Spremembe v živinski kup- Vlada določila višje »primerne" cene. V zartnji številki ,,Slovenskega Gospodarja"1 smo v Glanku »Oddaja živine na Štajerskem" opozorili naSe čitatelje na novo uredbo glede prodaje in nakupa živine. Ko se bo graška živinska vnovčevalnica popolnoma uredila, bo sraela samo ista na Stajerskem živino nakupovati in dalje prodajati. Jasno še ni, ali bodo po tej novi uredbi živinski sejmi odprav- ljeni ali ii«, ali se bodo nove uredbe glede prodaje in nakupa živino nanašale na vse vrste živine: \ itauo, plemeno in votfiio živino, nji tudi na svinje, teleta in konje itd. Ko bomo o celi zadevi dobro poučeni, bomo natančne.e poročali. Težko je tudi ž© sedaj zavzeti stališče, ali bo nova uredba kmetu-živinorejcu v korist ali ne. Diie 12. aprila 1916 pa je izdala c. kr. štajerska namestnija važno odredbo, ki bo gotovo zanimalu vsakega slovenskega živinorejCa. Dolocila je namreč višoe ,,primerne" cene za živino, kot so bile db seddj v veljavi. Naše dosedanje živinske cene so bile v primeri s cenami v drugih deželah v\i pa v primeri s cenami na graškem in dunajskem živinskera trgu zelo različne. Vzamimo n. pr. samo debele vole. Dosedanja najviš.a cena, ki jo j.e srael živinorejec rahtevati za 100 kg žive teže, je bila na Štajerskeui 240 K. Ce si zahteval več, aJi če si za par vinarjev draž.je prodal, si smel vsako uro pričakovati, da le bo c, kr. državno pravdništvo zasledovalo radi draženja. V Gradcu pa se ',e sraelo vole, ki so se na ostaleni Stajerskem nakupili za 230 do 240 K ali pa še nižje, svobodno proctati na tamošn^em živinskera se mu za 300 do 332 K 100 kg žhe teže in mnogokrat fte dražje, ne da bi radi tega bil prodijalec ali kupee obsojen radi draženja. Razlika med cenami v ostalem dclu dežele in onimi v Gradcu je torej bila od lauske jeseni sera vedno 80 do 100 K pri 100 kg, to se pravi, ako je dobičkaželjni mešetar nakupil v naših okrajih vole, je samo pri enem paru volov, ki so bili težki pribl žno 14l/'O kg, lahkobrez k a z n i z aslužill000dol400K. Se večja pa je bila do sedaj razlika raecl naširai -najnšjimi" ali nprimernimi" cenami in cenami na dunajskem trgu. Poročilo z dne 17. aprili; pravi, da so se prodajali na Dunaju voli celo za ceno 411 do 430 K 100 kg žive teže. Najslabši (suhi) voli so se prodajali ta dan po 290 do 380 K 100 kg. Cene graškega in dunajskega sejma pa še nadkriljuje.;o ceae na živinskih se.|mih v Pragi. Di.e 10. aprila se je plačevalo na tamošnjem sejmu pita'ie vole j:o 421 do 440 K, srednje deb*ele in suhe po 340 do 420 K, bike po 230 do 430 K 100 kg Bive teže. Iz dru«nh dežel. n. pr. iz Ogrske, sicer nimarao poroftil 0 tamošnjih živinskih cenah, n kolikor nam je splošno znano, smo imeli v naših krajih cfosedaj sigurno najnižje uradno določene ..primerne" cene za živino. Ali so imeli tisti Tudje, ki zaivživajo meso, kaj haska od tega? Kaj še! Tako najdemo v mariborskih uradno rlnločenih ,,najvišjib." cenah, da stane boL.še volovsko meso 1 kg 4 K 40 v do 4 K 60 v. Razlika med ceno ž:viine in ceno mesa je tonej 1 K do 1 K 40 v pri 1 kg. Kmečki zastopniici in naše star.ovske organiz"ucije so vlado opetovano oi ozarjale na te nedostatne razraore v naši živinski trgovini. Vsi predmeti, ki Jih mora dandanes živinorejec kupovati, so se podražili v ceni za 2- do 4kratno. Otrobi, ki so n. pr. stali prec? vojsko 6 do 10 v 1 kg, stanejo sedaj 24 do 20 v. Ker se najdejo skoro povsod brezvestni in hudobni ter škodoželjni ljud^e, ki so ovajali živinorejce radi draženja, kar v veKkern, so sodnije zadnji 6as i- mele opraviti skoro samo z obravnavami radi draže- nja. Ako si prodal vole, za katere bi dobil v Gradcu 300 K za 100 kg žive teže, doma za 245 K. in le je kak dobri mesar ali mešefar nato še ovadil, si bil občutno ka^novan. A še več! Zgodil se je slucaj, da je živinorejee, ki je svojega bika samo cenil 2 K 40 v 1 kg žive teže, a ga niti ni prodal, bil obsojen na de- narno globo 200 K iii v plafilo sodnijskih stroškov. Pa ne smemo si misliti, da so teh razmer bile raogoče krive sodni;e, žandarji ali