klubu, podjetja pa imajo enosta»» nejši obračun. Plačajo namreč ra» čun.
Servis dela po svojem pravilni* ku, sprejetem na sestanku članov dr.e 24. maja 1961. Uporabijo ga lahko vsi študenti in srednješolci iz novomeškega okraja, ne glede na to, kje študirajo, da se le včlanijo. Pogoji so: za študente, da so člani ZSJ, za srednješolce, da so člani L MS.
Vse informacije lahko dobite vsaft dan pri dežurnem študentu v sejni dvorani ObLO Brežice od 10. do 12. ure, lahko pa tudi pismeno na. naslov: Servis študentskega kluba okraja Novo mesto, Brežice -* ObLO. sejna soba.
študentski klub okraja Novo mesto
obvešča vse družbene organizacije, ustanove, gospodarske organizacije, študente in srednješolce, da je 1. avgusta začel delovati študentski servis. Na vse zgoraj navedene apeliramo, da se poslužljo naših uslug! ODBOR.
Splitčani v gostih pri Novomeščanih
Kanadski kipar Robert Roussil ob svoji skulpturi, ki jo je imenoval »MIR«
čim bolj pester. Zato se umetniki trudijo, da bi bili interesantni, zato se vdajajo najrazličnejšim ekstravagancam. Le tako zadoste okusu petičnega odjemalca. V komunističnem svetu Vzhoda pa je umetnost diktirana, uradna, kar spet duši umetnikovo ustvarjalnost. V obeh taborih se tako zmanjšujeta vloga in pomen umetnika — ustvarjalca. Prav zato se mi zdi taka oblika kot simpozij zelo umestna, ker oba pravkar navedena elementa odpadeta. Umetnik lahko tu res svobodno ustvarja oziroma sledi svoji zamisli brez kakršnih koli o-zirov. Tu lahko zares sledi glasu svoje notranjosti, ustvarja elementarno. Vedno je bolje, če človek u-stvarja iz lastnega nagiba; tako ustvarjanje je prirodno ustvarjanje.
PALETA Z AŽURNE OBALE
Robert Roussil je povabil v
K*ost3. ljevico tudi slikarko Danteje Moreau. Komaj dvajset let ima. Slikarskemu študiju se je posvetila v Nizzi. Ko sva se z gospodom Ruossi-lom pogovarjala, nama je pozorno sledila. Tudi o njenem delu smo se pogovarjali. Obljubila je, da bo za možev intervju dodala tudi ona nekaj : posnetek Kostanjevice, kakor ga je vnesla v svojo skicirko. Sicer pa naj skica sama govori.
*
Umolknili smo. Včasih se človeku zgodi, da se v tem molku opazi. Zdrzne se in pogleda okoli sebe. Mi se nismo zdrznili,   piregloboko   smo se
vsak zase zavedali, da je bilo v pogovoru marsikaj takega, kar je vredno premisleka. Bilo je marsikaj trpkega, toda iskrenega. V enem smo si bili vsi edini: da ne sme biti nobena pot pretežka, kadar gre za resnico in človečnost.
LADO SMREKAR
Na gozdni jasi ob Krki, streljaj od novega Stadiona bratstva in enotnosti je sredi julija zraslo novo, platneno naselje. 46 raznobarvnih šotorov je sprejelo pod svojo streho 94 tabornikov splitskega odreda »Marjan«. Bežen pomenek s starešino ter nekaterimi taborniki je pokazal, da so v Sloveniji nadvse zadovoljni. Navzlic nekaterim deževnim dnem jim bo ostalo Novo mesto z okolico v zelo lepem spominu, so mi pripovedovali v vsakem šotoru. Starešina in drugi so mi povedali, da so jih nekateri opozarjali na zadržanost Slovencev, vendar so se prepričali, da to nI res, zakaj na vsakem koraku so bili toplo sprejeti. Vsa srečanja z ljudmi iz okoliških vasi pa občinskega ljudskega odbora, Zveze borcev, domačih tabornikov, mladine in drugih so bila prisrčna, tako da so bili nad gostoljubnostjo Dolenjcev prav presenečeni.
Med bivanjem v Novem mestu pa so splitski taborniki pripravili tudi vrsto" izletov. Obiskali so vse okoliške vasi. Dolenjske Toplice, Otočec, Mimo peč (»takrat je bil vroč dan, pa smo jo prekrstili v vročo peč,- so se malo pošalili). V Črnomlju so si med drugim ogledali železolivarno BELT, skupina starejših pa se je odpeljala v Ljubljano. Po partizanskih poteh so prehodili tudi Rog ln si ogledali bazo 20 ter številne parti-
zanske bolnišnice. Seveda so si ogledali tudi nekatere znamenitosti Novega mesta m Dolenjski muzej. Razen tega so sodelovali na akademiji ob 20. obletnici vstaje slovenskega ljudstva in položili venec padlim borcem v spominski avli v Novem mestu. Na dan vstaje hrvatskega naroda pa so jih obiskali taborniki iz Kopra, Id imajo svoj tabor v Dolenjskih Toplicah.
Nadvse veselo je bilo v taboru v soboto zvečer, ko so pripravili veseli program ob tabornem ognju in povabili tudi Novomeščane. Ob koncu so se zahvalili vsem, ki so jim kakor koli pomagali, predvsem pa IMV, ki jim je dala na voljo nekaj avtomobilov za prevoz' v okolico. Mi pa smo jim želeli srečno pot do morja in r.a svidenje prihodnje leto. R. S.
Novi šoferji v Dol. Toplicah
V zadnji skupini tečajnikov, ki so v Dolenjskih Toplicah pri Avtomoto društvu obiskovali predavanja, je bilo 40 kandidatov za šoferski izpit. Kakor v prejšnjih treh skupinah, so tudi tokrat skoraj vsi zadovoljivo odgovarjali. D. G.
Kako so delali v Veliki Loki
Partizanova MDB Toneta Mišica je zaključila svoje delo v Veliki Loki. Trideset brigadirjev je vsako jutro ob šestih korakalo v zelene gozdove okoli Velike Loke. Njihova pesem je prebujala domačine in Jih spodbujala k delu. To je bila pesem veselja in sreče, mladosti in zdravja.
Brigada je prišla na delovišče 8. julija. Pripravila si je naselje, se razdelila v dve četi ln odšla v gozd. Obe sta vneto tekmovali med seboj, vendar se je njuno delo razlikovalo, zato je bilo težko odločati, kdo je boljši. Obenem moramo izreči najlepše priznanje za trud.
Dopoldansko delo je hitro minevalo. Lačni želodci so težko čakali kosila. Ko se se najedli, so šli na »udarniško«. Vračali so se s pesmijo ln obloženi z drvml, da so lahko kuhali. Tako je minil delovni dan.
V prostem času so Igrali odbojko, nogomet. rugby, namizni tenis, prebirali so časopise, knjige, gledali televizijo in navijali magnetofon. Tu ln tam sta se iz vesele družbe odmaknila prijatelja na vogal ln se na samem pomenkovala.
Brez kmetijskega strojnika ni kmetijske zadruge!
Tako je povedal zastopnik trebanjske kmetijske zadruge na nedavnem občnem zboru sekcije Društva kmetijskih strojnikov v Trebnjem. Zbora se je udeležilo nad 20 strojnikov trebanjske komune. Sklenili so v jeseni organizirati tekmovanje v oranju s traktorji in košnji otave. Pozimi bodo za vse strojnike trebanjske občine priredili štiri do petdnevnj te-
čaj. Razen tega bodo imeli predavanja. — Občinski odbor SZDL v Trebnjem je podprl zaključke občnega zbora sekcije, kmetijska zadruga v Trebnjem pa je traktoristom obljubila vso pomoč. V prihodnje bodo lahko začeli resno delati, predvsem pa bodo skrbeli za nadaljnjo izobrazbo svojih članov, kj se bodo v sekcijo že vključili. -mtr-
Za občinski praznik vietemsko-krške komune se pridružujemo čestitkam in pozdravljamo 12. avgust — spomin na prve krške komuniste in izseljevanje prebivalstva Spod. Posavja!
DELOVNI KOLEKTIV
trgovskega dodjetja
»Preskrba« Senovo
Novomeškemu fotoklubu čestitamo!
Po prvem uspelem izletu novomeških fotoamaterjev po partizanskih krajih Dolenjske je klub fotoamaterjev pripravil razstavo fotografij nekatenh spomenikov iz NOB z Roga in okolice. Te dni je član kluba Lojze razstavil fotoreportažo z letošnjega okrajnega tekmovanja traktoristov. Posnetki so uspeli. Pozdravljamo prizadevnost novomeških fotoamaterjev, ki so nas letos že večkrat presenetili, -mtr-
BALINANJE: Ljubljana : Novo mesto
Na novem igrišču Novoteksa ob tovarni bo v soboto, 12. avgusta, ob 16.30 tekma balinarskih reprezentanc Ljubljane in Novega mesta. Tekma bi morala biti že 29. julija, vendar je bila preložena zaradi dežja. V ekipi Ljubljane nastopa več državnih reprezentantov.
Ob 15.30 bo predtekma balinarjev Novoteksa in Pionirja. Ob tej priložnosti bo tudi otvoritev. novega igrišča, ki so ga zgradili s prostovoljnim delom člani kolektiva No-voteks. (en)
V vsako hišo Dolenjski listi
Beli se pionirski tabor...
