Natisov 15.000. Pari* lajerc" izhaja vsaki •tek, datiran z dnevom ; naslednje nedelje. riro6iina velja za Avstrijo: za celo leto L krone, za pol in četrt |fa razmerno; za Ogr-4 K 50 vin. za celo .; za Nemčijo stane celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; [drugo inozemstvo se uročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačali naprej. Posamezne :odajajopo6v. Irednišlvo in uprav-liSivo se nahajata v gaju, gledališko poslopje štev. 3. Dopis.' dobrodošli in se spiejfTiajc zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo sirar. K 80, z» V. strani K 40, za >/, strani K 20, za "/« strani K 10, za Vi« strani K 5, za V«. strani K 250, za >/«* strani K h — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. opnike. Štev. 20. V Ptuju v nedeljo dne 18. maja 1913. XIV. letnik. Proč s hinavci! Vojne zmešnjave na Balkanu so končane končano je mrzlično pričakovanje resnih dokov za našo monarhijo. Splošno pomirjeni .68 lahko rečemo: svetovni mir je za ^daj zagotovljen in Avstro-Ogr-|i ne grozi več prelivanje krvi. 1 mirovnega cesarja imamo, veličastnega tka, ki je stal v svojem 18. leta v dežja ažnikovih svinčenih krogelj, ki pa hoče svojo cesarsko glavo položiti na palmo blago-.esa miru . . . Črni oblaki so se razpršili, in — jasni dan ja, dan gospodarskega dela, totnega napredovanja, dan solnčnatega raz vitka! ti tudi v Avstriji krvavijo rane, ki jih niso bajoneti, ki pa vendar pomenijo žrtev inih zmešnjav. Danes še niso znani na-račnni teh žrtev, danes Še ne vemo, ko-bodemo morali mi Avstrijci s težko prislu-i denarji plačavati, da se je Turke iz e vrglo in da se ni uničilo avstrijski vpliv [Balkanu. Avstrijske rane povedali bodejo šele ministri, kadar jim bode zmanjkalo denar-sredstev . . . Takrat bodemo zamogli izreči kritike. Povedali bodemo brez obzira na in levo, kako smo si mi avstrijski držav-stavljali in želeli razvitek balkanskih av. Računali bodemo, je-li ne bi bilo naše ranje ceneje nego postopanje zunanjega mi-tva, ki je danes središče vseh napadov. danes, ko se gre za vpliv ter za veljavo domovine po vsem širnem sveta, lahko 10, dajeAvstro-Ogrska v vseh balkanskih zmešnjavah z m a-a in da so v s i njeni očitni ter skriti s o-ž n i k i v slabotni bojazni odnehali se podali. Naš cesar, naš mirovni ceni potegnil sablje; zadostovalo je, da je le za sabljini držaj in že so naši sovraž-potnhnjeno odšli. Zaman so upali, da bode ijska miroljubnost i najživahnejše lastne in-prezrla! Avstro-ogrska monar-[8 je v teh vojnih zmešnjavah dosegla, kar je začetkoma r tevala. Zahtevala je, da Srbija ne dobi Kusije podkupljenega pristanišča ob jadran-im morju, — in ta zahteva je bila uresničena! ntevala je, da se uresniči samostojna nova m Albanija, — in tudi ta zahteva je bila sničena! Zahtevala je, da se tej Albaniji i od črnogorskega Nikite zaželjeno mesto Jitari, — in tudi tej avstrijski zahtevi se je pokorilo. Iz vseh teh balkanskih zmešnjav torej naša domovina častno, več kot Irtoo . . . 0 računih se bode pozneje govorilo; ali ima le iskrico avstrijskega čuvstva v sebi, lora biti ponosen na uspehe, ki jih je naša 'a v tej krizi vkljub velikanskemu številu Spenih nasprotnikov dosegla. Avstrija je držala evropejski mir, ona je pre-" rila grozovito vojno, ki bi vso Evropo polila se (lobl, otokigorke človeške krvi . . . In zastava II otn še Avstrijo je ostala pri temu eta ter n eo mad eže van a! To nam je vsekakor tolažba! In z novim iar: . . K 18 te I) K 200- z n a jim *J) udi na sedlo, BJ i „Luftšj ceni. bicikel k] kolo (i »vi I) pišite pn strojev. a v Pi rgasse. sredst repčanje ; steklenM ■X 120 za CiSči in. — Bi i mazilo, Drašek a lj vodi a \\ : a K irg na listal ičke, veseljem stopamo na delo, da popravimo zanemarjenost, ki je ta ali tam vsled vojnih zmeS-njav in političnih napetosti nastala. Z novim veseljem povemo, da smo Avstrijci! In pozabiti nočemo krasne zvestobe, s katero nam je stala Nemčija v teh težkih časih rama ob rami. Vse, skoraj vse je Avstrijo zapustilo, — aH Nemčija ni pozabila svojih obljub, ona ni izdala svojega zaveznika, ona je držala v jekleni roki ojstri meč, dokler je morala i naša drŽava" meč držati . . . Tega ne smemo in ne bodemo pozabili . . . Pa še nekaj ne bodemo pozabili! In to je — hinavščino, grdo, brezdomovinsko, izdajalsko hinavščino, kije šla v teh vojnih zmešnjavah kakor