dotični šKodoželjni ljudje, ki so ovajali, ampak krivda teh razmer je tičala v prenizko določenib ^primftruib1- ali r,nftjvi6jih" o»~ nab Končno je cesarska na/nestnija vendtu* »videU., da je ireba sjjremeinbe cen in je z odlokom &Uv, i 1534 W. L. 81 1916 z dne 12. aprila določila aledeft* »prinirerne" cene, ki so stopile takoj v veljaro in a$ pod nobenim j)Ogojem ne smeio prekorafiiti, Pitaui ali debeli voli do 2 K 90 t; srednje debeli voli do 2 K 60 v; suhi voli 4o 2 K 30 v debeli bifci in telice do 2 K 70 v- srednje debeli biki in telice do 2 K 30 t- suhi biki in telice do 1 K 90 v- debele krave do 2 K 50 ˇ- srednje debele krave do 2 K — v- suhe krave do 1 E 50 T^ Te cene se bodo pri sodnijaih odslej upoštevale kot pravilne cenn pri ovadbah raidi draženja. Te prK merne cene po mnenju cesarske namestnije popolnoma odgovarjajo sedanjim pridelovialnim stroškom poljedelcev in sedanjim cenam mesa, radi tega mesarji nimajo prav nikake praivioe. da bi odslej cene mesa zvišaJi. Razlike med najvišjimi oenami; ki so bile dolo6ene dne 23. oktobra 1915 in uradno določenimi cenami z rtne 12. aprila 1916, so sledeče: pri deb&lih vo<lih 50 K, pri srednje-deb-elih 40 K, pri suhih 30 K, pri dfibelih kravali 30 K, pri srednie-debelih in sithih kra.vah 40 K, jjri bikiih in telicah 40 do 60 K prl 100 kg žive teže, kar se sme snvitrati kct dokaj Lep usnel?, ki pa še blizu ne odgov-arja cenam na gra^kem, dunajskein in drugib trgih. Mast, žitoin živinska krma, Tri re6i bodo letos miele, posebno važnost iE veljaivo: mast, žito in moka ter živinska k rm a. Svinjsko mast že sedaj za drag denar težko dobiš, olja pa še manj. Svinjska mast stane 6 do 8 K 1 kg, olje pa liter 7 do 8 K. Zaloge so tako pičle, da bo letos po leti in proti jeseni izredno veliivO pomani*kanje zabele, bodisi masti ali olja. V mestih je muo«? go družin brez masti. Na prehrano ljudstva ima tc dalekosežne posledice. Star pregovor pravi: MCe o* bilo zabele, je treba tnalo jele." Vsaka hrana nam~ reč mnogo bolj izda, ako je zabeljena. Vareu^mo to> rej že sedaj1 z zabelo. Ob tej priložnosti pa se obračamo do naših gospodinj s prošnjo, da posvotijo letos posebno pozornost svinjereji.. Sedaj se še labko za te vs8 potrebno uredi: nakupijo prasci, nasadi obdcsvinjske pifie itd. Svinjereja bo letos vrgla našim kmeticam tisofiake. Enako bo letos glede žita. Preračunjeno je, da bomo izhajali z našimi žitnimi zalogami komaj do no* ve žetve. Listi poročajo, da bodo letos za ž to nasta* vljene najbrž malo višje cene. Skrbimo torej, da a© bo pridelalo v našib krajih dovolj žita vseh vrsf^ Skrbimo posebno za koruzo, fižol itd. Varčujmo tudl v tem oziru tako, da ne bo šlo nobeno zrno, nobeK prašek mo!;e v zgubo, da bo pa tudi vsnk rob nagft zemlje zasajen s fižolom, krom,pirjem, bobom itd. Posebne važnosti pa bo Letos tudi živinska ki^ ma, Letos n. pr. čutijo marsik.;e vellko pomanjkanj« živinske krme, ker so z isto v poletju in v jeseni preve6 potratno ravnali. Cena senu bo letos zopet ure^ dno velika. Da si ohranimo naš zaklad, našo živinojj skrbimo že sedaj, da borao sjiravili na hleve letos do» volj živinske krme. Varčevanje se bo v tem oziru le* tos posebno izplacalo. Cene živini se utegnejo priho* dnje še povišati. iHuda bo tetes radi košm^ 'MtfSflh :*p«*c:tm bo dohflB,M?adi;tega ue bo druge ^ponufci, nego«de se naše vrie rol:uWke iii žene že od siomla-a ;im<rej pridso vadio rahiti koso. Fotera jim tošnja ne;too*r slabe od rok -in-*odo i;ouosr»o zn: ele tiatravntKu tiBto^nano: «Kosa ;e rjava . , -t Da^si pnhr.rn.mo mnogo knne.za zimo, uporabifne- ©dsh?.i »apre; a-azr.B aeStedlive aelen* od;-adke s j dja YiiMKraliov m jjozdov. Posebno se fe.-lafia rez-it.*eda s; omlarh mlado drobno ve;e?.-e /. dreves 111 smh ptolov. To ve ev:e.ae zrežo * primešn k slam<> ter senu m je^rav tebonno krmilo ¦osebno za krave -mlekariee. Rafin | omanjfeanja delavskih moft. bo sieer :te*avno syrav.t'. vsali ree letos v veljavo, a z dooro voijo bo Slo-vse. ?V»liko delo"za blagor domevine :b«-mo vršila, ako sebomo ravnili po teh nasweli'h.