Obisk v pionirskem taboru »20-letnice vstaje« v Dol. Toplicah
Ko sva s pionirjem Miranom v Novem mestu sedla v avtobus, so oblaki spet obetali dež. Vendar nama vreme ni pokvarilo razpoloženja.
Avtobus se je ustavil. V prijaznem gozdu pri Dolenjskih Toplicah sva zagledala tabor »Sutje-ska«, ki se je preimenoval v »Tabor 20-letnice vstaje«. Zbor 54 pionirjev, načelnikov pionirskih odredov iz novomeškega okraja, je organiziral okrajni odbor DPM iz Novega mesta. Moj mali spremljevalec je bil že močno nestrpen. Kmalu sva zagledala tabor Koprčanov, hitro presta brv in mimq markacij dospela do bele platnene vasice Novomesčanov. Pozdravila sva se z Rezko Pire, ki kot predsednica okrajne pionirske komisije pri DPM vodi tabor. Pionir Miran se je hitro poslovil in se pridružil skupini taboriščnikov. Medtem je nekdo že obvestil pionirje, da je prišel še en načelnik, tokrat iz novomeške osemletke. Miran se je hitro preoblekel in že stal v vrsti za malico, ki so jo pričeli deliti. Vse je bilo tiho, brez prerivanja ir. kričanja, kot bi učenci sedeli v šolskih klopeh in pisali naloge. Res, sredi gozda je bila tišina.
Ze Je nekdo poveljeval: Zbor! Pesem je spremljala pionirje, ko
so odšli na izlet.
Ta čas sem izkoristil za pogovor z upravnico. Povedala je, da sta dne 2. avgusta zvečer tabor obiskala predsednik okrajnega odbora SZDL Viktor Zupančič in članica okrajnega komiteja ZK Ema Mu-ser. Udeležila sta se prvega tabornega ognja in na pionirski prapor pripela spominski trak s posvetilom. Pionirji so lepo pripravili kulturni večer.
Prvi dan taborjenja so pionirji izvolili vodstvo. Pomagal mu bo starešinski svet, ki ga sestavljajo taborni vodiči, strokovnjaki in voditelji pionirskih dejavnosti. Izdajali, bodo tudi svoje glasilo. V ta namen so osnovali uredniški odbor in pripravljajo sestavke. Opisovali bodo svoj odred in kraj, kjer taborijo.
Gojili bodo tudi tehnično dejavnost. Pri tem jim pomaga okrajni cdbor Ljudske tehnike. Spoznali bodo svet fotografije in imeli svoj laboratorij. Razen tega se bodo učili voziti moped. Tudi modelarji bodo zvedeli marsikaj novega. Res, to je prava šola pionirjev.
Dne 13. avgusta jih bodo obiskali pionirji Iz Sevnice in Vidma-Kr*kega. Skupaj si bodo ogledali partizanski Rog. Seveda jih bodo obiskali tudi pionirji iz Dolenjskih
Toplic, Soteske, Žužemberka in Novega mesta.
Taka srečanja lahko samo pozdravimo. Prav tako je treba pohvaliti družbene organizacije, ki so pri tem veliko pomagale. Taborjenja te vrste bodo še v naslednjih letih. Pionirji se bodo na njih na-, učili marsičesa in že zgodaj spoznali naloge, ki jih čakajo kot bodoče upravljavce.
Marijan Tratar
Tako so tekli dnevi. Povabili so v goste športno ekipo MDB Toneta Tomšiča z Otočca in se pomerili v namiznem tenisu ln odbojki. V namiznem tenisu so zmagali oni, v odbojki pa gostje. Tekmovali so tudi z ekipo TVD Partizan iz Trebnjega in priredili brigadno tekmovanje v namiznem tenisu. Najboljša sta bila Tine Aš in Riko Resnik.
V nedeljo jih je obiskala športna in zabavna ekipa JLA iz Novega mesta. Dopoldne so imeli športna tekmovanja, popoldne pa so gostje priredili zabavni program. Brigada se je udeležila tudi proslave v Žužemberku.
Smeh in pet'je'sta utihnila. Delo je končano, brigada se bo razšla. Ostali pa bodo lepj spomini na življenje v Veliki Loki, na lepe gozdove, na ljudi. . .
Štefka Gruden
Kanižarski kegljači so zmagali v Žužemberku
V počastitev 20-letnice ljudske revolucije so na dan vstaje v Žužemberku organizirali turnir najboljših kegljaških moštev novomeškega okraja. V vsakem moštvu je nastopilo 6 tekmovalcev. Rezultati:
1 KK Rudar (Kanlžarica) 241 kegljev, 2. KK Železničar (Novo mesto) 213, 3. KK Ptonir (Novo mesto) 210, 4. KK Gorjanci (Novo mesto) 198, 5. KK Krško 103, 6. KK Dolenjske Toplice 186 in 7. KK Rudar (Krmelj) s 185 keglji.
Tekmovalci iz Kanižarice so prejeli spominsko plaketo in keglja-ško kroglo. Vsi nastopajoči so dobili diplome.
V nedeljo, 30. julija, so v Kanl-žarici gostovali kegljači novomeškega železntčarfkega keglaške-ga kluba. V dvoboju s kanl-žarskim Rudariem so zmagali gostje s 750:694 in se tako oddolžili za pota/, v Žužemberku. — v balinarskem srečanju so zmagali domačini z 2:0.
Slavko Grahelc
Brzoturnir na Pokljuki
V nedeljo je bil odigran na Pokljuki spominski brzoturnir, posvečen narodnemu heroju Jožetu GREGORČIČU. Brzoturr.irja so se udeležili tudi novomeški igralci.
V glavni skupini mojstrov ln mojstrskih kandidatov je zmagal mladi slovenski mojster Bruno PARMA, ki ga Novomeščani dobro poznamo, saj je pred kratkim prav v Novem mestu postal letošnji brzopotezni šahovski prvak LRS. Drugo mesto je osvojil velemojster Aleksandar MATANOVlC, No-vomeščanom prav tako dobro poznan, saj je pred leti odigral v Novem mestu simultanko. Deseto mesto je zasedel Tone SKERLJ. Imel Je celo nekoliko smole, kajti s Parmo Je izgubil partijo s kon-romacem, čeprav je imel trdnjavo
več. Tudi proti Matanoviču je izgubil partijo potem, ko je imel zmago skoraj že v žepu.
Mladinsko prvensivo LRS
Poročali smo že, da je na mladinskem prvenstvu LRS po predzadnjem kolu naš zastopnik Frane CIZELJ delil osmo do deveto mesto. Tudi zadnje kolo vrstnega reda ni spremenilo, ker so se skoraj vse p?rtije končale neodločeno. Osmo do deveto mesto predstavlja za Cizlja velik uspeh in hkrati afirmacijo novomeškega mladinskega šaha v republiškem merilu, kajti na prvenstvu je nastopilo 30 mladincev in je CizelJ pustil za seboj številne mladince iz šahovsko mnogo močnejših okrajev, kot je Novo mesto.


ZA 12. AVGUST, OBČINSKI PRAZNIK KOMUNE VIDEM-KRSKO, POŠILJAMO VSEM DELOVNIM KOLEKTIVOM V OBČINI IN VSEM DELOVNIM LJUDEM NAŠEGA PODROČJA TOPLE TOVARI-ŠKE POZDRAVE!
Grodbeno podjet e »Sava« Videm - Krško
S TITOM: ZA SVOBODO, ZA MIR, ZA SOCIALIZEM!
v.'.»A».e.e.«.C»:*:»;g«!i
ZUTOROG MJlfilHOR

NOGOMETNI TURNIR V METLIKI
»OSKAR - novi«: njegova nova kvaliteta nagrajuje sleherno gospodinjo z zadovoljstvom
V nedeljo je bil v Metliki turnir v malem nogometu. Vabilu občinske zveze za telesno kulturo se je odzvalo kar 7 ekip, in sicer Borac ln IMV iz Novega mesta, nogometaši iz Mirne peći, Otočca in Birč-ne vasi ter dve ekipi iz Metlike. ■ Ker je bilo veliko število moštev, niso mogli igrati vsak z vsakim, ampak na izpadanje. V četrtfinalu so bili doseženi naslednji rezultati: Borac - Otočec 2:0, Metlika II -EMV 2:1, Mlma peč - Birčna vas 1:1. V polfinale so se uvrstili Borac, Metlika II in Mirna peč, ki jo je določil žreb. Metlika I je bila v tem kolu prosta. V polfipalu je Metlika I premagala Metliko n z »■isoklm rezultatom 4:0, a Borac je sladko odpravil nogometaše iz Mirne peči z 2:0.
Finalna tekma med Borcem, ela-:iom podzvezne lige, in Metliko I e bila posebno zanimiva. Obe moštvi sta bili zelo borbeni. Pri gostih se je posebno odlikoval Jova-novlć, a pri domačih Miro Suica in vratar Mllčnovič. Do zadnjih trenutkov igre nismo vedeli, kdo bo zmagovalec. V zadnjih sekundah se je Igralcem Borca posrečilo potisniti žogo v nasprotnikov gol. S to zmago so igralci Borca osvojili pokal občinske zveze za telesno kulturo v trajno last .vsa osta-
la moštva pa so prejela diplome.
Sodniki so zelo dobro opravili svoje dolžnosti ir. ni bilo nobenih izgredov; disciplina je bila dobra in so vse igre potekle v prijateljskem duhu. Organizacijo turnirja moramo vsekakor pohvaliti.