pleve v klasje, ki je zastrupljala vbogo slovensko ljudstvo, ki je vsled umetno sestavljenih, Jugoslovanskih" nazorov pozabila na patriotizem in hodila po avstrijski zastavi, kakor da bi bila to barva kakšnega balkanskega kronanega špekulanta . . . Ej, tega ne bo-" demo pozabili! Zmage balkanskih zaveznikov nad umirajočo Turčijo občutili so slovenski voditelji radikalne, liberalne in klerikalne smeri kot zmage nad Avstrijo. Igrača, prava igrača je, to trditev dokazati! Treba je le prelistati slovensko časopisje zadnjega pol leta, treba je le prečitati govore slovenskih voditeljev v zadnjih par mesecih, — in avstrijsko mislečo srce ima dovolj, več kot dovolj! Slovensko-prvaška javnost je pač mislila, da bode vihar na Balkanu podrl i stebre avstrijskega cesarstva in da se bode na teh razvalinah hipoma uresničila nova Jugoslovanska" država . . . Zato se je po vseh slovenskih pokrajinah pojavila strupena gonja proti Avstro-Ogrski, — zato so panslavi-stični agenti uresničili zahrbtno gonjo proti vsema, kar še čuti za habsburško monarhijo, — zato se je večje število slovensko-narodnib inteligentov tako daleč spozabilo, da se je moralo pred c. kr. sodnijo zaradi veleizdaje in žaljenja veličanstva zagovarjati, — zato prihajajo od politikujočih popov zapeljani kmetje danes k nam in povprašujejo s skrbnim srcem: ali je res, da ne spadamo več pod Avstrijo, marveč da smo že srbski podaniki?! — Zato prirejajo tisti slovensko-katoliški duhovniki, katerim je pravoslavni Črnogorec več nego Avstriji prijazni katoliški Albanec, vsako nedeljo na tucate hujskajočih shodov za nbalkanske brate", — zato se upajo komaj „lemenatu" odraščeni kaplani raz prižnice simpatije za Srbe razširje-vati, medtem ko stojijo naši avstrijski rezervisti s puško v roki ob srbsko-črnogorski meji, — zato nabirajo prvaki po Slovenskem za „bal-kanske brate" denarje, medtem ko nimajo niti vinarja za avstrijski „Rdeči križ",--------zato, zato, vse zato . . . Slovenski prvaki so v zadnjih preresnih mesecih dokazali, da jim je Avstrija deveta briga, da prodajo svojo domovino za vsak .jugoslovanski" groš, da se iz panslavističnih vzrokov požvižgajo istotako na katoliško vero, da torej zanikajo katoličanstvo in Avstrijo... Tega ne bodemo pozabili, ne mi in ne slovensko ljudstvo, katerega avstrijski patriotizem in katoličanstvo je močnejši od vseh vseslovanskih panslavističnih fraz. Brez ovinkov povemo: slovensko ljudstvo sodilo bode slovenske vele-izdajalce, to pa ojstreje in brezobzirneje nego vsako drago sodišče! Balkanski dogodki so se vse drugače izvršili, nego se je to pričakovalo in želelo od slovenskih prvakov. Avstrija je zmagala, brez da bi le en bajonet .namočila v sovražnikovi krvi. In zato bodejo zdaj slovenski voditelji zopet poiskali hinavsko krinko avstrijskega patriotizma, karerega so ravnokar prodali in izdali, — pisali bodejo lepe članke in govorili lepe govore, — kajti panslavistične sanje so splavale za sedaj po vodi... Ali naše ljudstvo pozna zdaj te hinavce! In vse besedičenje ne pomaga čez to dejstvo.! Ljudstvo vidi in sliši! ... '*" In slovensko ljudstvo kliče z nami: Proč s hinavci! Balkanske zmešnjave. Skutari Črnogorcev rešen. — Na poti do mira. — Odpust naših rezervistov zavlečen. Mir, zaželjeni mir prihaja. Balkanske države so ga v bistvu s Turčijo že sklenile. In tudi za Avstro- Ogrsko je nevarnost minula. Naše zahteve so uresničene. Skutari je od mednarodnih oddelkov vojaštva zaseden, obstoj in meje Albanije so zasignrjene. Pot iz Jadranskega morja ostane Avstriji prosta. Dokončali smo torej težko krizo. Upamo, d a s e ne bode kmala zopet ponovila. Skutari — zaseden. Oddelki vojaštva evropejskih velevlasti so zasedli Skutari. Črnogorsko vojaštvo je zdaj popolnoma nesrečno mesto zapustilo. S tem je vprašanje Skutarija, ki je stalo vsled gotovega špekulantovstva toliko krvi in denarja, rešeno. Avstrija je mogočni svoj vpliv uveljavila. Naši rezervisti. Včeraj se je vršil ministerski svet, na katerem je poročal zunanji minister grof Berchtold o položaju. Govorilo se je tudi o odpustu naših rezervistov ob meji, ali tozadevnega sklepa se ni sprejelo. Vojaške priprave na južnem vzhodu naše monarhije ostanejo nespremenjene, dokler niso vsa našo monarhijo se tikoča vprašanja na Balkanu rešena. Od rezervistov se jih more le nekaj na dopust (Urlaub) poslati, da se