t mrt, Mltfl in »nI.nt. iibnja m » Muri- I„ru *>'«' pi|Jillj ti tk ■: j .■ \r iMji,i*il>(>fii H. aprila 1H<>£>. Teoaj II. PorOtllC SOdbC. |i*r«k« prič natanko presoditi in prevajati; on mora biti tudi značajen, po. gumen, svojemu prepričanju v vseh okoliščinah zvest; ue sme dopuščati, da M S:l njegova ali pa strast njegovih političnih ali narodnih uasprotnikoT na Ljudske sodnije so v najoži zvezi s političnimi, socijalnim) in narod- krivo in enostransko stališče zavodila, ali pa da hi ga preplašili izreki vladnimi razmerami vsakega ljudstva, in si sinemo blagodejnega delovanja porot- j DCgn uradnika ali pa žuganje in groženje državnega pravdnika. Dober porotnih sodeb le tam pričakovati, kjer je ljudstvo doseglo že potrebno kulturno, "ik mora imeti razen tega tudi dovolj potrebne resnobo, ljubezni do dežele stanje in so tudi druge okoliščine po tem, da se je neodvisnega izreka na-|'n države ter spoštovanja do postave, da ga ne zmoti alepo in goljufivo ra-dejati od porotnih mož; kjer pa je ljudstvo, ali pa porotniki, v toliki pri-!0'0« mebkočutje. siljoni ali pa prostovoljni odvisnosti od vlade, da slepo uboga ali uho-: Ozrimo so po teh uvodnih besedah k postavi, ki določuje, kje in gati mora enkrat izrečeni ali le zaznamovani volji vladnih mogočnežev; M kako naj so izbirajo porotni možje. Tii uabajamo takoj v §. 1. določilo, kjer vlada v visih krogih neprestano nezaupanje proti vsakemu svobodnemu ktero nikakor ne odgovarja splošnim tirjatvam, ktero smo nacrtali v predsto-gibljaju od zdolaj ; kjer more vsako ljudsko mnenje zatreti ali vsaj zakriti .j"^1'' stavkih. §. 1. postavo 9, marca 18G9 dr/, zak. št. 33. se glasi: „Po-in omejiti od vlade odvisen in jej pokoren uradnik; kjer ni tiskovne svo- fdtni možje, ki imajo pri zločinih in pregrešiti h storjenih v tiskopisih soditi bode; kjer se društveno in svobodno pravo ali celo ne priznava ali pa svo- O krivnji obtožencev i, naj so navadno jemljejo iz srenje tistega mesta, kjer jevolno tolmači, ondi se bo porotna sodnija le težko udomačila, in ako sojina tiskovna sodnija svoj sedež. Ko bi Število za porotnike sposobnih srenj-upelje bo lo žalostno bolehala in životarila, ter tisočernim tožbam in pritož- ''anov ne znašalo vsaj 300, naj se volijo porotniki tudi izmed sosednih Brenj-bam povodov dajala. Porotni možje in državni pravniki bodo tu prelahko <3*nov in se naj okraj toliko časa rsztoguje, da se doseže 300 porotnih mož" postali samo orožja vladajoče stranke, ali pa bo ljudstvo nezaupno Mi sicer ne vomo od kot jo naša postavodaja to določilo vzela, to pa vemo, gledalo na vladno organe in vlada še bolj nezaupno na ljudske organe. da o njeni veljrt, kar je rekel nemški učenjak o nemških porotnih sodbah: Skala, ob ktero se prelahko razbije vspefino delovanje porotnih sod- »Glavna napaka je bila, da so si nemško države, kjer so se porotne sodbe nij, je posebno borba političnih in narodnih strank, ki si tem upeijala, večidel samo francosko postavodajo v izgled jemale. To je s seboj prineslo mnogo zlega, ktero je moralo škodovati vspešni delavnosti kteri deželi sovražno nasproti stoje. Amerikanske skušuje dajo obziru mnogo poduka, na kterega se v Avstriji ni obzir jemalo, i porotnih sodnjill.* V takih deželah se le prelahko zgodi, da enostranska postavodaja pre- £e v deželah, kjer pripadajajo mesta k isti narodnosti, k isti politič- malo ali nobenega obzira ne jemlje na različne stranke in le onej vse pra-!"i stranki, kakor kmečko ljudstvo, med Tcterim mesta stoje, se bo dalo vico in moč v naročje zavali, ki se sklada z vladajočo politiko, potem pa so marsikaj in sicor tcmljitoga ugovorjajti proti določilu, da se jemlje intelegen- skoraj mora zgoditi, da se porotni možje ne volijo, kakor bi jih tirjalo napredovalim pravosodje, ampak tako, kakor narekuje taktika in politika protežirane stranke. Ako nahaja državni pravnik med odločenimi porotnimi Olja za porotne sodbo i z k 1 u č 1 j i v o iz mest. Kako jasno in kričečo pa postane Jeguin subtile nefas* za Slovonce sploh in nas slovensko časnikarje posebno, ako pomislimo na dej a iski politični in narodni razloček med v se m i moži take. ki so z obtožencem ene in iste politične stranko, mora ga skoraj našimi n omšk u t a rs k i m i ali lahonskimi mosti in pa med slo-obhajati skušnjava, te može iz sodnije odstraniti, češ, da bi iz političnih ali venskim narodom ter njegovo politiko, ki so zdaj zlasti izrazuje v slov. ča-narodnih obzirov obtoženca premilostljivo sodili; ravno tako skušnjavo bo | sopisih. Tu no pomaga nobeno uradno olepševanje, nobena kozmopolitična imel zagovornik, ako vidi med poklicanimi porotniki može, ki so politični ali j sentimentalnost, nobeno puhlo miroljubje : kdor ni slep za dejansko razmero narodni nasprotniki obtoženčevi. Nevarnost za čistoto pravosodja je torej ali pa grd hinavec, mora priznati, da mestno prebivalstvo proti slovenskemu že tam, kjer jo postavodaja luč in temo med vse politično in narodne stranke j narodu ne stoji na stališči, kjer se spoštuje tudi nasprotno politično prepri-enako razdelila. Pravosodje pa postaja popolnoma d e k 1 a e n B s t a n k e, J čanje , ampak velika večina mestnega prebivalstva strastno črtislo-ako je drugi vzeta vsa prilika, da bi tudi može svojega prepričanja mogla vensko politiko torej tudi slovensko časopisje, ktero ga bode že zarad slo- spraviti med porotne može, kajti naj državni pravdnik ali pa zagovornik neljubo porotnike odpravi , konečno vendar sedijo le porotniki ene stranke ako so vsled slabo postave samo porotniki ene stranke voljeni. Tudi izreki po venskih