Ob koncu še razporeditev nastopajočih moštev:
1. Borac 4 točke (3:0), 2. Metlika I 2 točki (4:1). 3. Metlika n 2 točki (2:5), 4. Mirna peč I točka (1:3), 5. Birčna vas 1 točka (1:1), S. IMV nič točk (12). 7. Otočec nlfi točk (0:2).
CELULOZA pred Rudarjem
Takoj po nedavnem plavalnem četveroboju v Ljubljani, na katerem so nastopile najboljše slovenske plavalne ekipe je bilo uradno sporočeno, da je PK Celuloza la Vidma-Krskega zasedla 3. mesto. Vendar se je naknadno ugotovilOj da se je pri štetju točk vrinila napaka v škodo Cel-'loze. Plavale« zveza Slovenije je obvestila, da so je PK Celuloza uvrstil na 2. mes» v slovenski plavalni ligi. Vodi Fjl Ljubljana, na tretjem mestu pa je Rudar lz Trbovelj. D. E.
Stev.32 (594)
DOLENJSKI LIST
Strm* 5
V spomin junakom Mirenske doline
30. julija je Šentjanž na Dolenjskem že v zgodnjih jutranjih urah dobil svečano podobo. Na trgu so se zbirali ljudje. Nekateri so nosili vence, drugi prapore (to so bile delegacije ZB iz Mirenske doline), vsi pa so želeli čimprej pohiteti v pol ure oddaljeno Vas Mumice.
23. in 29. oktobra 1941 je bil V Murnicah eden najbolj ju-rtaških podvigov s'nov naše domovine — Milana Majcna ln Jainčka Mevžlja, ki sta se takrat mudila v vasi z nalogo, da organizirata čimveč ljudi ta borbo proti okupatorju. Bivala sta v kmečki hiši na obronku gozda. Okupatorju ju je izdal neki knrfet iz Murnic. Nemci so hišo obkolili. Poskus rešitve z begom je bil zaman. Sprejela sta boj. Trajal je dva dni. Okupator je imel kopico mrtvih, v hiši pa sta herojsko padla oba partizana.
Hiša v Murmicah je še danes v razvalinah. Poleg nje stoji spomenik, ki bo še dolgo pripovedoval, da sta se tu borila ln žrtvovala življenje Junaka Majcen in Mevželj. Spomenik Jima je postavila organizacija ZB iz Šentjanža. .
Ljudje tistih dogodkov in obeh junakov ne bodo nikoli pozabili. Veliko se jih je 30. julija zbralo pri spomeniku, da bi počastili spomin na padle. Delegacije ZB so pred spomenik položile vence, govorila pa sta predsednika krajevnega odbora ZB iz Šentjanža in predsednik občinskega odbora ZB iz Sevnice. Jože Jenčič je pozval prebivalce, elasti mladino, naj ljubijo do-
movino, kot jo je ljubil Mila: Majcen.
V kulturnem sporedu je po:.' vodstvom Bastardija igrak. godba na pihala iz Krmelj;! ženski pevski zbor iz Krmelja pa je zapel več pesmi. Recitiral je Leon Močan, šef postaje v Tržišču. Nastopajoči so se potrudili, da bi spomin na junaštva padlih domačinov kar najlepše počastili.
Prijetno srečanje upokojencev
H Pred dnevi je društvo upokojencev iz Straže in Dolenjskih Toplic za svoje člane priredilo lzle: z zabavo v prijazni gozdič nad Gor. Gradiščem. Zbrali so se upokojenci iz okoliških vasi in v prijetni družbi razglabljali o svojih zadevščinah. Oglasila se je tudi domača pesem, proti večeru so se vrnili domov.
ta Letina v Topliški dolini dobro kaže. Vinogradniki, ki so pravočasno škropili trtje, pričakujejo bogato trgatev.
C'3 Odkar polnilo veliki prosti bazen s termalno vodo, je v Dolenjskih Toplicah vedno več kopalcev. Manj se jih koplje ob ponedeljkih, ko menjajo vodo. — Tudi taborniki, zdaj je prišla še druga izmena iz Kopra, se.redno kopljejo v velikem bazenu.
Nad grobom pokojnih junakov je plošča z napisom: »Tu sta padla 29. 10. 1941 v herojskem boju z okupatorjem, boreč se do zadnjega diha heroja MILAN MAJCEN in JANCEK MEVZELJ — Junaštva nepozabni zgled zapušča v srcih svetlo sled«. Zastave Zveze borcev iz Sevnice, Šentjanža, Krmelja in drugih krajev spodnje Mirenske doline so se poklonile spominu nepozabnih junakov
Na svidenje ¥ Črnomlju!
19. in 20. avgusta bo Bela krajina ponovno zaživela v prazničnem razpoloženju. V Črnomlju bodo praznovali svoj največji praznik v letošnjem letu — 20. obletnico vstaje — poštni, telegrafski in telefonski delavci iz vseh krajev Slovenije.
SEVNICA: proslava 20-letnice revolucije bo m Bučki
M Krorjeimi odbor ln krajevni odbor SZDL na Bučki »ta že začela s pripravami za proslavo 20-letnice prvega partizanskega napada na Bučko, ki ga je vodil tovariš Miha Marinko. Na Bučki bo centralna proslava za sevniško občino. Prebivalci bodo do takrat uredili prosvetni dom in okolico. Sredstva za ta dela bodo prispevali kolektivi, vsa prostovoljna dela pa bodo opravili domačini.
41 Na seji občinskega komi-
OBIRANJE HMELJA!
KMETIJSKA ŠOLA NA GRMU
bo začela cbirati hmelj v soboto, 12. avgusta. Obiralci naj se javijo na hmeljišču v Srebrničah ln prinesejo s seboj košare in vreče!
teja ZK v Seunici (4. avgusta) so razpravljali o zunanjih in notranjih političnih dogodkih, predvsem pa o bližnji konfe-. renči nevezanih držav v Beogradu. Osnovne organizacije ZK bodo na podeželju seznanjale ljudi s to konferenco, ki pomeni tudi veliko, priznanje politiki jugoslovanskih narodov. — Na seji so govorili še o izdelavi pravilnikov in delitvi čistega dohodka v podjetjih. Osnovne organizacije po podjetjih bodo torej imele dovolj dela pri odstranjevanju napak. Precejšnjo vlogo bo ZK imela* na. področju kmetij-stvn. zlasti v času jesenske setve in pri sklepanju pogodbenega sodelovanja. Pri tem bo treba najti pravilno rešitev, kar pa bo mogoče doseči le z organizacijo vseh subjektivnih sil v komuni. Svoj delež pri dvSgu kmetijske proizvodnje bodo dali komunisti le„ če bodo vprašanja reševali pravočasno.
— nc —
Če piješ, ne vozi — če voziš, ne pij!
Izmed vseh dosedanjih PTT proslav bo ta po pomembnosti in obsegu ena največjih, saj pričakujemo,  da se bo zbralo
19. avgusta zvečer na partizanskem srečanju na »Gričku« okrog 600 bivših borcev, aktivistov, internirancev in vojnih ujetnikov, na osrednjo proslavo
20. avgusta pa 2000 delavcev PTT. Ob tej priliki bo tudi otvoritev prvega poštnega poslopja na Dolenjskem in v njem razstava povojnega razvoja PTT služb in družbene dejavnosti delavcev PTT. Oba slavnostna dneva bodo v Črnomlju poštne pošiljke žigosali s posebnim žigom, v prodaji pa bodo tudi posebni pisemski ovitki s spominsko značko.
Slavnosti se bodo pravzaprav pričele že teden poprej, ker bosta planinski društvi PTT iz Ljubljane in Maribora organizirali partizanski marš s Triglava in Plešivca po znanih partizanskih poteh in vrhovih do Mirne gore in nato v Črnomelj. Ljudska tehnika — PTT društvo — bo že 17. avgusta zvečer predva-
D Nedeljski-, izlet na G<irjnnce,
1.1 ga je priredilo Planinsko društvo v Novem mestu, je prav lepo uspel. V avtobusu je bilo nekaj sedežev še prostih, ker marsikdo Se nI vedel za ugodnosti, ki jih nudi tak izlet v Trdinovo kraljestvo bajk. Tudi to nedeljo bo PD ponovilo avtobusni izlet do Gospodične, od koder bodo izletniki lahko obiskali gostišče pri Miklavžu tn Trdinov vrh.
H Zavod za stanovanjsko izgrad-Bjo, ki ga je letos ustanovil ObLO, Uspešno posluje. Pravkar pripravlja zaključne pogodbe za gradnjo 1 novih devetstanovanjskih blokov »a dosedanjimi okrajnimi bloki had Ragovsko cesto, 2 taka bloka pa bo gradil ob Trdinovi cesti (za blokom NB in Gozdarske lesne poslovne zveze). Zavod zbira prav »daj tudi soinvestitorje za peti stanovanjski blok, ki bi ga gradili prav tako ob Trdinovi cesti. Pet »lovih blokov pomeni 45 stanovanj, Vseljivih prihodnje poletje.
■  Industrija  motornih  vozil v
Kc-vem mestu je te dni pričela graditi na Hadlovih njivah montažno halo. Podjetje SOKO iz Mostara bo halo izdelalo in do konca Septembra bo baje tudi postavljena. Tako oo do nastopa slabega *remena poskrbljeno za vse avtomobile, izdelke IMV, ki zaradi pomanjkanja prostora domujejo zdaj
V nedeljo: spet na Gorjance!