ugodi željam prebivalstva. Ali število moštva ob meji ostane na isti višini. Govori se celo, da hoče naša vojna uprava zvišano stanje vojaštva ob meji za stalno obdržati. Strasohill'ova grenCioa iz zelenjave povzroči MAfelllinflllfl nnt.VAllIlSa moč in je vsled tega pri večjem telesnem naporu IWWMIIWIUIU pUUCUUd;. Zato jo je priporočati zlasti za turiste, lovce, vojake, ===== romarje itd. > ■ ■ i i i = ginja m p ~ imetov, pi kprna rafinerija Regensburg, prodajati v ai^tovi gosp skih planinskih deželah sladkor. Cene DJffaneta zmi sladkorja so mnogo nižje od onih avstrijske^ krnet n finerije, vkljab tema da se mora plačevatifanpak sam nino in porabni davek. Torej vkljnb colni%ovi z »j in prodaja pri nas inozemski sladkor ceneje {epi načrti domaČi. Ta naj kdo reče, da niso sladkorni^ na; ;zaoi roni navadni oderuhi! fcak0 se na Španski kralj Alfonz obiskal je te dni L svojih l coskega predsednika v Pariza. Pravijo, dsaa naših 1 to potovanje politični pomen in da se|rngači nči Španska pridružiti tripelententi oduosno % \z ia8f coski. Ob priliki obiska nameravali so ana*0de vsak kralja Alfonza nmoriti. Ali policiji se je [far je nap čilo, odkriti zaroto in vjeti celo vrsto a«o)j uči, če stičnih morilcev. jem življen lot tak ne Požar v Skutariju. V najbogatejšem dela mesta Skutari, v »bazarju", nastal je grozoviti ogenj, ki je vpe-pelil celo vrsto hiš in prodajalen z dragocenim blagom. Splošno se sodi, da so 6rno'gor-ski vojaki iz maščevanja zažgali, ker morajo Skutari zapustiti. Od teh napol divjih čet, ki so bombardirali cerkve, sirotišnice in bolnišnice, je pač tudi to pričakovati. Oblast je uvedla strogo preiskavo in tudi že več sumljivih oseb zaprla. Kolikor je prebivalstva v Skutariju ostalo, bode pač globoko vzdihnilo, kadar zapustijo črnogorske tolpe nesrečno mesto. Trpljenje v Skutariju. Soproga avstrijskega konzula pl. Zambaur, ki je s svojim možem ves čas obleganja Sku-tarija v mestu preživela, pripoveduje naravnost grozne posameznosti. Obstreljevanje Skutarija je pričelo takoj v prvih tednih obleganja in je trajalo skoraj brez odmora 7 mesecev. Turški vojaki iz trdnjave niso hoteli v mesto hoditi, ker je bilo mesto v mnogo večji nevarnosti. Srbi in Črnogorci so torej proti mednarodnemu pravu na odprto mesto bolj nego na turško trdnjavo streljali. Zlasti krščansko predmestje so Črnogorci bombardirali. Gospa Zambaur ima celo vrsto fotografij ki kažejo razvaline. Tako so bombardirali Črnogorci in Srbi sirotišnico, več bolnišnic itd, Istotako so streljali na konzulate. Najhujše je trpelo poslopje avstrijskega konzulata. Ali tudi ruski kunzul je moral svoje stanovanje zapustiti, kčr so črnogorske kroglje njegovo hišo skoraj popolnoma razdjale. Francoski konzul je moral zbežati v neko klet. Od cerkev je trpela najhujše katoliška katedrala, na kateri so se črnogorski artiljeristi streljati vadili. Gospa Zambaur pravi nadalje, da je morala ona s svojim možem in otrokoma 6 tednov v neki kleti preživeti. Dne 12. in 13. marca padlo je v mesto Skutari več kot 3000 krogelj, m. nj. tudi do 22 cm 'debele, katerim so dali ljudje priimek „ velike svinje." Te kroglje so skoraj 1 m visoke. Turki so se napram prebivalstvu dobro obnašali. De-lili'SQ ji kruha, dokler so ga le še sami kaj imelh Gospa Zambaur trdi, da je bila ona s svojo družino edina, ki med obleganjem ni trpela gladu. Kajti ona si je v začetku obleganja toliko življenskih sredstev nakupila, da so imeli dovolj in da so lahko še vsak dan 30 tujih otrok prebranih. Konec balkanske vojne. Londonska posvetovanja in pogajanja so imela torej le uspeh. Usoda evropejske Turčije je zapečatena. Danes ali jutri, na vsak način pa v najkrajšem času bode v Londonu od Turčije, Bulgarije, Grške ter Srbije protokol podpisan, ki skleni preliminarni mir. Orožje med nasprotniki itak že dalje časa počiva in vse prizadete države so do skrajnosti opešane, tako da čez to dejstvo ne pomaga prav nobeno navdušenje več. O posameznih točkah te mirovne pogodbe smo že v zadnji številki poročali. Turčija odstopi albanskim zaveznikom vse svoje evropejske pokrajine in ostane ji v Evropi le ozki pas zemlje okoli Konstantinopla. Kako si bodejo balkanski zavezniki pridobljeno zemljo med seboj razdelili, je seveda njih stvar. Gotovo je, da bode prišlo tukaj med njimi do hudih sporov. Kajti Grška in Srbija sta složni v