črk, zarad slovensko besedo in ko bi tiskalo same ministerske govore ali člane temeljnih državnih postav. Ta strast je kazala -- da le ene pričine omenjamo — svoj cvet v Seitelnovcm volilnem pismu, kjer so jo vsa rotnih mož postanejo lahko enostranski in le izreki ene stranke, kar se je: naša politika naravnost imenovala, reete natolcevala hudolstva veleizdaje že tudi videlo v Ameriki vsaj v posameznih krajih in ob posameznih časih. I češ da „vsklieujemo nesrečo domovine in da očetnjavo poginu izdajamo'1. —• Ako pa vladajo stranski upljivi, trpi pravica in zaupanje do razodeb. j Tega kalibra možje bodo kol porotniki sodili o zločinih in pregreških stor- Tudi omika in izreja ljudska moro veliko, po okoliščinah slabega i jenih v slov. časopisji upljiva imeti do porotnih sodnij. Porotni mož, ki hoče svojo sveto nalogo1 Velika napaka nove porotne postave je torej, da se je izključljivo zvesto opravljati, mora biti ne le izobražen, mora ne lo poznati razmero življe-! i/, mest vzela inteligencija (?) za porotne sodnije. Po našem prepričanji je nja, in imeti dosti skušenj, da more pozameziii slučaj, obtožencev položaj iniže samo to določilo odvzelo sicer hvalevredni postavi o vpeljavi porotnih "Voli.v«' v nn&R'&lil pni'iiitiH'iil. (Dalje.) Le izjemoma so je do zdaj ta ali oni angleški volilni okraj, ta ali oni parlamentni kandidat vspešno upiral proti prevelikemu upljivu denarja na volitve. Stuart Mili sam, ki je svetu prvi izgled te vrste pokazal in enkrat brez denarja in podkupljenja v \Vcstminstru zmagal, je pri zadnjih volitvah novembra meseca 1868 padel: radikalni filozof soje moral iz svojega prostora umakniti torističnemu bogatemu časnikarskemu kupeevalcu Sniittu, ki je po stari navadi agitira! in denar z vsemi rokami raztresal. Na drugo plat pa je tudi pristaviti, da ni govora o neposrednem pritiskanji vladnem na volitve, da bi namreč vlada kandidate postavljala , uradnikom okrožnice pošiljala itd. Saj ima vlada že sama na sebi upljiva dovolj, ki so jej ne more vzeti. Sicer pa je konečni izid volitev popolnoma odvisen od osebnega prizadevanja posameznih strank, od vedenja časnikarstva in od tega. kako so javno mnenje postavi proti posameznim vprašanjem, ali proti političnemu položaji sploh. Konservativci se posebno opirajo na poljedeljske in živinorejske grofije južne in srednjo Anglijo; liberalci imajo svojo glavno za-slombo v velikih mestih in v obrtnijskih okrajih na severu. Kar je manjih volilnih okrajev, razdeljeni so med liberalce in konservativce in okrajne velikaše. Dvomljiva borišča so posebno oni okraji, kjer so si kmetijske in mestne koristi v dotiki. Kakor so kraji glede svojega političnega mišljenja različni, tako so različne tudi volilne priprave. V noleterih krajih so gotove strank-' tako ukoreninjene, da nasprotna stranka že naprej obupa , da bi prodrla s svojim kandidatom; v drugih krajih stranke s svojim upljivom omahujejo sem ter tjc in tako stoje v volilnem boji konservativni ponudniki proti libe- ralcem in nasprotno. Tudi glede števila v termam kljubu jako različni. Ima okrajev z 700 in okrajev z 2000 volilci, ki volijo po enega poslanca, okrajev z 4000 in drugih z 600,000, ki volijo po dva zastopnika V parlament. Čem veČB jo število volilcev, tem teža je korupcija; čem manj jih je, tem laže jih jo podkupiti. Najbolji reformatorji so si torej že dolgo časa prizadevali volilne okraje kolikor mogoče povekšati; do zdaj so imeli lo malo vspeha. Najhujšo borbe, naj zanimivejše prikazni se razodevajo kakor že samo ob sebi umljivo v onih malih volilnih okrajih, kjer je volitev nedoločena in dvomljiva. Eno takih volitev si hočemo natančneje ogledati. Mislimo si. da se je purluiiientovega razpusta nadejati in da se je to razvedelo med volilci trga Bishop's Burton v eni srednjih grofij, da je imel dozdaj Bishop's Burton konservativnega zastopnika v parlamentu, da pa SO liberalni volilci že dolgo čakali prilike, ko hi so mogli zopet s svojimi nasprotniki poskusiti, in da hoče liberalen ponudnik, posestnik ali fa-brikant iz okolice, poskusiti svojo srečo v Bishop's Burtonu. Prvo kar se v tem slučaji zgodi, je to, da se natanko preišče teren, da se ogledajo vsi pripomočki in presodijo volilne moči, ki hi utegnile na desuo ali na levo potegniti. '/.\. te priprave je treba agenta, t. j. enega onih v Angliji mnogobrojnih odvetnikov, ki so vse svoje delovanje skoraj izključljivo posvetili pripravam za volitve. Tak agent mora seveda biti izveden, zvit, gibčen in delaven mož, in si, kakor ni treba pristavljati, daje svojo lastnosti dobro plačati. Ponudnikova skrb je. kako si pridobi tacega moža. Najde ga najprej v sredini parlamentnih agentur, v Londonu. Agent pride v Bishop's Burton, si poišče stanovanje v najbolji gostil niči, stopi ■/. voditelji liberalne stranko v dogovore, preiskuje okoliščine in konečno o svojem vspehu poraća ponudniku, ki poročila že komaj čaka. Ako jo Bporočilo ugodno in kaj obeta, stopijo priprave k volitvam korak dalje. Agent se vzame definitivno v službo in liberalni volilci našega trga napravijo odbor, kteri častitljevega sodržavljana — liberalnega kandidata v posebni adresi pozove, naj bi zastopal za olieov so okraji vsem volilnim ro- Bi-hop's Burton v novem parlamentu. Častljivi sodržavljan «•> zahvaljuje sorleb za nas vso vrednost in njene dobrote naravnost spremenilo v zlo, tako tla so ne trenotek ne bi obotavljali izrekati, da se pustimo raje soditi od j.ravoučenih cettrs.il sodnikov, kakor pa od porotnih mol ki se bodo volili po sedanji postavi. Čuditi se le moramo, kaj so tačas delali naši poslana , kterim morajo biti vendar naše razmere znane, ko se je v drž. zboru besedOTtdo in glasovalo o novi postavi. Naj nam nihče ne Ugovarja, da se porotnik. DC bodo jemali samo iz mest, ampak daje v 2. oddelku navedenega g, I. i/rečeno, da se more poseči tudi po zaupnih možeh mestnih okoli," Gotovo j«, da v Ljubljani in Trstu ne bo troha segati po okolici, kajti ta mesta bodeta imela sama porotnikov dovolj. Glede* druzih mest n. pr. Celjtt Sonce, Celovca le ne vemo, ali jim bo treba tudi iz kmečkih srenj |en»ti zaupne može; dozdaj še niso spiski porotnih mož v nobenem mestu i/drlani. I'a ko bi se tudi v okolico seglo, nimamo si ničesar obetati. -Oglejmo si le, kdo in kak«, se bodo volili porotni možje, ki imajo eno leto razsojati Zarad jasnost! in ker je reč sploh nova in kolikor toliko neznana, naj povemo, kdo sme hiti porotni ID0Ž in kdo ne. §. 2 omenj ene postave se glasi: »Porotni mož smo biti vsak avstrijski državljan, ki je 1» dopolnil 80. leto, 2) zna brati in pisati, 8) vsaj eno leto v srenji stanuje in tj ali na leto plačuje vsaj 20 gl. neposrednega davka brez pnklad, ali pa 5) je postal doktor na kterem domačem vseučilišči, ali pa je napravil izpit zrelosti ali dobro dokončal kteri strokovni študij tehničnih viših šol; ali pa je 6) odvetnik, notar ali profesor. Po g. 3 ue morejo bili porotniki: duhovniki pri-?.n«nih ver ali verskih občestev in ljudski učitelji; državni uradniki v službi (izvzeti so profesorji) in vse vojaške osebe; konečno vse osebe, ki so v službi pri pošti, železnici, telegrafu ali parobrodarstvu. Kazen teh so izključene nektere osobe zarad telesnih ali pa uradnih pomanjkljivosti, in so smejo ne-ktere osebo samo odpovedati poslu porotniku. Ko bi bila ta določila razlegueua na vso inteligencijo, torej tudi na ono po deželi, smeli bi ž njimi popolnoma zadovoljni biti, kajti v njih ni videti one tesnosrčnosti, s ktero sc sicer odpravljajo omikani, a ne ravno visoko nndačeiii ljudje od političnih pravic. Kakor zdaj reči stoje, nam tudi ta napredek nič ne basni in se imajo zanj k večemu zahvaliti naši aiiiniozni neinškutarji po mestih na slo veri-ki h tleli. (Dalje prih.) \) o |> i s i. Iz Ljubljane — r— 6.aprila, [Izv.dop.] Tako;zdaj imamo srečno zopet župana, in sicer dr. Župana. Dežnian je le njegov namestnik. Zadnjo dni smo stvar že vse tako pričakovali. Kes je, da je prej po mestu govorica šla, da bi Dežnian rad zašel častni kurulični stol, s kterega je v zvezi z birokracijo vrgel svojega nasprotnika dr. Costo. Pravijo pa. da Dežnian sam ni posebno priljubljen med nekterimi svojih soboriteljev. No samo, da je v svojem mnenji precej ekskluziven , da torej njegova natura nikakor ni otovrej, da bi si prijatelje pridobival, vem tudi iz osebnega znanja nekterih koiistilueijonalrev, da ga prav za prav ne marajo mnogo. Ko hi ljubljanski neinškutarji mogli Dežmanov talent in njegovo gibčnost nadomestiti, kmalu ne bi imel tistega prvega mesta, ki ga v istini ima. Dežnian jo torej mož, ki nima ne tu ne tam pravili prijateljev. Tam ga pisano gledajo, ker menijo, daje se vendar nekoliko slovenstva, ktero po vsem sovražijo, ostalo v njem od tistih časov, ko je še lahko ponosno — ne pobito — mimo mladine šel, vendar ga rabijo radi, ker vedo da ž njim izgube pol moči cele stranke. Oe Dežmau piše in pravi: ,mi nismo v principu nasprotniki narodnostnih prizadev", morda je vsled svoje preteklosti res v teoriji tudi te misli. Ali ne moti se, da je osamel, da skoraj vse kar je okrog njega, in kar on svojo stranko imenuje, ni njegovega mnenja, temuč se drži njegovih načel samo iz nekovega konservatizm i. Dežmau zastonj daje oglašati so v svojem „Tagbl." sirenske glasove obrnenc na mladino. Mladina je najprvo slovanska in narodnu. Ona ve, da svoboda ni več svoboda, ako svoj narod propustimo osodi. kakor dejansko on dela, ako se zapustivši narodno stran oklepa Nemcev in sulico obrača zoper narod in slovenstvo. Vsi ti sirenski klici so zastonj, tudi naše liberalue in svobodomiselne mladine Dežman v svojem zdanjem stališči ne bo nikdar imel. Ako pak je res, kar on pravi, da ga od narodne stranke ločijo samo vprašanja zarad svobode, povemo mu lebko , da naj hi bil on kot liberal en narodnjak ostal in stal tam, kjer je bil nekdaj (tudi že polnoleten.) In ko bi bil kot liberalen narodnjak sam v svoji osebi stranko reprezentoval, pa domivinski reči zvest ostal, zbrala bi se bila denes skoro vsa neodvisna inteligentna slovenska mladina okrog njega. In kaj je lepši in želeti vredneji za moža, ako res dela za idejo, kakor to, da ima mladino za seboj? Zdaj je prepozno zanj. — Ravno tako kakor Dežnian jo tudi novoizvoljeni župan Zupan nekdaj v deželnem zboru z narodno manjšino glasoval. Imamo v Ljubljani torej dva moža na čelu, ki sta nekdaj narodna bila, pa sta zdaj voljena od nasprotne stranke. Čudna prikazen I — Ker je bilo že vse popred zmenjeno, voljena sta bila z vsemi glasovi. Ker sta tudi župan in njegov namestnik že prej vedela, ktere rolo bosta imela, so njijuna govora že denes v „Tagbl." brati. Dežman jo govoril, kakor jo to navada pri tacih prilikah o edinosti in spravi v „ljubljeni Ljubljani." Ubogi Dežman ! On liinavčuje, pa ve, da sprave z njegovo stranko ne bo, dokler nismo Slovenci domači na lastnih tleh, on ve, da se narodna stranka nikdar ne ho udala, da bode temuč rastla in —■ da se bo ravno na tej narasteni narodni stranki razbil njegov čolniček, ki ga je v tem trenotji zopet malo više vzdignil, pa bi ga nikdar ne bil, ko bi bili možje na krmilu našega bolje vozili. Iz ljubljanske okolice, 6. apr. A. P. [Izv. dop.] (Novo