-----    380    -----    
Prenaredbe postav
graške asekuracije zoper škodo ognja.
Prenareiene postave te asekuracije, ktera ima v Gradcu že od leta 1829 svoj glavni sedež in objema štajarsko, kranjsko in koroško deželo kakor bratovšina, so sicer že 1. maja letošnjega leta moč zadobile; al niso bile še dostojno razglašene; zato se nam potrebno zdi, da jih v „Novicah" bolj na drobno razglasimo,^ ker to, kar se je prenaredilo, je res hvale vredno. Cujte tedaj, gospodarji!
Zavarovalnica ta zavaruje pohištva in njihove razdelke; kakor tudi nepremakljivo orodje v delavnicah zoper škodo , ktera se pripeti po ognju, po podrtju sosednega gorečega pohištva, ali pa pri gašenju ognja.
Pristop v društvo se napove pri opravniku, kteri je v vsakem zavarovalnem okraji postavljen, in tudi njemu se letni doneski in druga plačila odrajtajo.
Vsakemu je na voljo dano , svoje pohištvo po svojem mnenju zavarovati; le više, kakor je vredno, ne sme poslopja ceniti. Ako kdo hoče le nektere dele pohištva zavarovati, jih mora natanko popisati, sicer bi se tisti deli, kteri niso bili natanko napovedani, kakor nenaznanjeni obravnavali. Ce kdo natanko posamesnih del poslopja ne naznani, ktere zavarova, veljd to zato, da jev celo pohištvo zavarovano.
Se pri kaki drugi asekuracii isto poslopje ob enem zavarovati, ni pripuščeno; ako tako pohištvo pogori, gospodar nikakoršnega odškodovanja ne prejme.
Ako kdo med letom v društvo stopi, se prične zavarovanje še le s prvim dnevom prihodnjega leta; če pa hoče, da zavarovanje precej veljd, to je, od dne, ko je njegov pristop vodstvo prevzelo, mora to natanko naznaniti, in letni donesek plačati za tekoče leto, kteri se po času pristopa ravnd. Pristopnik ima pravico, zavarovalni list tirjati, za kterega pa mora kolek (štem-pelj) plačati.
Da se letni doneski za zavarovana poslopja, kakor so bolj ali manj v nevarnosti požara, tudi po pravici določiti morejo, so poslopja po mestu, na kterem stoje, v 6 poglavitnih vrst razvrstena (§. 61) in sopet potem, kakošne so strehe (s čim so krite), kako sestavljena in ktera opravila se v poslopjih opravljajo, v več manjših vrst razredjena (§. 62).
V   prvo   poglavitno   vrsto   se   štejejo poslopja  v glavnih mestih: v Gradcu, Celovcu, Ljubljani.
V drugo poglavitno vrsto se štejejo poslopja v tistih krajih, v kterih so večidel krita s kovino, opeko (ceglom) ali s škrljmi in so s kamnjem ali opeko zidana. K temu se prištevajo tudi poslopja, ki posamesna stojč, to je, taka, zraven kterih do 30 sežnjev k večemu le še drugo poslopje stoji, in ker je gasila zadosti pri rokah. Sicer se pa taka poslopja štejejo
v tretjo poglavitno vrsto, kadar ni zadostnega gasilnega orodja.
V  četrto poglavitno vrsto se štejejo poslopja tacih krajev, ktera so večidel krita z opeko, ploščami ali lesom, je pa njih stavba bolj nevarna, če tudi je gasilo zadostno pri rokah.    Radar ga pa ni, se štejejo
v peto poglavitno vrsto. Tudi se tej vrsti prištevajo v tistih selih poslopja, ktera so večidel s slamo krita, kadar imajo zadostnega gasila.
V   šesto poglavitno vrsto se prištevajo poslopja tistih sel, kjer so večidel slamnate strehe in je malo gasila.
V vseh teh 6 poglavitnih vrstah so pa poslopja zopet razločno razvrstena, in sicer:
a)  po razločnosti postrešja: 1. s kovino, opeko, škrljmi, 2. z lesom, 3. s slamo;
b)  po razločnosti stavbe, ali so namreč poslopja: 1. iz kovine, kamnja, opeke, 2. iz lesa ali ila, —
c)  po razločnem opravilu, ki se v njih opravlja: 1. ktero ni nevarno zavoljo ognja, 2. ktero je nevarno zavoljo ognja.
Tako so tedaj vsa poslopja glede na ravno omenjeno razdelitev, kakor so bolj ali manj varna pred požarom, v deset različnih vrst postavljena.