sovraštvu proti Bulgariji, kateri hočejo oropati večjidel z bolgarsko krvjo pridobljenih dežel. Kočljive točke, ki se tičejo evropejskih velevlasti, so si te za-so obdržali. Tako bodejo velevlasti odločile, komu naj spadajo otoki v Egejskem morju. Ravnotako bodejo velevlasti, kakor se je to večinoma že zgodilo, meje nove države Albanije in upravo te države določile. Vsi drugi pojavi niso tako važni, vsaj za nas Avstrijane ne! . . . Grozovito prelivanje krvi na Balkanu prišlo je torej do konca. Skozi stoletja mogočna Turčija dokončala in izigrala je svojo zgodovinsko vlogo v Evropi. Balkanski narodi bodejo morali zdaj dokazati, da so za gospodarski in kultu r n i razvitek zreli in da niso le slepo orožje v roki zlasti od Rusije plačanih pr o t ia vb tr ij skih panslavistov. Na vsak način je gotovo, da vkljub sklenjenemu miru balkanskih zmešnjav še ni konec! IZZCLG MAGGI za izvrstno kakovost MAGGIievlh kock mSm p° 5 vin-za''litra nai- IHIMM8 mMr finejše goveje juhe. Le-te so najboljše! Blagovolite to upoštevati pri nakupovanju. Politični pregled, Kužna postava, ki jo je državna zbornica sprejela, je od cesarja potrjena. Postava določa natančno one kužne bolezni, ki so podvržene naznanilni obveznosti. Med te pa ne spadajo splošne ljudske bolezni, kakor n. pr. jetika ali tuberkuloza. Nadalje določa postava pri izbruhu kug izoliranje bolnikov, desinfekcijo, omejitev rabe vode in prometa z življenskimi sredstvi, izpraznjenje stanovanj, nadzorovanje gotovih oseb, uničenje živali, zapiranje učilišč, prepoved krošnjarstva itd. Troške za boj proti kugam nosi v prvi vrsti država. Kazni zaradi prestopkov zoper to postavo obstojijo večidel iz denarnih glob in se ta denar za javno zdravilstvo porabi. V Gradcu so se vršili med svobodomiselnimi in klerikalnimi študenti poulični pretepi, ki so postali tako hudi, da je moralo vojaštvo red napraviti. Klerikalni listi seveda zdaj kričijo in delajo iz črnih protežirancev prave mučenike. Smešno! Gališki deželni Zbor je vlada razpustila, ker ni prišlo do zaželjenega sporazuma med Poljaki in Rusini. Obenem se je razpisalo nove volitve. Na Češkem postavilo se je za deželo vladi-nega komisarja. Nemško-češka pogajanja so se namreč razbila in sredstva za deželno gospodarstvo sa pošla. Dosedanji deželni odbor pomagal bode komisarja kot posvetovalni zastop. -; Oderuhi. „Der deutsche Landwirt" poroča: Iz^Salzburga se piše, da se tradi bavarska slad- Dopisi. nepotrebni Sv. Marjeta ob Pesnici. Preteklo mn pametne imel je naš zagrizeni prvaški 1'ajmošter J|j18a jzven Frangeš „binkoštiio pridigo", ki je bila iteoretično najgrše politične hujskarije. Naj prve je n*i pridelov čez nemški „Schulverein", češ da se v ne^a ^ar jQ njegovih šolah otroke Bluteransko" vzgajanj svoj0 zabil je seveda to nesramno laž dokazati.. ga8(j jm zabil je povedati, da ima „Schnlverein: naidi v A svojimi člani tudi mnogo katoliških clnhovn* JJaša katerih vera je bržkone boljša od one tejL]i ne na prižnici razsajajočega Prangeša. Seveda je FA'j,:;^ nc-tudi udrihal po nemškem društvu „Siidr^ in govoril o germanizmu ter protestanti zn so se ljudem lasi jezili. Mi kmetje se ne damo zapeljati v sovraštvo proti Na ki nam bi bilo le škodljivo. Svetujemol Frangešu, da naj s svojo grdo gonjo v poneha. Politične stvari nimajo v hiši Boi opraviti in kdor zlorablja cerkev v svoje] skarije, ta škoduje sveti veri bolj nego T brezvercev. Krnel Sv. Ožbalt na Dravi. Dragi „Štajerc' let se že poznava, pa ti Še nisem kaj na iz našega zapuščenega Sv. Ožbalta. Sedaj j enkrat naznanim, da imamo tukaj pre dega gospoda fajmoštra; nas imajo za „fakine", „lumpe" i. t. d. Pravijo, da otrobom mešamo in da nas svinje pojejo, nas še vejo veliko vzrokov, samega sebe | vidijo, ko v pijanosti doli čez cestne zioj dejo ... Za zdaj pa z Bogom, naš Vinkoj hodnjič pa več! Nacek Kajtebij le osk vcepila netije v Kmeti ljudst stva d tudi v zapus P* astil l volilne s vam k je Kmetski stan, srečen ali je? Valona. Piovizorična vlada nanovo uresničene države Albanije imela je doslej svoj sedež v albanskem mestu Valoni. To mesto Valona, ki je imenujejo Turki Avlena, leži v doslej turškem vijaletu Janina ob jadranskem muiju. Mesto, katerega kaže naša slika, ne šteje niti 7000 prebivalcev ; vendar pa je ravno tako v gospodarsko-trgo- vinskem, kakor tudi v političnem oziru jako važno. V tem mestu imajo svoj sedež trije grški nad- škofje in trije evro- pejski vice-konzuli. Grška bi to mesto prav rada zavzela in obdržala. Ali Italija in njeni zavezniki se krčevito branijo zoper to di na mora at le arniške. aj se 1 emu si je brez okolnice i«h je zel< M'.riv? N© :omaj ča .'Opet dru£ (Dopis iz kmclskih krogov). 