dav-karske bukvice.) — Ako človek to iz uradov nam dano knjižico pregleduje, lastnega imena brati ne zna. Ne more razločiti ali je krajnski kmet ali trd Nemec. Nahajajo se imena smešno spačena, kakor: Schiuz, (Sivic) ali Siutz, Schelesniker, Ilozhever i. t. d. Mi krajnski kmetje smo od naših prededov poštena imnena prejeli, a zdaj jih nismo vredni — ! ! Kor se tajiti no da, da smo Slovenci: zakaj se naša imena ne pišejo slovenski?? — Ali ne vidite tega, Dežmanovci! ki vedno trdite, da ste naši prijatelji? — Te knjižice so očiten dokaz, da poneinčevanje še vedno noče nehati. Nikar da ne mislite, da bomo v enem hipu pouemčeni. Tudi se ni treba veseliti, da smo krajnski kmetje zabiti , sosebno dandenašnji. Mi vemo da nismo samo za dati in dati. kakor je noki nemški liberaluh šruarskemu županu Župančiču rekel besede: Vam ni druzega treba vedeti, kakor to, koliko davka jo treba plačati. — To je minilo, mi moramo tudi vedeti kako so z našim denarjem gospodari —! Ako ste znali 5 kr. slovenski pisati, čemu samo to? Ako smo v „rajhu" znamo nemški, ako nismo čemu nas porivate vanj?— Kaj samo naš denar cenite? nas pa izdajate??! Naj me zagrizneni ,Tagblatt" de-mentira ako ni to istina. — Sklenemo torej na ponemčena imena no v .kanclijo" priti, ako se ceni denar, so mora ceniti tudi postava, da vkljub §. 19 nas no mešate z Vašimi brati v veliki Nemčiji —! Saj smo volili dvakrat poslane«, ki sede na Dunaj i nevede kaj so z nami godi. — Naj povedo naši poslanci, da smo jederni slovenski kmetje, ki smo zvesti cosarju in njegovi rodovini, — Naj povzdignejo glas, in ako niso vslišani, naj zapuBte Peč in pridejo na Krajnsko. Mi povemo odkritosrčno poslancem, ako med nami ne bodo zaupanja imeli, ga bodo med Nemci stradali. — lz gorenje savinske doline, npr. [Izv. dop.] —ski. Omenili ste tudi Vi v svojem listu, da je celjski okrajni glavar g. Vratič vse srenje svojega okraja poprašal, v kterem jeziku hočejo uradovanje imeti, in da so skoraj vso srenje sklenile, da hočejo slovenski uradni jezik. Tudi vso srenje gorenje savinske dolino in okrajno zastopništvo gorenjegraško je sklenilo slovenski uradovati; pa jako bi se motili, ako bi res verjeli, da se je to tudi v resnici vpeljalo; do denašnjega dne se še vse po starem opravlja, in okrajni zastop v gorenjem Gradu si je neki uradnika najel, ki jo slovenščini toliko kos, kot jaz kitajščini. skazimo mu zaupanje in obljubi, da je pripravljen volitev prevzeti. Ta odgovor je politični očenaš ponudnikov, njegov manifest, ki kliče nasprotno stranko na borišče in zdaj se prične resna borba. Zdaj odpošlje tudi konservativni kandidat svojega agenta, izda svoj manifest, konservativni ponudniki izbere svoj odbor: v Bilhop's Ilurtonu začne vreti, trg se razdeli v dva sovražna taborišča. Londonsko časnikarstvo omeni v svojih predelih bur-♦ onskega dogodka. Ponudnika in agenta se na vse mogoče sile vklanjata iz-dnteljenia lokalnih časnikov, konservativne „Ihshop's Burton Gazette" in pa liberalnega Jhshop's Burton Independent". Časnika pričneta peresno borbo s toliko resnobo in gorečnostjo, kakor da bi bila od te volitve odvisna sreča vsega sveta. Vsaj po njihovih člankih je tako soditi. Ob enem se vsaka stranka požuri, da si napravi v dvorani te ali one gostilnice svoj glavni tabor in da na svojo stran pridobi pivnic kolikor je mogoče. Steno teh hiš, ogli na ulicah, zidovje ob vitih, drevesa in stebri vse je od zgoraj do zdolaj propeto z ogromnimi vabili, svarili in razjasnili. Tu se volilcem kot vredeu zastopnik priporoča Sir dohn Fitzhoodle, konservativni ponudnik, tam Mr. Millbank, liberalni ponudnik, in da ne bi se pripetila kaka zmotnjava, izbere si takoj vsaka stranka svojo barvo. Konservativci oglašajo v rlideči barvi, liberalci v modri. Rudeic ali modro, konservativno ali liberalno, Fitzhoodle ali Millbank — ves Bishop's Durton heseduje, se prepira in ugiblje , kako se reši to veliko vprašanje. Agenti, odbori in ponudnika vsi so v največem delu. Po dnevi hodijo od hiše do hiše, da obdelujejo vohlce; zvečer se zbirajo k odborovini sejam, kjer si poročajo, kaj so po dnevi dosegli, kako reči stoje in kako se je še na dalje bojevati. Tudi volilci obeh strank se zbirajo v raznih pivnicah in si dade dobro postreči z jedilom, pijačo in tabakom — seveda vse na stroške ponudnikov. Res se ni zastonj trdilo, da imata posebno dva stanova vsaj materijalni dobiček pri parlament-nih volitvah: tiskar iu pa krčmar. Drugo opravilo, ktero semtertje že več novcev izvabi ponudnikom iz žepov, je podkupovanje. To delo opravljajo posebni agenti na tihem. V majhnih volilnih okrajih se pač težko izvrši ktera volitev, ki bi se ne posluževala tega sramotnega pripomočka. Pravi se, da ponudnik o podkupovanji nič ne ve; vendar pa le on prepusti svojim agentom potrebni denar na razpolaganje, in ti ž njim ravnajo, kakor se jim potrebno in primerno zdi. Po pet, deset, dvajset, celo po petdeset funtov sterlingov t. j. blizo 500 gld. se je v pokvarjenih volilnih okrajih plačalo že za on sami glas. V nekterih okrajih je bilo podkupovanje tako znano, navadno in ukoreninjeno, da se je med sejami leta 1 s07 peterim izmed njih zarad tega popolnoma odvzelo volilno pravo. Predaleč hi segalo, ko bi hotel kdo natanko popisovati vse »operno in skrivnostno podkupovanje. Mislimo pa si , da so prebivalci trga Bishop's Durton prosti take korupcije, in da torej nn plača niti Sir Fitzhoodle, niti Mr. Millbank stroškov za podkupovanje. Njuni stroški, njuno delo jo poleg vsega tega še zmerom veliko dovolj. Med pripravami k novim volitvam stoji v prvi vrsti