Prestolonaslednik Franc Ferdinand. ^^ftii^V^-.^— Naš zunanji minister grof Berhtold namerava odstopiti. Njegova politika zadnjih dni, ko bi bili skoraj prišli do vojske s Crno goro, ni ugajala na najvišjih mestih. V dunajskih in berolinskih nemških časnikih smo čitali, da je prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand odločno obsojal Berhtoldovo politiko, ki bi nas bila skoro spravila v krvavo vojsko s Crno goro in nas na ta na&in za desetletja in desetletja osovražila pri balkanskih Jugoslovanih. Možje, ki poznajo vse tajne niti naše zunanje politike, pravijo, da je sploh vsa ona dejanja, iz katerih je odsevala naklonjenost do balkanskih zaveznikov. pripisovati na račun našega prestolonaslednika. Zli duhovi, kateri so odvsega početka hujskali na vojsko proti slovanskim državam na jugu, prej proti Srbiji, sedaj proti Crni gori, so baje nekateri nemški in madžarski uradniki našega zunanjega ministrstva, kateri so pritiskali na Berhtolda, da je včasi zavozil precej hudo proti slovanskira državam na jugu. V srcu je grof Berhtold tudi Slovan, kajti na Moravskem, kjer ima svoja posestva, je vpisan v češki volilni kataster in voli s katoliško-narodno stranko. Razven nekaterih, Slovanom sovražnih nemških in madžarskih uradnikov zunanjega ministrstva nosijo krivdo, da smo parkrat prišli nrav blizu vojske, tudi zastopniki ~tmAo -dr-šave pri balkanskih zaveznikili. Razvenposlaiiika na Crni gori so baje sami za to službo nezmožni ljudje. Naš zastopnik v Sofiji je izvedel za vojsko še-le, ko je že izbruhnila. Bolgarski vojaki so že korakali proti Turkom, a naš zastopnik na Bolgarskem je brzojavil na Dunaj, da je v Bolgariji še mir. Zaštopnik naše države v Belgradu je Madžar, ki še do¦sedaj ni smatral za vredno, da bi se naučil jezika srbskepa naroda, pri katerem nas zastopa. Zato tudi malo izve, ali pa kar izve, je nezanesljivo. To se je pokazalo pri njegovih poročilih o konzulu Prohaski. Eavnanje Srbov s konzulom Prohasko je risal tako, da bi bila res vojska potrebna. Toda izkazalo se je, -da so mu njegovi zaupniki dajali kriva poročila, in cela naša zunanja politika je bila osmešena. Sedaj je ¦bel-rajsko poslaništvo postalo previdnejše, ž njim tudi uradništvo zunanjega ministrstva, \n kaj je posledica? Mi dobivamo v Srbiji polagoma prijateljev. Ko so hoteli nekateri srbski trgovci pred kratkim upeljati bojkot avstrijskega blaga, so vstali treznejši srbski trgovoi ter od tega odločno odsvetovali. Pred pol letom bi bilo kaj takega na Srbskem še nemogoče. Naša zunanja politika mora dobiti za prihodnje 6ase drugo smer. To potrebo so pokazali dogodki ob sedanji vojni na Balkanu. Trenotno smo zvezani z Nemčijo in Italijo. Nobena nam ni bila zanesljiva prijateljica. Nem6ija nas je sicer hujskala na takozvani odlofien nastop proti balkanskim Slovanom, toda kakor hitro bi bilo moralo priti do vojske, je odrekla svojo pomoč in odsvetovala. S to politiko je dosegla, da so nas in naše blago začeli na Balkanu mrzeti, a uvoz nemškega blaga je rastel z vsakim dnevom. Italija pa je itak čakala samo trenotka, da se rai zapletemo kje v vojsko. Potem bi sama vzela to, po čemer že dolgo hrepeni, Albanijo, in ako bi se nam slabo godilo, tudi naše italijanske dežele. V nesreči se spozna prijatelj in mi smo spoznali, da Nemčija in Italija nista naši prijateljici. Bodoča naša zunanja politika se bode morala naslanjati na jug in na vzhod, na balkansko zvezo in na Rusijo. Zato pa je treba, da z jugoslovanskimi državami ne pridemo sedaj predaleč vsaksebi in da se jim kar najhitreje približamo kot odkritosrčni prijatelji. V tem smislu je uplival ves zadnji 6as že naš prestolonaslednik Franc Ferdinand ter si za ohranitev miru dobil nevenljivih zaslug. Njemu in cesarju, ki je sploh znan kot velik zaščitnik in prijstelj miru, se imamo zahvaliti, da naša država ni prišla v tir, v katerem bi jo radi vidoli vsi neprijatelji avstrijskih in izvenavstrijskih Jugoslovanov.