Planinsko društvo bo v nedeljo zjutraj spet priredilo avtobusni izlet do Gospodične na Gorjancih, od koder bodo šli udeleženci po želji peš do Miklavža in na Trdinov vrh; povratek isti dan proti večeru. Prijave sprejema tov. Turkova v potovalnem uradu »GORJANCI« na Glavnem trgu.- Odhod ob 7. uri zjutraj z Glavnega trga.
kar na prostem.
B Avtopromet Gorjanci je imel na Glavnem trgu v lokalu bivšega Putnika svoj potovalni urad in avtobusno poslovalnico. V začetku avgusta pa je potovalni urad prevzelo novoustanovljeno podjetje Jadranturist Ljubljana. V lokalu na Glavnem trgu sta zdaj dve podjetji v er.em prostoru: Potovalni urad Jadranturista in Avtobusna poslovalnica Gorjancev. Vendar je to le začasno, ker je v načrtu preselitev v prostore sedanje pošte, ko bo ta zasedla svojo novo stavbo.
B Te dni so pred hotelom Metropol le uredili številke voznega reda avtobusov, kot se spodobi. Na manjši tabli so številke in imena krajev, kamor avtobusi vozijo, postavljena smiselno, tako da lahko potnik v isti sapi preleti ves vozni red in takoj naide »svoj avtobus«. Upajmo, da bodo novomeški otroci le še našli kakšno drugo zabavo, kot so jo imeli pred kratkim, ko so po mili volji prestavljali številke na prejšnji tabli in po svoje »določevali« odhod tega ali onega avtobusa.
B Cestni ovinek od Hadlove hiše ob Zagrebški cesti do stavb IMV so začeli izravnavati prejšnji teden. Cesta v Žabjo vas bo po končanih delih veliko bolj pregledna. Dela izvršuje novomeška tehnična sekcija republiške uprave cest.
SI Živahno vrvenje je bilo minuli ponedeljek na novomeškem živilskem trgu. Naprodaj je bilo dosti zelenjave in sadja kakor tudi otroške konfekcije, rož, semen ir. lončenih izdelkov. Jajca so prodajali po 22 din, paradižnike po 90 din, kumare po 50 din, melancane po 100 din, jabolka po 40 din, breskve po 100 din, hruške po 70 din, fižol po 100 din, korenje po 50 dir., peso po 50 din, špinačo po 120 din, solato po 120 din in zelje po 25 din kilogram.
B Gibanje prebivalstva: rodila je Anica Vovko iz Kettejevega drevoreda 44 — deklico. Poročili so se: Jane/. Petri*, geometer 1/. Srni-helske 9. in Alojzija Kožar, učiteljica iz Partizanske 21: Alojz Jelen, delavec, in Alojzija Golob, oba lz Skolickcga ulice 1; Frnr.e Rrudar. krojač iz Gotn.e .vasii jn Terezija Kapš. uslužbenka* z Glavnega trga 23; Ivan Zafred, absolvent ekonomije z Broda, in Ana Grčar, profesorica iz Skaliokega ulice i.
jala na Glavnem trgu v Črnomlju filme. V soboto, 19. avgusta popoldan, bosta kratki spominski svečanosti na Občicah in Lokvah, katerih se bodo udeležili borci, ki so se borili na dolenjskem področju. V nedeljo bodo razen osrednje slovesnosti tudi prijateljski dvoboji med PTT in domačini v šahu, kegljanju, odbojki, streljanju in nogometu. Ekipar«, ki se bodo udeležile športnih tekmovanj, bodo podeljene spominske diplome, zmagovalnim ekipam pa pokali.
Za to partizansko srečanje in osrednjo proslavo je med kolektivi veliko zanimanje, zato bodo poleg številnih avtomobilov pripeljali v Črnomelj udeležence trije posebni vlaki. Pričakujemo, da se bodo v teh dneh srečali številni bivši borci, kurirji, telefonisti, telegrafisti ter mnogi vojni tqvariši v ljubljeni Beli krajini, ki je nudila hrano in dom toliko partizanskim enotam.
DRAGA ROME
rsko:
zanimivi predlogi
1. avgusta je pod predsedstvom Ivana Glogovška zasedal Svet za družbeni plan in finance ObLO Videm-Krško. Obravnaval je več pomembnih točk. Predvsem je bila pestra razprava o realizaciji družbenega plana in proračuna za prvo polletje. Prebranih je bilo tudi več prošenj za garancije in predlogov za najetje posojil. Kmetijska zadruga v Krškem prosi za najetje posojila za nabavo kamiona s prikolico v znesku 5,834.000 dinarjev, za ureditev vrtnarije 10.154.000 dinarjev in za ureditev hlevov 17 milijonov dinarjev. Nadalje prosi Elektro iz Krškega za garancijo 1 milijona dinarjev za elektrifikacijo Stare gore. Kmelij-'ska zadruga v Kostanjevici prosi garancijo za posojilo 13 milijonov dinarjev za nabavo kmetijske mehanizacije. Kmetijska zadruga v Brestanici pa je zaprosila za garancijsko izjavo za 5 milijonov dinarjev. Svet je sklenil predlagati ljudskemu odboru, naj prošnjam ugodi. Strinjal se je tudi z odobritvijo 8 milijonov dinarjev kmetijskemu posestvu »Matija Gubec« v Leskovcu za stalna obratna sredstva z dvajsetletnim vračilnim rokom in 3-odstolno obrestno mero. Za stanovanjsko hišo na Velikem Trnu je napravljen dodatni program, za katerega je potrebno posojilo 16.254.844 dinarjev. Glede na potrebe take stavbe v Velikem Trnu je bil svet mnenja, naj se posojilo odobri.
Živahna je bila tudi razprava o predlogih za urejanje zadev SLP. Trgovskemu podjetju »Preskrba« na Senovem so bili dodeljeni poslovni prostori v Brestanici in v Velikem Kamnu. Za dodelitev stavb sta vložila prošnjo tudi Zavod za rehabilitacijo invalidov v Brestanici in elektrarna v Brestanici. O dodelitvi teh stavb bo odločil ljudski odbor.
Tov. Silvo Mo;er je pojasnil, da
so na zboru volivcev v Brestanici sklenili uvesti krajevni samoprispevek. Predlagal je tudi, naj bi podjetja prevzela obveznosti za svoje člane na podlagi rednih osebnih dohodkov iz tekočega'leta. O uvedbi prispevka za dograditev ceste skozi Videm pa mora razpravljati še zbor volivcev. Svet za finance ln družbeni plan je s predlogi soglašal.
Načelnik oddelka za gospodarstvo in finance ObLO Tone Avscc je poročal, da je zaprosila Vinarska zadruga v Kostanjevici za odločbo o redni likvidaciji, ker bo' le-ta nadalje poslovala kot obrat kmetijske zadruge v Kostanjevici.
Svet se je tudi strinjal z likvidacijo pekarne na Kaki in je imenoval posebno likvidacijsko komisijo", v katero so imenovani: Stane Grabnar, Jože zičkar in' Franc Vanić. Rako oskrbuje s kruhom Krško in torej ni krajevne potrebe po pekarni.
Svet je odločil, naj se vodi rezervni sklad pri Narodni banki, sredstva naj ostanejo ista, uporabljajo pa se pri Komunalni" banki. V upravni odbor rezervnega sklada so bili predlagani: Franc Pušnik kot predsednik, Silvo Mo-zer kot član SvCta za družbeni plan in finance, Tone Avsec in Martin Tomažin. Občinski sindikalni svet pa naj nekoga imenuje v upravni odbor sklada.
Tranzistor budilnik
Poznane japonske tovarne bodo na petem sejmu tehnike v Beogradu prikazale nekaj najnovejših tranzlstorskih radijskih sprejemnikov, ki jih imenujejo budilniki. Predr.ost aparata je v tem, ker se sam izključi in ni nevarnosti, da bi pregorela žarnica. Prav tako se zjutraj sam prižge. Japonci bodo razstavili tudi najmanjši televizor na svetu, velik komaj 21 X 18 X 23 centimetrov.
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
Četrtek, 10. avgusta: Lovrenc Petek, 11. avgusta: Veselko Sobota. 12. avgusta: Klara Nedelja, 13. avgusta: Lijana Ponedeljek, 14. avgusta: Demetrij Torek, 15, avgusta: Darko Sreda, 16. avgusta: Rok

Črnomelj: li. in 13, avgusta: jugoslovanski film »Karolina Reška«,
15. in 16. avgusta: ameriški barvni film »Troje močnih«.
Kostanjevica: 13. avgusta: ruski barvni film »Stotnikova hči«. 16. avgusta:    ameriški   barvni film »Ples na vodi«.
Metlika: 12. in 13. avgusta: ameriški barvni film »Kralj in jaz«,
16. avgusta: francoski film »Zakaj prihajaš tako pozno?«.
Mokronog: 12. in 13. avgusta: italijanski film »Vstajenje«, 16. avgusta: francoski film »Njeno življenje«.
Novo mesto — »Krka«; od 11. do
14. avgusta: sovjetski barvni film »Nebo kliče«, od 15. do 17. avgusta: ameriški film »Divji veter«.
Semič:  13.   avgusta: italijanski
film »Revni, toda lepi«.
Trebnje: 12. in 13. avgusta: francoski barvni film »Taboren«. Predstava v soboto ob 20. in v nedeljo ob 14., 16. in 13.30, 16. avgusta: jugoslovanski barvni film »Edini izhod«. Predstava v sredo ob 20. uri.