preiskovanje volilnih listov po uradnih preiskovalcih, iu je tolike važnosti, da imata ponudnika tudi pri tej priliki vsak svojega odvetniškega zastopnika. Vsaka stranka torej posije svojega odvetnika, vsaka tirja, naj se volilni listi nadopolnijo z volilci, ki bodo v njenem smislu glasovali, vsaka si kolikor mogoče prizadeva, da bi se izbrisali nasprotni glasovi. Te priprave so bile zlasti pri zadnjih volitvah velike važnosti, in ko bi ne bilo omahujočih volilcev, ki se nočejo žo naprej prisloniti niti tej niti onej stranki, bilo bi že po tem preiskovanji tako rekoč določeno, kakovšen vspeh bo volitov imela. Tem bolj morajo torej mileči iu modri, Pitzboodleanoi iu Millhankiti biti na straži, Menio-grede je še opomniti, da si jo radikalna stranka pri zadnjih volitvah prizadevala tudi ženskim pridobiti volilno pravo. Vendar vse to prizadevanje ni mnogo vspeha imelo, iu mislimo si, da je glede našega trga brez znamenitega upljiva ostalo. (Da)jo prjh.) Kakor čujem, namerjavajo v kratkem županija Mozirska, Ročička in Kokarska, si posebnega uradnika najeti, in to znanega rodoljuba, ki je pri gornjegraškem bilježniku več let že slovenski uradoval. Da bi se to čim preje zgodilo! V Ročici mislijo tamošnji rodoljubi narodno čitalnico napraviti, posebno si prizadeva za ustanovljenju slovenske čitalnice votli rodoljub župan A. Jeraj. Živio! Kedaj Vam bodem mogel isto vest iz Mozirja poročati, ne vem; mozirski tržani čakajo, da bi jim kdo drugi čitalnico osnoval. Na noge tedaj Mozirjani, posnemajte svoje sosede, vrlo Vranščane in Kočičane! Iz Trsta 6. Aprila. [Izv, dop.] — Znano vam je, da volitev vred-pika Planota ni potrjena, ker je v službi mestnega magistrata; ž njim tedaj zgubi okolica vernega in srčnega zastopnika. Nasprotniki Slovencev pa naj nikar ne mislijo, da jim bode donašalo tako počenjanje dobiček. Slovenci »o pri prvi letošnji volitvi dokazali, da znajo trdno stati za narodne može, in če so v enem dnevu šest svojih zastopnikov spravili v mestno svetovalstvo, jim zdaj pač ne bode težko spraviti enega. Za gotovo se tedaj svobodno že zdaj trdi, da bodo naslednik gospoda Piauo-ta tudi Slovenec; pri volilcih ima največ upljiva J. Gostinčič, bivši stražmešter oko-ličnega bataljona, ki je izobražen mož — biser okolice — in zvest rodoljub. Govori se, da laška stranka še išče vzrokov, vsled kterih bi se mogla zavreči volitev drugih slovenskih poslancev. Pa obveljati Lahom nikakor ne more, premotili okoličanov ne bodo; ker v svesti smo si, da pri drugi voliti sedaj izvoljeni gospodje se dobijo več glasov, nego pri prvi. Sploh pa našim zastopnikom ne zavidamo sedeža v mestnem svetovalstvn, ker njihovi laški tovariši in občinstvo jim pripravlja vedno sitnosti na kupe. Tako so v prvi fieji zasmehovali g. Zora, ki se jo pri eitanji imen oglasil z besedo »tukaj!" j, galerije hrumel je vrtić in klici: „un Russo, un Russol" polnili so prostore sobane, Na potu proti domu se jo po ulicah g. Zoru nasproti klicalo tukaj! tukaj!" Res lepa priča kulture luških progresistov 1 — Telovadno društvo, ki se v Trstu snuje, že ima črez 100 udov in mu je s tem življenje zagotovljeno. Društvo dobi ime „Južni Sokol." Pravila so pošljejo te dni dotični oblastniji v potrjenje. Iz Dunaja, 6. aprila. —M.— [Izv. dop.] Denes je bila v poslanski zbornici prva seja po velikonočnih praznikih in videlo se je, da je še veliko poslancev doma pri svojih volilcih, kajti, ko bi bil nekoliko skrupulozno štel naš Blagatinšekov Kaiserfeld svoje verne, ne spravil bi jih 100 skupaj, in vendar jih po opravilnem redu mora toliko biti , da je zbornica zmožna sklepati. Tudi slovenskih poslancev sem samo trojico videl — Cer neta, Svetca in grofa Barbota ; kje so drugi, mi ni znano. O denašni seji vam nimam čisto nič kaj zanimivega pisati, vršile so so same formalnosti in trajala tudi ni dalje od pol ure. Edino to znani omeniti, da jo baron Hakelberg izročil peticijo celjskega konstitutional nega — rekte nemškutarskega — društva za upeljavo direktnih volitev V državni zbor. Rolj živahno seje bodo prihodnji teden, ko pride na vrsto šolska postava in gališka resolucija. Upajmo, da bodo tačas vsi slovenski poslane nazoč , in da bodo možato povedali ministerstvu težnje in zalitevo zatiranega našega naroda. Veliko je bilo zadnje dni govorjenja in hrupa po dunajskih časnikih zarad neke razprtije med cislajtanskimi ministri in med Beustoin in to glede češke sprave. Državni kancelar grof Beust želi, da bi se ob enem s Poljaki in Čehi pobotali in v našem ministerstvu sta to mnenje posebno sago varjaln grof Taaffe in minister Berger; ministra Giskra in Ilerbst pa nočeta kar nič od sprave s Cehi slišati, češ, da imajo vsi narodi dovolj poroštvu za svoj narodni razvitek v decemberski ustavi predlanskga leta. Vprašanj je ali zmaga Beust ali Giskra; prvega boje tudi podpirajo najviši krogi, dru zega pa dunajska židovska žurnalistika. Naj se pa to ali ono zgodi, gotovo je, da v kratkem nekteri ministri odstopijo. Srečna jim pot ! Za gotovo se potrjuje, da bode cesar na dan svojega ženitvanja 24. t. m. splošno amnestijo za tiskovno pregreške razglasil, hoje bode tudi tisti dan konec izjemnemu stanju v Pragi in okolici. II koncu naj še omenim, da je slovenski poslanec gospod dr. Toman že kacih štirnajst dni oskrbovalni svetovalec Rudolfove železnico in da misli čisto na Dunaj se priseliti. Politični razftlcd. „Wien. Ztg." je rekla, da ni nič res, kar se je po časnikih bralo o iskanji po m i n istor sk e m predsedniku, češ da o toni že mesec iu mesece v ministerskem svetovalstvu ni bilo govora. Ob enem tudi prav