'jega fiCSJ. Vojni duhovi so se nekoliko ohladili.Jasiravno kritični dnevi se polagoma odstranjujejo inftiietijskih mir bode končno obvladal. Delavsko vprfočejo iz se rešuje, kako bi se zamoglo spet skozi flednika, i ski stan dobrobit držav s-.asignriti, kajti ifijo ne sf so, da puška in kanon ne moreta strelj^či ravno je Še toliko svinca na raspolago, ako rfavo ter i veški želodec pred vsem s tečno hrano* pričo s-njen, za katero hrano skrbi le kmet, djrnge atai potom lastnoročno obdelanega zem!jišča.^ušenem ■—g——_____________ ___ jmet ne. iji pa hrt ■e po pet >a k metal |jrat, nevi )jim otr lotnemu io pc :lah. E je splo trezno, vsacegf j ako mil, ali stanoi von Valona taAlfcjn'erK opazi dstraža mora 1 raka prei grško nakano. Ni izključeno, da bi prišlo vsa sanja Valone še do ojstrih ter nevarnih zmešnjS ike, = ' ginja in pomanjkljivost delavskih moči, to je ~ kmetov, postaja dan za dnevom očitnejša, in - v a78™ gotovi gospodje bo se spet le na »ubogo paro" ne njenq {meta zmislili, mu pomagati, dobro vedeči, da atrijske n & kmet ne bode na svojem zemljišču delal, ičevati o ampak samo puško prezentiral, so takoj vsi sta-colnuu piovi z njim vred »ferdamani." Pa vsi ti, sicer ;eneje nq |epi načrti, kako se naj kmetu pomaga, kako dkorni 1 M naj izseljevanje v Ameriko in drugam zabrani, kako se naj delavske kmetske roke pomnožijo ,e dni in ga svojih kmetijah, ne pomaga nič, dokler se jo, da 11 pa naših ljudskih in meščanskih šolah ne pre-la se ho drngači učni red (Lebrplan). osno Ffl Iz lastnega prepričanja uvidel in potrdil mi so anarhl bode vsak še tako veliki sovražnik šole in vsega, le je poAir je napredno, da so množina otrok nekaj v rsto and D]i uči, jesar kot kmet, delavec nikdar v svo-em življenju v praksi ne potrebnje in je tudi ~~~~~~~ rot tak ne zastopi. Koliko uric se za gotovi nepotrebni poduk potrati, in popolnoma za pralen nič. Ali se ne bi te urice veliko koristnejše iklo nedi B pametnejše porabile, da se otroke v letnem jster Jei ^ jzven g0]e v prekrasno naravo pelje, jih > bila po loieticno in praktično seznani s stanjem zemlje 3 je udn ^ pridelovanjem skusnih sadežev, torej učenje s v nemi t ^ar je kmet stvorjen, da bi se na tak način vzgaja. |jji Bvoj0 ;,em]j0 ljubiti in svoj kmetski stan kazati, j jtggt; imeti5 ne pa da ga — sovraži, s tem rerem i )jajdj T Ameriko, v fabriko." duhovnu *jaga g0ia ny i6] ,ja naj D; nekaki uradniki 3ne tega ^ De pa kmeti. Imamo sicer kmetijske šole, a je Brai jj njjh učenci se požvižgajo za kmetijo, hočejo „Si'idma »ti le oskrbniki, uradniki, nadzorniki, ne da bi antizmn, e vcepila v njih mlado srce ljubezen do na-e se se? lednega kmetovanja; nasprotno se ga tira od >ti Nemo metjje v tovarne itd., izseljevanje se podvojuje. itujemo I Kmetske otroke, ki tvorijo precejšnjo ve-ijo v cei jjno ijndske šole, naj bi se na praktično urejena isi tiožjijjgegtva dalo, kjer naj bi so v delu izurili ka-v svoje ttor tadi v teoriji. Če bi tako vzgojena mladina nego a L]0 zapustila, bil bi kmetski stan čaščen, spod-Kmetji ndljiv, pričel bi z lastno glavo misliti, na bi ijerc , d , pnstil od advokatov, duhovnov, profesorjev kaj nazi j vdihe recepte komandirati, ampak rekel bi: Sedaj fa |Z vam kruh pridelujem ! ij precej I g0/a sjane Btariše ogromno denarja, zato jo za .. tndi na pridnost veliko polaga zlasti; učitelj-da se i (y0 mora biti strogo. Ali cela šola ima mno-pojejo. ^rat )e ta uspeh, da zamore otrok kot mož sebe pi pvarniškega (fabriškega) hlapca vlogo igrati. itne zida ^kaj 8e jorgj 0trok v šoli nbija in se vendar i Vinko, j0jemn stanu primerno ne uči? Tadi neumnež, Cajtebrig [j je i)rez g0]6] znai b0(je gotovo v fabriki sa-■ »kolnice voziti. Da pa bi se otrok obrt učil, ±t eh je zelo malo, kmet pa biti noče. In kdo je II oil jjy? Ne gola, ampak stariši, ki že večinoma »maj čakajo, da bi jim otrok kaj prislužil; Opet drogi kmetski stariši hočejo imeti le iz i jega gospoda kaplana, advokata, sploh gospoda, ihladili. 