PREKLICI
Fani Avsec Iz Ivanje vasi 11, p.
Mirna peč, preklicujem, kar sem govorila zoper Florjana Jakliča iz Ivanje vasi, p. Mirna peč.
Preklicujem zdravstveno izkaznico štev. 317266: Jožefa Narcd, Hi-nje 9.
Obvestilo AMD, Novo mesto
Avte—moto društvo v Novem mestu obvešča interesente, da bo avgust« tečaj za voznike amaterje. Prijave lahko oddaste do vključno 15. avgusta v društveni pisarni na Ragovski cesti vsak dan, razen nedelje, od 7. do 14. ure.
Hkrati naproša svoje člane, ki še niso poravnali članarine za leto 1961. da Jo plačajo čimprej in obenem zamenjajo članske izkaznice. Upravni odbor AMD Novo mesto.
Popravni izpiti ln vpisi
Ekonomska srednja šola ln administrativna šola v Novem mestu
sporočata:
popravni izpiti bodo 29. in 30. avgusta po razporedu, ki je objavljen na oglasmi deski.
Vpisovanje v 2., 3. in t. razred ESS in v 2. razred AS bo 31. avgusta ln 1 .septembra od 8. do 11. ure.
Začetek pouka za 2., 3. In 4. razred ESS bo 5 septembra ob 8. uri; za 1. razred ESS in 2. razred AS pa ob 15. uri.
Kolokviji in diplomski Izpiti
Ekonomska srednja šola — oddelki za odrasle, administrativna šola — oddelek za odrasle, višja administrativna šola - oddelek za odrasle sporočajo:
Kolokviji na AS v oddelku za odrasle bodo 29. avgusta od 8. ure dalje; prijave oddajte do 25. avgusta.
Na AS bodo v oddelku za odrasle diplomski izpiti 2. septembra ob 9. uri.
Vpisovanje v vse oddelke za odrasle bo 31. avgusta in 1. septembra od 8. do 11. ure, tudi za tiste, ki so se že vpisali. Prošnje oddajte do 25. avgusta.
Gbvestilo o pomočniških izpitih
Pozivamo vse vajence, katerim poteče učna doba do vključno oktobra 1961, naj takoj vlože prošnje za opravljanje praktičnega deli pomočniškega izpita. Zadnji rok prijave je 20. avgust 1961. Prijave naslovite na Obrtni izobraževalni center, Novo mesto — oz. Krško za področje Posavja. Prošnjo iol-kujte s 50 din, priložite pa jI: ; 1. rojstni list, 2. potrdilo podjetja o triletni učni dobi (kolek za 30 din), 3. učno pogodbo, 4. spričevalo o končnem izpitu na VS.
Kandidati, ki želijo opravljati omejeni izpit, pa niso obiskovali vajenske šole, imajo pa potrebno triletno dobo priučitve v stroki, naj čimprej vlože prijave na OIC! Potrebne informacije dobe po pošti.
Obrtni izobraževalni center - Izpitna komisija — Novo mesto.
Obvestilo o mojstrskih Izpitih
Obrtni izobraževalni center Novo mesto — izpitna komisija, poziva vse kandidate za mojstrske izpite, naj čimprej vlože prijave za opravljanje mojstrskih izpitov. Zadnji rok prijave je 15. september 1961. Vse potrebne informacije dobijo kandidati osebno ali po pošti na omenjenem centru. Obrtni izobraževalni center — Izpitna komisija — Novo mesto.
RAZPIS
Ponovno razpisujemo vpis v pripravljalni tečaj za sprejem v tehniško šolo — oddelek za odrasle za strojno in lesnoindustrijsko stroko. Pogoji za vpis in ostala navodila so razvidna iz razpisa na oglasni deski zavoda. Rok za vložitev prijav je do 20. avgusta. Pri-četek tečaja bo 4. septembra ob 16. uri.
Zavod za izobraževanje kadrov ln produktivnost  dela,  Novo mesto, Ulica talcev 3-II.
Preklicujem izgubljeno zdravstveno izkaznico štev. 481232: Nada Turk, Soteska 39, p. Straža.
GELfiE ROYALE - MATIČNI MLEČEK, garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod Zavoda za čebelarstvo, dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Ke-mof.irmaciji« v Ljubljani. POSAMIČ ali skupno prodam eno-sobno stanovanje in mlin. Vse-ljivo takoj. Stane Rozman, Partizanska 23, Novo mesto. PRODAM dvostanovanjsko hišo prav v centru Sevnice. Eno stanovanje takoj vseljivo. Proizved-be in ogled pri Huzjan, Sevnica, Šmarje 20.
PRODAM nov televizor »Phillips« 53 avtomatik. Naslov v upravi lista (867-61).
PRODAM spalnico, otroško posteljo, štedilnik in čoln. Ogled vsak dan od 9. do 14. ure pri Lješevič, Jerebova 8.
UGODNO PRODAM vseljivo hišico v bližini Novega mesta. Naslov v upravi lista (868-61).
ZDRAVSTVENA POSTAJA v Žužemberku proda že rabljeno električno vodno črpalko.
PRODAM motorno kolo. »Java« 150 ccm. zelo dobro ohranjeno. Cena 190.000 din. Žabja vas 3.
UGODNO PRODAM kuhinjsko pohištvo in omaro. Naslov v upravi lista (869-61).
STANOVANJSKO HIŠO, svinjak, kozolec, koruznjnk prodamo dne 13. avgusta ob 10. uri na posestvu pokojne Rozalije Kunej v Vidmu-Krškem.
V MOKRONOGU prodam njivo, travnik, hišo, hlev, vrt in klet, primerno za družino brez otrok, blizu šole. Naslov v upravi lista (870-61).
TAKOJ SPREJMEM gospodinjsko pomočnico k štiričlanski družini v Novem mestu. Pogoji ugodni. Začetna plača od 6-80000 din. Naslov v upravi lista.
ISCEM ŽENSKO za varstvo otroka od 12. do 16. ure. Zglasite se na Cesti heiojev 16, spodaj.
SAMOSTOJNA ADMINISTRATOR-KA - stenodaktilografka s sedemletno prakso želi spremeniti slu?.bo v Novem mestu. Ponudbe pod »Dobra plača« (871-61).
POMOČNIKA in VAJENCA sprejme takoj Ciril Krušec, kleparstvo in vodovodne inštalacije, Ljubljana, Šentvid 106.
MELBROSIN - preparat cvetnega prahu in matičnega mlečka (Ge-lee Kovale), garantirano znanstveno stabiliziran, proizvod Mel-brocoop (Zavod za čebelarstvo — Kalnik) dobite v vseh lekarnah. Lekarne, ki preparata še nimajo, naj ga nabavijo pri »Kemofar-maciji«.
PRODAM 33 A-Z panjev čebel. -Franc Hudoslin, Dol. Suhadol 22, p. Brusnice.
GRADAC
Julija sta bila rojena dva dečka in ena deklica.
Poročili so se: Stanislav Sadi, strojni ključavničar, in Ivanka Ag-nič, delavka, oba.iz Ljubljane; Jožef Žagar, natakar iz Mirne peči, in Jožefa Stariha, knjigovodkinja iz Črnomlja.
Smrti ni bilo.
NOVO MESTO
Od 31. julija do 7. avgusta se je rodilo 13 dečkov in 12 deklic.
Poročila sta se: Ludvik Medic, poljedelec iz Birčr.e vasi, in Kristina Krašovec, poljedelka iz Pra-proč.
Umrli so: Janez Berdik, delavec iz Vel. Bana, star 73 let; Marija Lapanja, upokojenka iz Smihela, stara 75 let; Vojko in Amalija Brajdič, otroka iz Stranske vasi, stara 3 mesece.
SEVNICA
Julija ni bilo rojstev izven bolnišnice.
Poročili so se: Franc Artnjak, radiomehanik, ln Milka Grobov-šek, krojačjca, oba iz Sev.r,tce; Franc Urbanč. mizar iz Brežic, in Angela Mladkovič, šivilja lz Ljubljane.
Umrli so: Anton Melihen iz.Ar-ta, star 80 let; Julijana Pelko, upokojenka iz Arta, stara 71 let; Terezija Zorko, upokojenka iz Arta, stara 94 let; Jurij Racman, užitkar iz. Podgorja, star 81 let; Ana Krošl. gospodinja iz Podvrha, stara 65 let; Ana Požun, gosipodinja iz Podvrha. stara 69 let; Jožef Draksler, socialni podpiranec iz Orešja, star 81 let; Ivan Veber, užitkar z Meten vrha, star 78 let; Anton Spende, upokojenec iz Sevnice, star 88 let; Karel Vidic, posestnik z Ledine, star 48 let.
VLDEM-KRSKO
Julija ni bilo rojstev izven bolnišnice.
Poročili so se: Janez Rošker, študent prava iz Radeč, in Janja Bogataj, študentka medicine iz Vidma-Krškega; Julij Zarn, upokojenec, in Franjica Kovač, upokojenka, oba s Trške gore; Mihael Bo-govič, vrtnar s Čateža, in Marija Bogolin, gospodinjska pomočnica iz. Vidma-Krškega; Avguštin Ple-terski, ključavničar iz Bučerce, ln Marija Kolar, uslužbenka iz Vidma-Krškega.
Umrli Jože Zupančič, užitkar z Libne. star 83 let: Anton Resmk, posestnik iz Sremiča, star 73 let; Jože Križan, posestnik iz Sremiča, star 75 let.