Vsako odškodovanje plača asekuracija po vloženi vrednosti, ako to pravo vrednost zavarovane reči ne preseže; razdelitveno število se pa rabi pri primerja doneska, da vsaki deležnik v razmeri toliko plača, kolikor je njegovo poslopje proti ognju varno.
(Konec prihodnjič.)
-----    389    -----
Prenaredbe postav
graške asekuracije zoper škodo ognja.
(Konec)
Plače, ktere mora vsak deležnik odrajtovati, so te-le:
a)   Plača k predplačni zalogi (primščina) za vsacega, kteri se vpiše, iznaša 32 kr. od 100 gold. razdelitvenega števila. Dokler to odrajtovilo ni plačano, društvo vpisavcu za nobeno škodo dobro ne stoji.
Kakor hitro se predplačni zaklad tako povikša, da odstotek vrednosti zavarovavne vrednosti pohištev preseže, se ostanek prihodkov vsako leto obrne v polajšanje deležnikov pri plačanji navadnih letnih doneskov, kakor tudi v hitro odškodovanje ognjene škode, in tudi deloma za predplačila srenje k pripravi gasilnega orodja, od kterega pa ni treba obresti odrajtovati.
Predplačni zaklad ostane zmiraj nedeljivno premoženje društva. Ako bi pa društvo kdaj nehalo, se mora ves predplačni zaklad , kteremu se le odškodovanje in stroški oskrbništva odpišejo, razdeliti med vse tadanje družbenike v primeri razdelitvinega zneska, kakor so njih poslopja v katastru zapisana (§. 84).
b)  Letni donesek. Da deležniki več ne plačajo, kakor je za odškodovanje pogorelcev potrebno , se iz-nesek vseh odškodovanj tistega leta s stroški oskrbništva vred še le v prihodnjem letu med društvenike razdeli, ter se prisodi, koliko krajcarjev na 100 fl. razdelitvenega števila pride. To plačilo se potem naj-dalje do zadnjega marca (sušca) vsacega leta od-rajta. Okrajni opravnik ga potem v plačilne bukvice vpiše in potrdi, da je denar prejel.
Plačila se morajo do tega časa natanko odrajtati, ker društvo nobenih zaostankov trpeti ne more. Ako tedaj društvenik letnega doneska, ko je plačilna doba že pretekla, še ni odrajtal, in če tudi je bil že plačan, pa denarnici vodstva še ni bil naznanjen, ne more deležnik nikakoršnega odškodovanja iskati, ako med časom, ko je s plačo zaostal, pogori. Pravico odškodovanja še le dobi, kadar je ves zaostanek z vsemi postranskimi stroški pri društveni kaši odrajtan. Vodstvo ima tudi, ako deležnik svojega doneska ob pravem času ne plača, pravico rubiti ga brez posebnega privoljenja.
Ako deležnik svojo zavarovano poslopje prodd, mora prejemniku naznaniti, da je poslopje zavarovano. Prodana pohištva ostanejo toliko časa zavarovana, dokler se novi posestnik redno ne odpov6, da izstopi; novi posestnik je le zaostanek zadnjega leta svojega prednika^ plačati dolžan.
Ce se zavarovano poslopje podere, da bi se znova sezidalo, se poprejšnja vrednost toliko časa pridrži, dokler se ne naznani, da se je pohištvo drugač premenilo.
Ako  je   bila  vrednost  poslopja   do   zdaj   prenizko
cenjena, ali ako se je njena vrednost po zidanji po-vikšala, je vsakemu posestniku na prosto voljo dano, pri okrajnem opravniku vloženo vrednost povikšati. če pa se taka prememba na zavarovanem poslopji pripeti, da se vrednost zmanjša, po kteri je bila popred zavarovana, mora zavarovanec, kakor hitro se ta vrednost premeni, dotičnemu okrajnemu komisarju naznaniti in plačilne bukvice mu predložiti, da premembo v buk-vice zapiše in to opombo, ktcra mora od dveh zavarovancev podpisana biti, s pristavlenjim dnevom in letom, vodstvu naznani. Ako se sčasoma primeri, da je poslopje iz manj zavarovanega razreda v bolj zavarovanega prestavljeno bilo, postavimo, da se namesti s škrlmi ali opekami z lesom ali slamo krije, ali če se v hiši manj proti ognju varno rokodelstvo opravlja, požarni zid podere, mora zavarovanec v treh mesecih po premembi to dotičnemu opravniku ali vodstvu naznaniti, da se v plačilne bukvice zapiše.
Ako bi se v preteku imenovanega časa ne naznanilo in ako zavarovanec take bolj nevarne lastnosti poslopja resnično ne pove, izgubi pravico do odškodovanja.