1 asiravno tvori večina ljudskošolskih otrok le iz ijejo in t netijskih in kočlarskih starišev, torej kmetov ; ko vprai *c>jo iz svojega kmetskega otroka kmeta-na-: skozi ki ednika, ampak škilijo za gospodom. Ne pomi-kajti xb |ijo ne stariši, ne učitelji, kaka vrednost da a streljat 5i ravno v kmetskem stanu za deželo in dr-ako ni wo ter kmetsko ljudstvo samo. Stariši grenijo hrauo n pričo svojih otrok kmetski stan, hvalijo le net, del rage stanove; ni čuda, da se v mladem nei-:m!jišča. knšenem srcu porodi misel: vse drugo biti, le net ne. Vsi hočejo le gospoda »špilati", kme-|ji pa hrbet pokažejo. Vseh drugih stanov imamo i po pet, deset namestnikov kot uradnikov, t kmetski stariši kar tirajo svoje otroke štu-tat, nevedoč, kako škodo povzročajo večkrat lojim otrokom, pred vsem pa samim sebi ter lotnemn kmetskemu stanu, medtem ko imamo sno pomanjkljivost na delavcih, hlapcih in ah. Kdor pa je že meščansko šolo obiskal, loh za kmetijo zgubljen. Pomisli se naj, trezno, ne samo milionarjem ampak sploh [ vsacega gospoda, kaj bi se z gospodo zgo-ako bi kmet namah z zemeljskega površja ali rekel: jaz ne delam več, nočem dru-stanov preživeti! ? Ali bi potem tudi kmet rad gospoda špilal? Mislim da ne. Torej ljubezen do kmetske grude rodi žlahten sad, vkljub temu če je ravno zadolžen. Deloma se tudi temu pride v okom, ako se daje kmetu postranski zaslužek, ki ga ojači. Tudi Avstrija bi zamogla s postavno šolsko preosnovo mnogo pripomoči napredku kmetovanja, pa bi se v kratkem dokazalo, da živi v Avstriji veselo, močno, gmotno, dobro podprto in zadovoljno ljudstvo, ki tudi res kaj zmore in je neomahljiv steber državnih zakladov. Politični pustolovec. Kralj Nikita črnogorski je torej v vprašanju Skutarija odnehal. Mnogo peres hoče zdaj iz črnogorskega vladarja nekega »junaka odnehanja" napraviti. Glasom teh peres se je kralj Nikita v .usodni uri" čez »nezvestobo Rusije" hudo pritožil. Tudi se baje v krogih črnogorske vlade nasprotje proti Rusiji vedno bolj širi; kralj Nikita je baje tudi zaradi tega Skutari izpraznil, da s tem pred svojo deželo tudi proti Rusiji demonstrira. Kako paše ta .,demonstracija" k nujnem opominu Rnsije, Skutari izprazniti, ne povedo niti najnovejši hvalospevi kralju Nikiti, ki znajo njegove »duševne boje" v zadnjih dneh tako ginljivo popi-savati. V istini se je zadeva mnogo bolj prozaično izvršila. Kralj Nikita do zadnjega dno ni mislil, da bode Avstro-Ogrska »resno nastopila"; nikdar ni hotel svojo »pravico na Skutari" z orožjem v roki braniti. A ko je videl, da zahteva Avstro-Ogrska pod vsakim pogojem izpraznenje Skutarija, dal je zadnjo sobotu brez vsacega »duševnega boja" kratko odločen svojim financielnim agentom v Parizu nalog, da naj njegove izdatne denarne zaloge »a, la hausse" engažirajo; kajti »junaški sklep", Skutari pustiti, moral je vsekakor kurze navzgor pognati. To je umazana zadeva, ki pa Avstro-Ogrsko nič ne briga. Treba jo je pa pribiti, da se čez vso slavospeve dokaže, :(j a je črnogorski kralj Nikita navadni brezobzirni špekulant, ki se ravna zgolj po hipnem dobičku, katerega zamore prijeti. Iz tega vzroka pa se mora nastopiti tudi proti bajki, da se je kralj Nikita z Rusijo spri in da imajo v Crno-gori slabo mnenje o ruskem carju. Jasno je, kaj se hoče s takimi tendenčnimi poročili doseči: Ko je kralj Nikita denarni dobiček svoje operacije proti Avstro-Ogrski na borzi v Parizu v žep vtaknil, hoče se zdaj zopet Avstro-Ogrski »pošteno" približati in se dela vsled tega sovražnika Rusije. Ali bodejo na Dunaju tako neumni, da bi verjeli tej stari nakani gospoda v Cetinju ? Ali Avstrija in Rusija ne bodeta enkrat že trudni te igre, pri kateri izigrava pritljikavi kraljic črnogorski eno državo proti drugi ? Skrb v tem oziru ni nevtemeljena, kajti na Dunaju še vedno ne znajo vkljub vsem izkušnjam v zadnjih 20 letih s slovanskim elementom pravilno ravnati. Še vedno se ni izpoznalo, da so ti ljudje po navadi nezvesti in brezvestui politiki, ki roko, katero ližejo, v drugem hipu že ugriznejo. Da je avstro-ogrska zunanja politika opetovano poskusila, s Crnogoro ljubkovati, ker je hotela na ta način Rusijo na jugu prqfcositi, koštalo je monarhijo mnogo denarja in še več na politični reputaciji. Politike, kakor se jih najde v Cetinju in v Belgradu, se lahko plača, ali z njimi zvezati se ne sme nikdar, ker le toliko časa služijo, dokler se jih ravno plačuje. To je avstro-ogrska balkanska politika vedno prezrla. Zato so nove simpatije kralja Nikite za Avstro-Ogrsko stvar, ki jo je sprejeti z veliko previdnostjo. Ceniti jih je le kot novo finto političnega pustolovca. („Freie Stimmen.") Novice. Železniška nesreča na Balkanu. Na progi proti Drami trčila sta dva vojaška vlaka Bul-garov skupaj. 