METLDSA
Julija ni bilo rojstev izven bolnišnice.
Poročili so se: Jože Geršič, mi-
zar, in Marija Vukšinič, delavka, oba iz Metlike; Vladimir Gorte-Baša, mehanik iz Avstralije, in Marija Nemanič, predilka iz Vido-šič; Zivojin Stepanovič. šofer, in Milena Kočevar, gospodinjska pomočnica, oba iz Bereče vasi; Josip Beslič, strttgarski mojster, in Vid« Jakljevič, knjigovodkinja, oba is Črnomlja; Viktor Udovič, eskpe-diter, in Karolina Brunskole, racu-novedkinja, oba iz Kopra.
Umrli so: Anton Ferenc, upokojenec iz Metlike, star 82 let; Jož« ' Klemenčič, posestnik iz Gor. L> kvice, star 35 let; Anton Kozjatl; delavec iz 2elebeja, star 29 let.

mVZSZSSS&Z&l
Pretoku teden so v novomeški porodnišnici rodile: Frančiška Sl-monič iz Črnomlja — dečka, Anica Klemenčič s Sel — deklico, Neža junkar iz Malega Bana — dva dečka, Tilka Zibert iz Vinice — deklico, Frančiška Saje iz Gabrja — dedka, Marija Božič lz Gabrja — deklico, Francka Longar iz Sahov-ca — dečka, Rozalija Jakša s Kota pri Semiču - dečka, Marija Metelko iz Ravna — deklico, Ljudmila Sirk lz Dol. Kamenja — deklico; Marija Dolinar iz Rumanje vasi — deklico, Viktorija Rus iz Dobravice - deklico, Marija Grubačevič lz Radatovičev — deklico, Zdenka Vrtin lz Črnomlja — deklico. Angela Lahne iz Zagrada - dečka; Rozalija Zugelj s Tuševega dola — deklico, Julijaca Andrejas iz Vidma-Krškega — deklico, Marija Bo-kan lz Mahovnika — dečka, Nežka Jordan iz Šentjerneja - dečka; Slavka Kaplan iz Stranske vasi — dečka, Majda Drmaž iz Gor. Prekope - deklico, Frančiška Tekstor s Sel pri Ratežu — deklico, Ivanka Jerman z Malkovca - deklico, Marta Miklavčič iz Gabrijel — deklico.
li

Pretekli teden so se ponesrečili in iskali pomoti v novomeški bolnišnici: Branko Luzar, sin šoferja iz Tržišča, je padel s kozolca in si poškodoval levo roko. Marku Su-teju iz Starega trga ob Kolpi je vol stopil na levo nogo. Jote Ostr-man iz Kočevja si je pri tekstilnem stroju poškodoval kazalec leve roke. Marijo Lapajne, delavko iz Cem*, je podrl avtomobil in jI poškodoval glavo. Ivana Javnikar-ja, kmeta iz Šentjerneja, Je doma na dvorišču potegnil konj, da je padel in si poškodoval glavo. Neža Gornik, gospodinja iz Ločne; se je s srpom urezala v levo nogo.
SPORED RADIO LJUBLJANA
Preden se odločite za nakup obleke ali drugih oblačil, si oglejte veliko zalogo vseh vzorcev in modelov v trgovini podjetja
»KROJAČ« v Novem mestu Cesta komandanta Staneta
Na zalogi imamo vse, kar potrebujete za službo, dopust in za dom. Nudimo vam veliko izbiro plisiranih kril, ženskih hlač, puiovrov, nvlon plaščev (iz uvoženega materiala), bluz, športnih kril, plaščev iz balonske svile. Za jesen pripravljamo veliko izbiro plaščev najnovejših modelov.
ZA MOŠKE: moške obleke od 8^800 din naprej, športni suknjiči od 5400 din naprej, hlače: panama, perlon, balonska svila in kamgarn; delovne obleke in močne, trpežne delovne hlače. Oglejte si naše motoristične obleke, nylon plašče, balonske plašče vseh vrst in dežne plašče!
ZA OTROKE: vedno imamo na izbiro obleke vseh vrst (fantovske in dekliške); nudimo vam kratke hlače, velika izbiro kavboj k od 1290 din dalje, otroške pelerine.
Izkoristite priložnost, kajti občutno smo znižali cene ohlek, hlač, otroških oblek in plaščev. — Takoj in brezplačno vam popravimo morebitne predolge rokave in hlače. *
Oglejte si našo zalogo v trgovini — prav gotovo boste našli tudi vi kaj primernega za vaš okus in vaše potrebe!
Za obisk se priporoča podjetje
■ KROJAČ« — Novo mesto
SOBOTA - 12. AVGUSTA:
5.00 do 8.00 Dobro Jutro! (pisan glasbeni spored). 5.10 do 5.30: Nekaj domačih. 8.05 Naši glasbeni uspehi v preteklem šolskem letu. 8.30 Pionirski tednik. 8.50 Orgle in orglice. 9.00 Glasba včeraj in danes. 10.15 S sprejemnikom na dopust. 12.00 Koroški akademski oktet. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Pihalni orkester LM. 12.45 Havajski zvoki. 13.30 Nekaj razpoloženjske glasbe. 14.00 Od polke do kalipsa. 14.30 Prireditve dneva 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, .15.40 Dve koncertni uverturi. 16.00 Humoreska tega tedna. 16.20 Dunajski valčki. 16.40 Mladinski mešani zbor gimnazije iz Celja. 17.00 Lokalni dnevnik. 17.15 Pevec Paul Anka. 17.30 Po kinu se dobimo. 18.00 I. slika iz opere Faust. 18.20 Pozdrav z gora. 18.45 Okno v svet, 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Narodne in domače viže. 20.20 Radijska kometi' i. 21.00 Melodije za prijeten konec tedna. 22.15 Oddaja za naše Izseljence. 23.05 Plesna glasba.
NEDELJA - 13. AVGUSTA:
6.00 do 6.30 Jutranji pozdrav. 6.40 Vedri zvoki. 7.15 Ansambel in solisti. 7.35 Godalni orkester in naši pevci zabavne glasbe. 8.00 Mladinska radijska Igra. 8.37 Iz albuma skladb za otroke. 8.52 V tričetrtir.-skem taktu. 9.00 Poročila. 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden. 9.48 Tri pesmi Matije Bravničarja. 10.00 Se pomnite, tovariši.. . 10.30 Za urne pete in veselo srce ... 10.50
Kmetovalci, DOLENJSKI LlfT vam svetuje in odgovarja. Zato dopisujte tudi vil
Nedeljska matineja. 11.40 Pulj zunaj arene. 12.00 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.30" Za našo vas. 13.50 Pol ure z velikimi zabavnimi orkestri. 14.15 Naši poslušalci čestitajo ir. pozdravljajo. 15.30 Melodije, ki jih radi poslušate. 16.00 Igramo za vas. 17.00 Športno popoldne. 20.00 Zabavni zvoki za vse. 21.00 Športna poročila. 21.10 Življenja velikih roman-tikov. 22.15 Plesna glasba. 22.05 Prizor iz III. dejanja opere Peleas in Melisanda; I. dejanje opere Sola za žene.
Dva nova stroja v čokoladnici
Zaradi redne dobave surovin, ki so razen tega prihajale v zadostnih količinah, je proizvodnja v tovarni čokolade »Imperial« v Vidmu-Krškem lepo potekala. Tudi s prodajo izdelkov ni bilo nobenih težav. Plan prvega polletja so ustvarili z 62 odstotki. Da bi izboljšali proizvodnjo, so se odločili za nakup dveh novih strojev. Eden bo oblikoval čokolado, z drugim pa bodo čokoladne izdelke dozirali. Za oba stroja bo kolektiv odrinil blizu 6 milijonov dinarjev.
Najuspešnejši oglas: v domačem tedniku!
MESEC VARNEGA PROMETA
Od 8. avgusta do 10. septembra bo po vsej deželi mesec varnega prometa. Razen Združenja šoferjev in avtomehanikov Jugoslavije, ki je dalo pobudo za to akcijo, si bodo za zmanjševanje nesreč — zlasti v tem času — prizadevale tudi organizacije AMSJ. V akciji bodo sodelovali še organi tajništev za notranje zadeve, JLA in številne ustanove ter organizacije, katerih delovno področje je reševanje problemov našega prometa. Akcija je velikega družbenega pomena in bo izpolnila leto dni staro priporočilo Zvezne ljudske skupščine o zmanjševanju nesreč in prometni varnosti.
Pomen akcije je predvsem v velikem številu sodelujočih organizacij In ustanov. Zato je precej možnosti, cl». se bo mesec varnega prometa dejansko podaljšal, čeprav bo akcija formalno 10. septembra končana.
V razdobju enomesečne načrtne prometne varnosK bodo proučevali tudi vpliv alkohola na refleks voznikov ln druge vzroke prometnih nesreč kot preveliko hitrost, brezobzirno voik njo, izsiljevanje prednosti in podobino. Načrt akcije predvideva še ukrepe, ki. do zdaj le niso šli od rok. Gre za zaščito poklicnih voznikov, ki naj bi Imeli delovni čas urejen tako, da bi bila varna vožnja povsem zagotovljena.

97. Naposled je zapihal veter; »Hispaniola« se jc nagnila nekoliko na siran. Začutil sem, da je vrv spet popustila; tedaj sem jo prijel in z močnim urezom presekal poslednja vlakna. Res ne vem povedati, zakaj sem pograbil vrv, ki je zdaj mla-havo visela s krova. Povlekel sem se do okna kabine in zagledal Handsa in njegovega tovariša, ki sta se borila na tleh na življenje in smrt. Spustil sem se nazaj na klopco v čolničku. To sem napravil ravno o pra\'em času, kajti samo za las je manjkalo in padel bi v morje.