da je vse izmišljeno, kar se jo govorilo o razponi med g, Beustom in mini sterstvi. — Stvar s tem demantijem ni jasneja postala, kajti „Wien. Zt in njenim besedam se ne veruje tako brezpogojno, kakor bi si ona morebiti želela. — O položaji v poljski Galiciji in o tamognji misli glede politik poljskih poslancev se piše „Wanderer-ju" iz Lvova, da so bili na velikonočne praznike iz Dunaja prišli delegati prav mrzlo sprejoti. Malo jo manjkalo iu le posredujočemu zadrževanju krakovskega časopisja se je zahvaliti, da niso dobili poslanci tako imenovano ,mačje godbe". Vse občinstvo je razkačeno nanje, da niso hoteli poslušati želj naroda, temuč so le gledali kako bi se ministrom ustrezne skazali. „Politika poljskih poslancev je povsod v dežel celo pri njih prejšnjih prijateljih nepopularna" — pravi dopisnik. Mi pri stavljamo vprašanje: ali ni ravno tako tudi pri nas z našimi poslanci. Tm oni so o velikonoči lebko doma prepričali se , da ne mara nihče za nji brezspešno sedenje v nemškem rujhsratu , oni slišijo, da je vsa mladina in ogromna večina starih narodnjakov nasproti njim, slišijo da so jim na Go riškem zbrani taborovi osnovalci, čestitljevi narodnjaki, enoglasno nezaupnos izrekli: pa ni upati, da bi se spametovali in vedeli, da niso narodni avto krati temuč voljeni narodovi glasilci. Kam to pride V Lehko vedo! Ogerska vlada je konečno privolila, da se tudi na Erdel jskem upeljejo porotne sodnije za tiskovno zločine in pregreške. Želeti bi bilo, da bi se ondotna postava bolj ozirala na deželne razmere, kakor vemo to povedati o cislajtanski postavi. Kak upliv bodo imele ogorske volitve na Avstrijo se posveti že iz tega, da so zmage ogorske levice pruski časopisi bolj veseli nego francoski. Dunajski listi pak vsi morajo pripoznavati, da jo podloga zdanjega dualizma jako oslabljena, ter ako se čisto podere, izhaja lehko personalna unija, t. j. popolno odtrganjoOgerske od Avstrije. — Do zdaj jo dokončanih 392 volitev in sicer 231 deakovskih in 161 opocijskih. Voljenih je na novo |41 poslancev. Na Ogerskem ima deakova ali vladna stranka samo 10 glasov večine. Le ker je v Soduiograškem Deakova stranka dobila večino (70 glasov) se more vlada držati. Deakova stranka je zgubila 66 okrajev na levico, dobila pa jih je novih samo 0. Voditelji ogerske opozicije so so začeli v Pešti zbirati. V svojih shodih so sklenili, da bodo v prihodnjem državnom zboru zlasti državnopravna vprašanja na duevni red spravljali. Ministerstvu vse to ni po volji, vendar ne bo skušalo pobogati se z opozicijo, še ostrejo hoče strune napeti. Le sem ter tje bo v kaki malosti leričnjakom zadostilo, sicer pa jih strašilo z nevoljo cislajtanskih ljudstev. Torej ljudstva proti ljudstvom! Divide et imperal v dualistični obliki! Takoj s početka bo naskočila opozicija pogodbo ali spravo med Cis- in Translajtanijo. Kako se bo plačala oportunska politika poljskih poslancev, kažo razjaznilo necega na pol vladnega lista, ki jo o tej stvaii spregovoril, da se more še v tej sesiji glede poljske resolucije r nekaj" zgoditi. Mnogo pa se nebo zgodilo, kajti državni zbor — ne bo imel časa! Vse, kar misli drž. zbor storiti, bila bi kratka resolucija, ki hi oficijelno izrekala, da se ho lotično vprašanje — rešilo v prihodnji sesiji. Vladni list si še obeta, da se ho vlada in drž. zbor s tem Poljakom prikupil in okrepčal ustavoljubno stranko na Galijskem. Če se jo mogoče Poljakom s tem prikupiti, da se njih tirjatve od sesije do sesije porivajo na dolgo klop, potem si res islužijo od ministerstvu še — posebno pohvalvo pismo ! Iz vojaške granice se poroča: V kratkem so je nadejati, da se odpravi vojaška straža ob turški grauici in da se tu zopot vpeljo ii-nančnn straža, ktera je bila od bana Jelačiča sem odpravljena. Finančna straža se bo vojaški vredila; osobjo se bo jemalo posebno iz dosluženib častnikov in podčastnikov, ki dobodo boljo plačo in bodo nekoliko stali pod regimontnim zapoveljništvom. Paziti bo imela na tihotapce in žganjarje in pa proračunavati ter poberati neposredne davke. V dunajskih krogih hi se bili prav radi iznebili pruskega poslanca ua Dunaji g. NVcrthcrja, kteri bi morda sam tudi rad že imel Dunaj za petami, in so imeli zadnjo čase nekoliko upanja, da se jim želja izpolni. Zdaj pa pišo eden berolinskih listov, da Vv'erther nima nobenega upanja, da bi se iznebil svojega sedanjega, nikakor ne ugodnega stanja. Razlogov nahaja oni list v tem, da nočejo v Pariz, kamor je menda \Verther namenjen, poslati nobenega druzega zastopnika, dokler je še dosedanji sicer bolehni poročnik grof Goltz živ. Ker jo pa temu zadnjo čase njegova bolehavost nekoliko odlegla, obeta list Dunajčanom, da si bodo morali po človeških računih vsaj še eno leto z VVertherjem pomagati. V političnih zadevah ne ravno zanesljiv pariški list „Gauloia" zdaj prav resno pripoveduje, da je bil posl. Nigra v Florenci, da bi pota pripravljal neki zvezi med Francijo, Avstrijo iu Italijo. Glavne točke ti zvezi hi bile, kakor neki dobro podučene osebo trdijo, lo-te: Avstrija in Italija se zavežete, da svoje armade brž ko brž z novim orožjem proskrbite in spravite armado na neko precej visoko število. Ko bi se vnela vojska med Francijo iu Prusijo , ostale hi te vladi neutralni. Noutralnost pa hi se spremenila takoj v ozko zvezo za hrambo iu udar, ko bi Rusija začela pomagati Prus i j i. Rim bi bila prva žrtva to zveze. V Vatikanu zarad tega niso posebno veseli in dogovori med Rimom in Bcroliuom so pro živahne ji kakor kedaj. Slišati je bojda colo, da bi v Rimu videli rajše prusko posado, kakor francosko. — Prav