To pravico izgubi tudi zavarovanec, kteri je po pravici sumljiv, da je svoje poslopje ali sam ali pa po kakem drugem premišljeno zažgal, ali pa po svoji preveliki nemarnosti pokončal.
Kar se plačila odškodovanja tiče, mora vsak deležnik, kteri je pogorel, precej dotičnemu opravniku povedati, in ga prositi, da to vodstvu brez odloga naznani. Za škodo, ktera se po preteklih 14 dneh opravniku ne naznani, se nobeno odškodovanje ne plača.
K izvedbi škode mora vsak pogorelec izvedene može, zidarje ali tesarje pripeljati in svoje opazke v zapisnik vpisati dati.
Pristojne odškodbe se proti neštempljani, po sodnii potrjeni pobotnici zavarovancu, kteri je pogorel, ako je delež gotov, naj dalje v štirnajstih dneh po dokončanem cen je nji škode v gotovini izplačaj o.
Vsak deležnik ostane za leto in dan, v kterem njegovo poslopje pogori, neprenehoma zavarovan, in sicer tako, da ima oblast, ako med letom vnovič pogori, od družbe prositi odškodovanja.
Vsaki deležnik se mora postavam in odločbam vodstva vdati, in tudi tiste odločbe priznati, ktere so od društvenega odbora postavljene. Ako se mu je pa po odločbah vodstva krivica godila, mu je prosto, sodnije prositi, da mu prepirno reč poravnd; mora se pa vsem odločbam podvreči, ktere so zastran poravnave takih prepirov v XI. odlomku pravil izgovorjene.
Zastran izstopa iz društva velja poglavitno vodilo to, da se vsako poslopje tako dolgo za zavarovano šteje, dokler se po postavi ne izbriše. Vsakemu deležniku je na voljo dano društvu odpovedati se.
Odpoved se mora pri vodstvu ali pri ogledniji ali pri dotičnem okrožnem komisarju naznaniti, pri kterem je napoved k pristopu naznanjena bila, ktera pa mora predzadnjim mesecem vsacega zavarovavnega leta vložena biti, ker odpovedi, po preteku meseca septembra naznanjene, ne veljajo več.
Ako ni proti odpovedbi nobenega zadržka,   ostane deležnik le tisto leto, v kterem se je odpovedal,  zavarovan; on ne dobi nobenega odškodovanja,  če po  preteku leta pogori, mora pa  tudi v sledečem letu plačati donesek, kteri za zadnje zavarovano leto odpade.
Pravice odpovedati se nimajo:
a)  tisti posestniki,  kterim  prosto oskrbovanje njihovega premoženja ne pristoji;
b)  tisti, kteri so zavezno pismo vložili, da do napovedanega časa ali pogoja ne odstopijo.
Pri volitvi udov v družbino vodstvo ima  vsak tak
-----   390    -----
deležnik za svojo osebo glas, kdor ima vrednost poslopij za 2000 gold. zavarovano.
Da pa zavarovanci, kteri niso do 2000 gold. zavarovani , svoje volivne pravice ne izgubi, je dopuščeno, da se toliko zavarovancev iz enega okrožja k volitvi enega volivca izmed sebe snide, da skupna vrednost njih zavarovanih poslopij 4000 gold. iznese. Tisti tako izvoljeni volivec ima v njihovem imenu en glas.
Vsaki pooblastenec ima pravico, toliko oseb voliti, kolikor jih vodstvo potrebuje. Imenik od vodstva na-svetovanih-pripravnih oseb, na kterega pa ni volivec vezan, se zmiraj po vodstvu, oglednii ali pa po okrožnem komisarji v pregled predlaga.
Vsaki volivni list mora imeti od zunaj zavarovano okrožje, naborni kraj in katastralno število volivca ali njegovih naročnikov, znotraj pa imena oseb, ktere voli, in podpis volivca, pri volitvah namestnika mora pa tudi okrožni opravnik podpisan biti, kteri tudi pritrdi, da družbeniki, kterih katastralna števila so zunaj naznanjena, so podpisanega volivca za opravljanje svoje volivne pravice izvolili.
Tako narejeni volivni listi se morajo zapečateni okrajnemu opravniku, vodstvu ali oglednii na Koroškem in Kranjskem o pravem času oddati. Volivni listi, kteri niso po imenovanem načinu narejeni, ali če so prepozno oddani, se ne prejemajo.
Veljava, v kteri se doneski plačujejo, je ta, ktera je pri plačanji davkov navadna.
Zavarovavno leto se prične o vseh Svetih vsacega leta, in mine konec oktobra prihodnjega leta.