98. Ladjo in moj čolnič je zagrabil tok in nas (tnal naravnost proti tabornemu ognju roparjev na obali. Srce mi je tolklo ob rebra kot kladivo. Tedaj se je ladja močno stresla in se zasukala. Na krovu so se oglasili koraki. Vedel sem, da sta se pijanca nehala ruvati in se zavedela, v kako nevarnem položaju sta. Jaz pa sem legel na dno čolniča. Valovi so me premetavali zdaj sem, zdaj tja. Polagoma sem postajal truden in sredi teh grozot se me je jela lotevati omotica, dokler me ni naposled" premagal spanec.
99. Bil je že dan, ko sem se prebudil in videl, da sem na jugozahodnem koncu Oloka zakladov. Bil sem blizu obale in zato sem sprva mislil, da bi bilo najbolje, ko bi odveslal tja in se izkrcal. To namero sem kmalu opustil. Morje se je divje zaganjalo v skalovje in moj čolnič bi gotovo treščil ob pečine ter se razbil. Toda to ni bilo vse. Na obali sem zagledal čredq_^velikih, spolzkih živali, ki so se plazile po skalnatih ploščah ih skakale v morje. Obrnil sem čolnič in spet zašel v morsko strujo.
100. Struja me je nosila na drugo stran prostranega zaliva. Hotel sem si pomagati z veslom, pa je čolnič kar podivjal in voda mi je pljuskala v obraz. Bil sem ves premočen in prestrašen ln sem legel v čoln, ki se je takoj spet spametoval in me nosil mirno in krotko. S svojo mornarsko čepico sem izplal vodo iz čolna in se čudil, kako se čolnič spretno izogiba valovom. Pred seboj sem zagledal zelene vrhove visokega drevja. BH je že skrajni čas, kajti mučila me je huda žeja, Struja pa me je zanesla okrog rtiča in tedaj sem zagledal...
Slovenska pesem jih je očarala in prevzela
Japonec Eisaku Tanaka |e na Sremlču prvič v življenju videl in pil jabolčnik — Kako se je s pladnjev, spletenih iz šibja — Hotel »SREMIC« je pripravil kiparjem več prijetnih presenečenj — Obiščite tudi vi turistično postojanko hotela »Sremič« na Sremiču: pod vam! bo ležalo prostrano Krško polje kot na dlani
. V nedeljo, 30. julija, so obiskali Videm-Krško kiparji, udeleženci simpozija v Kostanjevici in Portorožu. Udeležili so še sprejema, ki ga je priredil predsednik ObLO tov. Nunčič, in si nato ogledali tovarno celuloze in papirja. Več ur so se zadržali v lepi turistični postojanki hotela »Sremič« na Sremiču. Vodstvo hotela se je še posebno potrudilo, da je bilo popoldne za goste iz 15 držav čimbolj prijetno. Stregli so jim s pletenimi pladnji, ki so bili pogrnjeni s prtički domače obrti, in natakali vino iz majolik. Mnogi umetniki še r««so videli, kako se kuha žganje in pripravlja jabolčnik. Zato so pripravili žganjekuho in stisnili nekaj jabolk. Japonski kipar Eisaku Tanaka je bi! nad jabolč-nikom prav navdušen, da ga je zajemal prav iz posode in pil. Pred vinsko kletjo so pekli odojka in perutnino na ražnju. Vse je bilo naravno, neprisiljeno in zato tembolj prijetno.
' Čeravno so umetniki skoraj Iz vsega sveta, je bilo na Sremiču čutiti, kakor da so si Švicar Silvio Mattioli, Jugoslovan Peter Cerne, Izraelec
Ptujski muzej je bogatejši za lonec zlatnikov
Kakor je pred dnevi poročal mariborski Večer, so v novem naselju za ptujskim gradom nagli zaklad precejšnje vrednosti — večji lonec z zlatimi kovanci. Strokovnjaki ptujskega muzeja so ugotovili ,da je zaklad iz drugega stoletja in je že takrat pomenil veliko bogastvo. Ljudje so o njem spletli zgodbo, da ga Je zakopal neki slavni vojskovodja. Ptujski muzejci so redko dragocenost prenesli v muzej, kjer jo bodo š« naprej proučevali.
Kosso Eloul in drugi, bratje. Združuje jih umetnost in že-lja,živeti v miru. Ko so se zbrali domačini in delavci tamkajšnjega posestva ter zapeli več s^'enskih pesmi, so umetniki ostrmeli. Slovenska pesem jih je navdušila in osvojila.
Ko so se poslavljali od turistične postojanke na Sremiču, so povedali, da je bilo to zanje nepozabno doživetje. Obljubili so, da bodo v svoje
Slovenski oktet bo gostoval na Japonskem
Na letošnjih drubrovniških poletnih igrah je Slovenski oktet požel izreden uspeh, in si je že pridobil pravico nastopiti na teh igrah tudi drugo leto. Razen tega je sprejel vabilo za dvomesečno gostovanje na Japonskem.
domovine ponesli pozdrave iz lopo Slovenije.
Znano je, da je bila Metlika naseljena že pred približno tremi tisočletji, o čemer pričajo številne keltsko-ilirske izkopanine. Tako je pred dnevi na začetku Spitalske drage pri kopanju temeljev za hišo naletel tov. Jože Gršič na žaro. O tem je takoj obvestil upravnika Belokranjskega muzeja prof. Jožeta Dularja, da so jo potem previdno izkopali. Nato so izkopali še eno; obe sta shranjeni v muzeju. Prof. Dular meni. da sodita
Nove izkopanine
v Metliki

žari v keltsko-ilirsko dobo, to je v čas 3.—i. stoletja pred našim štetjem, mogoče pa celo v 7. ali 8. stoletje. Zari bodo v Ljubljani sestavili, nakar bosta shranjeni v muzeju v Metliki.
Belokranjski muzej je pri nekdanjem mestnem obzidju, kjer gradijo hišo, napravil poiz-kusni izkop, da bi mogoče naletel na kako znamenitost. Pri tem so našli več kosov steklenih in kovinskih predmetov, ki so iz 16. in 17. stoletja.
Muzejski prostori so pretesni, tako se mora stiskati samo v dveh prostorih, a arheološki oddelek je v Martinovi cerkvici, ki je precej oddaljena od gradu. Zato si le malokateri obiskovalec ogleda arheološki oddelek. S preselitvijo sodišča je dobil muzej možnost dobit; več prostorov, zato bodo arheološki oddelek premestili v grad. Veliko predmetov, ki bi jih lahko razstavili, morajo imeti v skladišču, ker nimajo zanje prostorov. Pripravljajo nov oddelek Belokranjskega muzeja: Bela krajina v povojn; graditvi.
dolenjski list: vaš najboljši obveščevalec! Odločite se tudi vi in se naročite na naš tedniki
Neka nedavna anketa je zbrala zanimive podatke o vzrokih smrti v letu 1959. Ti podatki se nanašajo le na glavne vzroke smrti in sicer v mestih Ljubljana, Beograd, Celje, Dubrovnik in Slavonski Brod.
Kot vzrok smrti so skoraj v vseh teh krajih na prvem mestu nerevmatične bolezni srca in krvnih žil. Nanje odpade v Celju 40 odstotkov, v Ljubljani 28 odst., v Beogradu 19 odst.
v Slavonskem Brodu 16 odst. in v Dubrovniku 18 odstotkov.
Zločesti tumorji so kot krivci smrti na drugem mestu. Zaradi njih je leta 1959 umrlo v Beogradu 19 odst., v Ljubljani 17 odst.. v Celju 14 odst., v Slavonskem   Brodu 9 in v
Dubrovniku 4 odstotke.
Na tretjem mestu so bile nesreče: v Ljubljani 10 odst., v Beogradu in Dubrovniku 7 odst, v Celju 6 odstotkov.

1 ^ ? J 5 f J k 1
STROKOVNO
Profesor zemljepisa je šel k zdravniku, ker ga je začela boleti noga.
»Kje vas boli?« je vprašal zdravnik.
»Severovzhodno od pete.«
KOMPLICIRANO >:Prosim vas, koliko je ura?« »Pol.«
»Pol štirih ali pol petih?«
»Ne vem, ker mi je zadnjic odpadel na uri mali kazalec.' TEŽAVE
»Groza! Zdravnik mi je prepovedal pijačo, ker sem živ-ten. Kako bom živčen Šele sedaj, ko ne smem piti!«
SPREMEMBA
»Slišal sem, da si se poročil. Saj je bil že čas. Kako se pa počutiš?«
»Dobro, prej sem se slabo počutil doma in zunaj, sedaj, ko sem oženjen, se pa vsatf zunaj lepo počutim.«
PRIRASTEK
»Oh, je to čudno — ko sem se poročil, sva bila eno, čez pol leta nas je bilo pa že deset.«
»Kako: deset?«
»Moja žena je postala šte. vilka 1, jaz sem se pa spre-mienil v ničlo.«-
S padavinami nenavadno radodaren letošnji julij se je poslovil s poplavami. Te so bile zlasti Ob dolnjem toku Krke in so povzročile precej škode. Poplava nI prizanesla tudi nekaterim cestam •b Krki. Na sliki: cesta Dobrava—Zamesko, poplavljena 30. In 31. julija; prav taka je bila cesta Dobrava—Šentjernej. Zal so za te poplavljene predele cest vedeli le vozniki, ki so se napotili v to ■mer, očivldno pa niso vedeli zanje cestarji ln cestni nadzorniki, ka.'ti za poplavljeno cesto Dobrava—Zamesko ni bilo niti na tej niti na drugi strani nobenega opozorila kar dva dni! Ker ni bilo opozorila, so vozniki motornih vozil obračali vozila in napravili do Kostanjevice 15 km daljšo pot, kot bi bilo to treba, če bi bili vedeli, da je cesta neprevozna. Kaj če bi cestarju in cestnemu »«<lzorniku na tem delu ceste poslali ričun za brez potrebe prevožene kilometre?