verjetno vso to ni! Glavni governer na upokojeni Kreti je bil najprvo zaukazal , naj ljudstvo vse orožje njemu odda; ker pa ljudstvo tega ni hotelo storiti, je zapoveljuik sklenil in oklical, da hoče vse orožje po precej visoki ceni kupiti. Trdijo, da tako spravi ljudstvo ob orožje. Iz Peterburga se poroča, da se sinejo zopet na odpust pošiljati vojaki, ki služijo pri vojnem brodovji. Ruski poslanec v Parizu bojda prav pridno dela, da bi osnoval prav ozko zvezo nad Rusijo toroj tudi Prusijo in Francijo; namen tej zvezi bi bil osamili Avstrijo. Vojvoda Garmont ga v tem prizadevanji podpira in posebno povdarja nemško politiko Beustovo. Prav veseli glasovi to za Reustovo nemško „Fiihlimg!" Kazne stvari. * (N I o v v ii n L .» broiuro.) Denes so jo poslal na Dunaj v natis rokopis slovenske brošuro, ktera jo prostemu slovenskemu ljudstvu, posebno pa slovenskim taborit om namenjena in je v lehkem, prostem in občo razumljivem jeziku spisana. Brošuri, ktero jo nek v Mariboru živeč rodoljub spisal, jo namen, prostemu ljudstvu dokazati, kako potrebna je slovenščina pri podučevanji doma in V šolali, in kako važna je za uradovanjc v vsakoršne vrste uradih. Obravnava pa knjižica, ki je v Sest poglavij lazdeljena, kakor smo po naglem branji opazili, razpravo o sledečih predmetih: Kje se slovenski jezik govori, in kdo ga govori, piše in razumeva. Enega pismenega slovenskega jezika jo treba. Sorodnost slovenščine z drugimi slovenskimi jeziki. Glavni jeziki Evrope, s kterimi je slovenščina v rodu. Od kedaj se po slovenski piše. Ciril in Metod. Primož Truber Po- vrhni pregled in zapopadek slovonskih knjig in časopisov. Odvračanje iigo-i vora, da naš jezik nima za omiko potrebnih pripomočkov. Važnost našega, jezika za oliranjenje slovenske narodnosti. Nje važnost pri doma.'.'in in tolikem poduku. Cisto nemško, ali bolj nemške kakor slovenske šole Slovencem nič ne pomagajo. It:izmere med slovenščino in nemščino. Kako se naj v naših' šolali nemščena in laščina uči. — Slabo učenje nemščine. — Zakaj sc neinškutarji slovenskemu jeziku zoperstavljajo. — Kako daleč se s slovanskim jezikom po svetu prid«. — I>a se moramo svojega jezika držati. -Primer, koliko nekteri neinškutarji nemški znajo. — Da imajo Slovenci pravico do slovenskih pisem iz uradnij. - Da so tudi v viših šolah mora po slovenski podueevati. — itd. Na konci: ktere pravice naš jezik tirja! — Posebno pozorno na to čisto umevno in prosto pisano knjigo delamo vsa naša društra: čitalnice, bralna in politična društva, posebno pa taborske odbore, ker bodo z njo prostemu ljudstvu, kedar iz taborjev pojde, naj prikladnejšo popotnico ponudili. Cena knjižice, prav lopo in razločno na-tisuene, bode majhna, in sicer v bukvarnicah en iztia po 20 kr., temu pa, ki po petdeset iztisov na enkrat vzame, po 15 kr. Poštnino plačujojo naročniki. Začasna naročila in željo radostno prejeinlje vredništvo ,Slov. N." in bo z veseljem v vsaki zadevi posredovalo med izdateljeni iu pa rodoljubnimi sprejemniki. Konečno pa so vsi tisti, ki mislijo to knjižico si naročiti, prošeni število naročenih iztisov brž ko morejo naprej naznaniti, da se njih željam laže zadosti. Kedar hode knjiga gotova, bode se po .Slov. N." posebej naznanilo. Knjige se bodo s poštnim poplačanjem (Naclmame) ah pa za naprej poslani denar razpošiljale, Kdor vo, kako milo m slabo je našo kmečko ljudstvo še v teh zadevah podučeno, njemu ne bo treba praviti, da stori prav rodoljubno delo, ako pospešujo, da pride brošura med oni slovenski Hvot, kteremu so časniki ali predragi ali pa mu jeuiljo premnogo časa. Za delo smo porok! Torej sezite pridno po njem! Dokler nimamo vrejenega knjigotižja bodo taborišča naj bolja prodajališča, ljudstvo pri takih prilikih prar rado kupuje. * (Še dve drugi brošuri) o političnih slovenskih zadevah sta dodelala dva uda političnega društva mariborskega. Ena je že šla v tisk, druga pojde v kratkem. Davno tudi je „Sloveniju" sklenila eno izdati in menda jo v kratkem zagledamo, ako pisateljem ni prišlo kaj navskriž. * (Kranjsko-štirsko-koroška banka za kupčijo, rudarstvo in obrtnij stvo), ktero jo ustanovilo nekoliko ljubljanskih obrtnikov, je dobila svojo koncesijo. Nova banka ima svoj sedež na Dunaji , in sine podružnice napraviti v Ljubljani, Celovcu in (iradcu. Opraviteljski svetovalci so za zdaj gg. Pctor Kozler, Jož. Krisper, dr. M. Miiller, Fid. Terjiinc in K. Pannner. * (13 la go ti nš ek - Kais e rfel d), h Gradca pripoveduje „Zuk.", da hoče po dokončanem letošnjem zasedanji državnega zbora g. Kftiserfeld se popolnoma odpovedati deželnemu in državnemu poslanstvu. Brž ko ne. pa je to le pomota v osebi in se je krivo pisalo Kaiserfeld mesto Planken-steiner. * (Poslanec P 1 a n k o n stei n er) je zbral v Gradcu nekoliko deželnih poslancev, da bi jim razlagal , zakaj hoče zapustiti državni zbor. Trdil je. da ga klico njegovo gospodarstvo domu. Nam je znana izreka in sodba Plankensteinerova o drž. zboru, iz ktere sinemo sklepati. da ima njegov odstop politične razloge, ki bi se dade povedati v besedah: Die Kulten verlassen daj Binkende Schiff! — Ker je zlasti Rechbauer povdarjalj kako bi na Duuaji potrebovali vsacega poslanca, posebno čo bi res Poljaki odstopili, obljubil je Plankeiisteiner, da hoče še ostati v zboru do njegovega letošnjega konca. * (Dr. Palac ky), ki je bil tako nevarno zbolel, da so se hali za njegovo življenje, jo zopet iz vso nevarnosti.