Sedaj se je Bravan le ozrl. Ob njem je res sedel Angel.
»No, le zberite se! Saj sem samo jaz, Al Brook-Angel! Naj se popeljem z vami. Povedal bi vam rad nekaj stvari, in najbrž tudi vi meni. Peljite kamor hočete, le na policijo ne.«
Bravan je bil tako besen, da sploh ni mogel odgovoriti. Prav nevarno besen spričo Angelovega vpada v avtomobil. Nazadnje je zabrundal:
»Greva v Centralni park.«
Sedaj je spet dobro vozil, toda molčal je še zmeraj. Spet je Angel pretrgal molk:
»Cujte, Bravan, zoprno mi je s tem revolverjem v roki. Ali ne bi mogla spremeniti tole srečanje v prijateljsko izmenjavo misli?«
Bravan je pokimal in rekel enostavno:
»Prav.«
Angel je vtaknil revolver v žep. zadovoljno stegnil noge in si prižgal cigareto. Bravan je zapeljal v Centralni park, ustavil ob pločniku in vprašal:
»Kako se imenuje tale igra, ki jo midva igrava?«
Angel je skomignil z ramo:
»Če pravite temu igra, potem se igrava, recimo — .roparja in žandarja' Toda nekaj morate vedeti: oba podpirava .žandarje' — vi v mejah zakona jaz pa izven zakona. Najini poti nista isti, peljeta pa k istemu cilju. Moja pelje po bližnjici. Dokaz — Drake.«
Bravan je gledal predse.
»Vidite, Angel, zato tudi zdaj govorim z vami. Davi sem rekel šefu, da bi bil hvaležen človeku, ki bi nas rešil gangsterjev. Moja dolžnost je. da vas primem in prisilim s pendrekom, da r.riznate svoje hudobije in da vas pošljem   pred   sodišče.   Priznam, da jne ^lodjevo spretni. Vi ste edini človek, k> -e lahko pobaha ,da me je v teku en<-tre s svojim revolverjem dvakrat dr-'al v šahu. Kot človek bi vam rad se "el v roke. Toda uradno vas moran> ■ retirati.«
»Logično« je potrdil Angel. »Toda v >reste, zakaj sem prišel v Amerik Mew York je poln banditov. Treba .ji' ie pospraviti. Vi me morate aretirat se pravi, da morate ščititi prav te rav bojnike, ki se na vaših prijateljih uči i. uporabljati revolver. Ce mi ne more!« pomagati, da jim stopim na prste, m pa vsaj odgovorite na - nekaj vprašam ne kot policaj, temveč kot prijatelj.«
Bravan, je požvečil konček cigare, ga spretno izpljunil skozi okno in rekel:
»Vprašajte!«
»Kdo je .Nevidni gospodar'?*
»To bi tudi jaz rad vedel,« je odgovoril Bravan. »Tako pravijo gangsteri; svojemu vrhovnemu poglavarju. Vsi ti ,kralji' gangsterjev imajo vzdevek gospodar'.«
»Zakaj se ta imenuje .Nevidni'?«
»Zato. ker ga nihče ne pozna, ker ga še nihče ni videl. Pod njegovim vodstvom so Bery Ullman, Pe!"sr Myme, Reed Olaf in vsi drugi. To je sedanji kralj gangsterjev. Toda kje ste vi slišali o njem?«
»Na telefonu.«
»Pri Doli dy ju?«
Angel je nedoločno pokimal — ni potrdil ne zanikal, toda Bravan je razumel.
»Vse. kar ste rekli o njujorški policiji. j° morda res,« je rekel. »Je pa ne-kai. pri čemer policija ne bo odrekla, prisežem: ko dobim tega tipa v pest, pa naj bo stokrat sodnik, ga ne bom več izpustil. In dvomim, da bi se našel kdo. ki bi ga hotel osvoboditi. Zo dolso sem sumil, da Dolldv dela za .Nevidnega gospodarja', kakor Drake. Ker so Dolklvju nocoj telefonirali, pomeni to. da nekaj pripravljajo. Sodnika gotov, potrebujejo, da jim spet podpiše odlok, s katerim bo kak lopov izpuščen na svobodo. ..«
»Sedaj razumpm.« je rekel Angel.
»Kdo je telefoniral?« je zabrunda' Bravan.
»Nn vem.« Angelu je inšpektor sicer ucaial. vsega mu pa vendar ni hote' povedati.
»Zakaj ste šli k Dolklvju?« je vprašal Rravan.
»To je moja stvar. Isto sem jaz vprašal vas. pa mi tudi w&*e odeovoHM. inšpektor, povejte mi vse, k.'T bi mi ro->nn?aln razvmeti. kai vso s<» kuha v tel "ndlii politikov, rpf.lnvpih liudi. B«na -^eriev. podkupljivih sodnikov in poli-'•a'l'-v.«
»Prav na vrhu ie n<=ka politična oi-"■anizaoita- ie pri?«51 B-svan. »ki >e rnemiie .Tamapv-Hall'. Ta m-Panizaci->H postavi ia vsp uradnik^ v drž.av Mew York. organizira občin<.k° volitv~ "vf orgpni7ac;in ie Jon Vilet. ki mr ~rav?jo .PciSteni .To°' Toda niepov; so klavci so lopovi Vrhovni sodnik Nov. Vorka jP znani Charles' Wilcroft, prav? 'penila s'ede pošfpn\a. Podniki so vs* "odo^pi polldviu. Pri nas rodnikp na-<*,*>vliaio — z molitvam1, torei so odvic. m cd svojih volivcev, od svoje političn' usmerjenosti.   Ce   obtoženec pripada
stranki, ki je sodnika postavila, ga sodnik osvobodi. Ce obsodi človeka, ki ga protežirajo političarji, je konec z njim. Pri naslednjih volitvah ne bp več izvoljen za sodnika, čc fta ne boda že prej poslali v krtovo deželo. Politični voditelji postavljajo tudi šefa policije, ki potem seveda dela po njihovih željah. Toda tokrat so se ušteli- Ster-ding je namreč poštenjak in jih ne uboga. Toda ljudje ga spoštujejo in imajo radi, zato se političarji bojijo, da bi ga zamenjali, ker bi izbruhnil škand f. Imajo pa w svoji štreni sodnike in tako je policija brez moči.«
»Kdo  je  Zarifi«?« j«  spet vprašal Angel.
Bravan se je nasmehnil:
"Tudi zanj že veste! To je blagajnik Bery Ullmana.« ,   »Oho! Kdo je pa Ullman?«
»Ullman je član generalnega štaba .Nevidnega gospodarja', lepotec, nekak Rodolfo Valentino, zmeraj elegantno oblečen, manikiran, napudran. Vozi s« v oklopnem avtomobilu in stalno ga spremljata in čuvata dva do zob oborožena tipa«
»In kaj je ta Ullman?«
»Lastnik več kvartoi(irskih igralnic. Zelo spreten. Dvakrat ali trikrat sem ga aretiral, vendar sem ga moral vsakič spustiti. Če ga boste mogli nohepati. ga dobro pritisnite in ne spustite iz rok, dokler ne bo zrel za pogreb. Storili boste dobro delo.«
»Kje ga lahko najdem?«
»V Sedeminštirideseti ulici med Sedmo in Osmo avenijo je bar .Papagaj'. Pojdite tja in skušajte prodreti v igralnico. Tam je neka ženska, Sonv Rake, ki bi vam lahko pomagala ...«
Bravan je umolknil. Iz zvočnika majhnega radijskega sprejemnika v avtomobilu je odjeknil glas napovedovalca:
»Policijski avtomobili, pozor! Šestletna Anitta Roscnberg. hči milijonarja Rosenberga. je zginila iz stanovanja svojih staršev na Selton Square. Ugrabili so jo ...«
Bravan se ie naglo zravnal in pognal" avto. Napovedovalec jp nadaljeval:
»Ganesterji so pobegnili v svetlorjavi limuzini. Številka avtomobila se začne - 5 F — 3 ali 5 F — SI. Inšpektor Bravan naj telefonira šefu Stordingu ... Policijski avtomobili, pozor!«
Angel jo na sedežu na pol vstal. Se oredpn ie Bravan -attstavil avto, je odprl vrata in skočil ven.
»Hvala vam. inšpektor!« je viknil za Brayanom.
Takole čakajo ob nedeljah popoldne fantje na  Raki,  da se bo začel televijski prenos
Bolezni srca so pri nas še zmeraj na prvem mestu
Frizorček iz Mctnja.ia nad Stično: srnica Mikica, ki so jo našli vso onemoglo za vasjo in jo ohranili pri življenju, ter domači kuža še ne poznata sovraštva, ne lovskih strasti...