— * (Vladika Strossmaver in korar Rački) sta potovala v Rim. * (Železnica na Srbskem.) Baron Fedor Nikolič je prišel v Iieligrad, da prične s trasovanjeni srbske železnice, za ktero ima že davno koncesijo. * (Vinorejska šola v Mariboru.) Deželni odbor štirski je potrdil predlog dotične komisije , da se nakupi za vinorejsko šolo na dolenjem Stirskem blizo Maribora ležeče posestvo, znano pod imenom „Pikardije". Kazen tega so nakupi še f>0 oral grajskega gozda. * (0 as ti ti m društveni kom) naše čitalnico naznanjamo, da zarad nenadanih razlogov za 11. aprila t. 1. napovedani ples na 12, pade. Odbor celjske čitalnice. * (Nove i u stare šestice). Finančno miuisterstvo je državnim poslancem na dom poslalo predlogo , po kteri naj bi se dalo vladi pooblastilo — da sme takoj pobrati in iz promete vzeti vse šestice, ki nosijo letno številko 1848 in 184!) in da smo napraviti novih srebernih desetič za 0 milijonov. Finančno miuisterstvo so menda boji, da bi iz boljega blaga kovana staro šestice ne pobegnile čez mejo. * (Živinoreja.) Kmetijsko miuisterstvo namerava V deželnem zboru štirskem skleneno postavo o povzdigi živinorejo predložiti deželnemu zboru kranjskemu kot vladni predlog. (Porotne sodnije.) Že prvo polovico prihodnjega meseca se bo na Dunaji sodilo nekoliko vrednikov po novi porotni postavi. Oblastnije so neki v zadregi zarad prostora, ker so vsi dosedanji premajhni žo samo za one o«ebe, ki morajo po postavi priti k obravnovanju. * (Kr atkočasna.) Prijatelju našega listajo sestavek „Vinski običaji" jako dopadah 1/. hvaležnosti za kratke ure, ktere so mu napravili naši „Vinski običaji", poslal nam je tole dohiovoljčico: Ob šolskih praznikih se poda trojica bogoslovcev na potovanje po domači škofiji, da si jo malo bolj ogledajo, in z njo seznanijo, ker jih v njej naskoron. delovanje čaka -Hodom pridejo v nek župni dvor, kjer jih župnik ne upraša,ubi studuistis sed quid studuistis, (kje ste se šolali, ampak česa ste se učili), podvori jih s kupico vina, iu velelepo reče : Hotel bi videti, da mi sleherni za napitnio« nek izrek iz trpljenja našega odrešnika pristavi. — To se hogoslovcem do-pade. -- In prvi, ko je čašo k ustom pristavil in vino pokusil, deje : »gusta-vit et mduit bibere" (poskusil je pa ni hotel piti.) — Vino je namreč takovo bilo, kakor ga nekoji žilavci od u4 leta sem le za kaplane hranijo. Našemu starini se je ta jako dopadla, in on ukaže boljega vina prinesti, kteremu drugi hogoslovec hvalo napije z besedami: hihite onuies ex co, (pite vsi od njega.) — Župniku čelo še vedrojše postane, in on ukaže tretji bokal na mizo postaviti, kteremu je žo barva razodevala, da mora zlata sraga diti, iu tretji bogoslovec jo tudi svojo nalogo sijajno dopolnil, ker je pri njegovem napitji djal: „hic est ille, tonete illum, et ducite caute." (ta je pravi, tega primite, in ga skrbno vlecite.) — In po slovenskib goricah se poje : po pameti ga pijmo, ka pamet ne zgubimo, kak grdo bi pač blo, uezuati kam domo. — Najnovejše vesti. Iz Madrida: Kortesom se je predložila osnova postave, po kteri bi imela stoječa armada imeti 80.0U0 mož. — V stolni cerkvi toledski so ukradeni cerkveni juveli — 14 milj. vredni. Sumljivi so cerkveni čuvaji. — Ustavni odbor je v porazumljenji z vlado dovolil, da se smejo nasveti staviti, naj sc spremeni osnova ustave v pomirjujočim in spravljivem smislu. Iz Peste. Ogersko kraljestvo je ostalo za časa svojo samostojnosti 36,501.523 gld. neposrednega davka na dolgu ! Iz Zagreba. Deželni zbor je sklenil, da bo pustil v spomin na zadnje potovanje Nj. Veličastev kovati zlate, sreberne iu broucaste medalije. __Zarad nevlecne interpelacije je nekoliko odbornikov v dež. zboru položilo svoje mandate. Iz F lo renče. Avstrijski fml. Miiring se je napotil v Trst. — General Sonnaz je dobil do kralja zapovelje, naj prenese in izroči avstrijskemu eesarjo kolijer Anuncijatnega reda. Zdaj jo z rednom že na potu. Razjasnilo in priporočilo I Da upokojim svoje podpornike, izrekam, tla v mojih kakor znano prav velikih izložbinih omarah ni najti niti pakfona piti druzega goljufivega blaga, kar so si predrzni le pripovedovati nektere osebnosti, ki bi rade pametne bile. Da tako žalostno krušno lievoŠljivoat krepko zavrnem, plačam 100 cekinov ali pa primeren znesek v bnnkni valuti po vsakokratnem dnevnem kursu vsacenin , kdor mi v obeh mojih izlogah najde le eno če tudi še tako majhno stvar, ki bi ne spadala pod rubriko: juveli, srebrnimi ali zlatina. Ob enem pri poročam svojo z a 1 o g o h 1 a g a, ko bi ena ali druga stvar ne bila popolnoma DO ušeči, kar se v vsaki veči kupčiji sem ter tje lahko primeri, mi je vsled mojih zvez s prvimi fabrikami prav lahko mogoče, v malo dneh ustreči posameznim željam. Da se vsi v moje delo spadajoči popravki le pri meni najbolje izdelujejo, je itak že tako znano, da se mi odveč zdi še kaj več o tem govoriti. Avgust Tliiel, j ti vel i r. zlatar iu srrlieriiiimr v Jim boru. gosposke ulice , Payerjeva liisn. Hranil nično ravnateljstvo mestne srenje mariborske bo preložilo od 1. maja t. 1. počenši uradne dnovc, ki so bili do zdaj vsako sredo in saboto na vsak lil od S. do 12. ure dopoldne. 0 praznikih ne bo uradnih dni. Od 1. do 15. julija in od 1. do 15. januarja vs:.eega leta je urad hranilnični za stranke zaprt, ker je treba o teh časih račune končavati. Hranilničiio vodstvo mestne srenje mariborske 25. marca 18G9. Dunajski« borza od T. aprila Enotni drž. dolg y bankovcih 62 11. 60 kr. Kreditne akeii« 204 fl 6 /, ncUiflni obreitl v maji in nov. - II.- London 125 11. 80 kr. 1860 dri. posojilo 101) ti. - kr. Cekini r, fl. 95 kr Akcij« narod, banke 728 11. — kr. ■kr. Iidatelj in odgovorni vrednlk Anion Toraiif Untuikt: Dr. Jož* VuMiijak in drugI. Tinkar Ildunrd Jnu/.le.