150 bulgarskih vojakov je bilo takoj mrtvih, več kot 200 pa težko ranjenih. Nova živinska kuga. Na Litavskem se je pojavila nova živinska bolezen, ki jo imenujejo po njenem iznajditelju »Boliger-kuga." Pojavlja se najprve pri zajcih in drugi divjačini, a potem se razširi hitro tudi na govedo in drngo domačo živino. Bolezen je tembolj nevarna, ker je še neznana, jako hitra in izredno nalezljiva. Na domeni Wierzchowice umorila je ta kuga v dveh tednih 60 kosov govede. Iz Spodnje-Stajerskega. „PoetOVia". Oblast je zdaj konečno in pra-vomočno koncesijonirala veliko električno podjetje »Poetovia", ki se namerava pri Ptuju zgraditi. S tem je uresničenje tega v gospodarskem oziru velevažnega podjetja zasigurjeno. Polom V Laškem. Veliki polom v Laškem bode zdaj vendar ugodno rešen, tako da prizadeti ne bodejo nobene škode trpeli. Za saniranje posojilnice se bode namreč dobilo iz štajerskega sklada 200.000 K posojila, za katero prevzame država 3% obrestovanje. Ta svota bode za ureditev razmer zadostovala. S tem bode pa tudi menda brezvestni gonji prvakov konec, ki so hoteli nesrečo v svoje politične namene izkoristiti. Popravek. V dražbeni oklic glede razprodaje posestva g. Rudolfa Dergan se je vrinila, ne po naši krivdi, napaka. Razprodaja se vrši namreč dne 27. maja 1913, ne pa dne 20. maja. Cenjeni interesenti naj blagovolijo to na znanje vzeti. Velika „erbija." Tedne m mesece sem govorijo v okolici Ptuja že o velikanski »erbiji", ki so jo baje sorodniki po nekem v Ameriki umrlem Pavlu Ramšak dobili. Govorilo se" je, da je Ramšak 2'A milijona kron zapustil in pilo se je na ta račun, da je vse vriskalo ... Izvedeli smo, da je sledeče istina: Pavel Ramšak je dne 11. septembra 1912 v »Congo-Mine" pri Trinidadu (Colorado) smrtno ponesrečil. Mož ima v Polani in v Št. Janžu pri Ptuju dva brata Antona in Jožefa Ramšak. Ta dva sta podedila njegovo zapuščino. Ali ta dedščina ne znaša 2\4 milijona, temveč le 500 dolarjev, to je okroglo 2.500 kron, od katerih je pa tudi še razne troške odtegniti. Vso veselje je bilo torej pre-rano! Požar. V Cirkovcu pri Šoštanju je pogorela hiša in gospodarsko poslopje posesestnika Do-bovičnik. Nekdo je nalašč iz maščevanja zažgal. Skoda znaša 4000 K, posestnik pa je le neznatno zavarovan. Sejemska sleparija. Na sejmu v sv. Filipu pri Kozjem prodal je posestnik Zavoršek iz Se-rone posestniku Gaberšku kravo za 105 goldinarjev. Zvabil ga je potem na samotni kraj in mu dal 105 kron, češ da sta se za krone in ne za goldinarje zmenila. Zavoršek seveda za to ceno krave ni hotel dati; ali Gaberšek ga je vrgel v jarek in je kravo odgnal. Pri kvartanju so se hlapci Pitrof, Zerof in Ravnjak v Planini stepli. Pirof in Zerof potegnila sta nože in sta z njimi osuvala Ravnjaka, ki je bil smrtnonevarno ranjen. Težko da bi okreval. Storilca sta že zaprta. Sodniji naznanjen je posestnik Anton Jager iz Drevenika, ker je na zverinski način svojo kravo mučil. Take divjake naj bi se občutno kaznovalo. Pobegnil je iz Maribora špediter Unter-kofler, ki je prišel v konknrz. Vlom pri lastnem Očetu. V bližini Stradena vlomil je pri posestniku Prauwallner njegov lastni sin in mu ukradel 200 K. Najprve so tatvine nekega druzega dolžili. Ali orožniki so kmalu resnico na dan spravili. Smrtna nesreča. Pri delu udaril se je ru- Na predstraži opazi približavanje sovražnika najprvo, ali raza je tudi največji nevarnosti izročena mora biti v svoje varstvo posebno previdna. ka predstraža je tudi glava človeka, obraz, ušesa in nos in ti organi so vetru in vremenu najbolj izročeni. Nahod, bolečine v zobeh in ušesih, glavobol, obrazne neuralgije, z njimi zvezano pomanjkanje spanja in marsikatere bolezni, ki nam grozijo vsled prehlajenja ali prepiha, zamoremo pa kmalu zopet odpraviti, ako imamo pri hiši Fellerjev bolečine odpravljajoči zeliščni esenc-fluid z znamko »Elzafluid". Našim čitateljem priporočamo, 12 steklenic za K 5-— in Fellerjeve odvajajoče »Elza-krogljice" 6 škatljic za K 4 — franko od E. V. F e 11 e x , Stubica, Elsaplatz št. 241 (Hrvatsko) naročiti, k----------- — 4 — dar Anton Rebov v Trbovljah s krampom tako močno v trebuh, da je drugi dan v bolnišnici umrl, brez da bi prišel zopet k zavesti. Pri Vlomu zasačen. V Križanohu pri Kozjem je bilo trafikantu Vrečko mnogo tobaka in smodk ukradenih. Sum je padel na hlapca Jožefa Ru-preta, katerega so odslej nadzorovali. In res je čez par dni Rupret zopet prišel; vlomil je v mizo, v kateri se je nahajalo več kot 1000 K denarja. Ko je hotel z denarjem pobegniti, prišel je Vrečko in je tata sodniji izročil. Težki sum. V Slemenu so našli hlapca Jurja Cafata z veliko rano na glavi mrtvega ležati. Splošno se sodi, da se je izvršil nad Cafuto roparski umor. Orožniki so zaprli hlapca Janeza Sterink, ki se ga dolži tega zločina. Umor lastnega Otroka. Vžitkarjeva hčerka Jožefa Blakšič v kozjanski okolici imela je otroka z oženjenim posestnikom Francom Dobrina. Ta Dobrina bil je od sodnije obsojen, plačati 10 K mesečno za otroka. Vsled tega je sklenil otroka umoriti. Ko je otrok sam doma spal, prišel je Dobrina tja in mu je vlil strupa v usta. Ko je prišla Blakšič domu, bil je otrok že mrtev. Morilca je pomagala i njegova hči Cecilija. Dobrina in njegova hči sta že v ječi. V pijanosti padel je posestnik Joh. Smar-kol v Brodeju na Vranskem čez neki most v potok. Potegnili so ga sicer pravočasno iz vode, ali pridobil je smrtnonevarne rane. Alkoholno zastrupljenje. Vsled preobilo za-vžitega žganja umrl je na cesti med Sevnico in Šmarjem delavec Franc Kljun. Bolezen v gobcu in na parkljih na Štajerskem. Zopet se pojavlja ta v gospodarskem ozira grozna kuga naše govede. Kmetje, bodite previdni in naznanite takoj vsak slučaj! Oblast poroča: Ker se je kužna bolezen v gobcu in na parkljih (slinavka in grintavka) pojavila v Muravu, se občinskim predstojništvom naroča, da dado po živinooglednikih pregledati parkljarje, da se tako zasledi morebiti prikrita (zamolčana) ta bolezen. Živinozdravnikom se nadalje naroča, da na živinskih sejmih, živinskih razstavah (ogledih) in pri ogledovanju živine na železnicah natančno pregledajo posamezne parkljarje glavo za glavo, ter da natančno nadzorujejo hleve, v katere se vpostavlja tržna živina. Občinska predstojništva in c. kr. orožništvo imajo čim preje poročati o zdravstvenem stanju parkljarjev. — Le najstrožje odredbe zamorejo premagati to bolezen, ki je velikanska nevarnost domače živinoreje! Iz Koroškega. Vrba na jezeru. (R a z n o). Piše se nam: Dohod tujcev je že pričel. Vedno delavno olepševalno društvo napravilo je lepe nasade poleg grada Velden in kavarne (Cur-Kaffee). Uprava deželnih cest pa je pustila cesto od kavarne skozi te nasade pa do kiija, ki je najlepši košček vrbske zemlje, z debelim šodrom posuti. Antomobili in drngi vozniki se hodejo lepo zahvalili. Ali se ni moglo tukaj, kakor na naših cestah, šoder s peskom nasuti ali pa finejši šoder vzeti? Izjavljamo izrecno: ne razumnemu in čudežno pridnemu cestnemu mojstru gre krivda, temveč nekemu drugemu, katerega bodejo pri deželnem stavbenem uradu pač poznali. Nekje pač manjka pravega razuma zavzdržanje cest v zdraviliščih. — Kdor potuje, tudi lahko kaj pove, tako tudi o Vrbi. Zanimiva je res pridnost tnkajšnih ljudi. Vsak rokodelec in obrtnik si vstvari tukaj svojo eksistenco i. s. v čast Vrbe, ker to so čebelice, ki neumorno delajo in to je sreča za Vrbo. Naš nepozabni župan Ernst Ulbing je umrl; on nam je kazal pota, po katerih naj hodimo. Ali k sreči smo našli zopet može, ki so v njegove stopinje stopili. To so : sedanji splošno priljubljeni Župan Anton Katschnig, dr. Engstler (danes voditelj v Vrbi), Ch. Mosslacher; ti storijo vse za procvit Vrbe. Naša želja je: Bog ohrani naše pogumne može! — Naznanila za stanovanja prihajajo že tako pogosto, da smemo računati na lepo si'zijo, ne pa na slabo, kakor se je začetkoma vsled voj-skinih zmešnjav mislilo. — Ta se že pridno kopljejo. Tako se kopljejo že skoraj vsak dan v jezera krojaški mojster Anderwald, posestnik Schranz in O. Moro. — Stavbinstvo je živahno, tako da se bode v par letih že o veliki Vrbi lahko govorilo. Posebno občudovanja vredna je zgradba hotela g. Mosslacher, katero lajiki in strokovnjaki hvalijo. — Lepo naprednje tudi nadaljevanje vodovoda, ki ga izvršuje graška firma Briickner & Comp. — Edino glede ravnanja c. k. poštne uprave moramo vedno tožiti; in naša potrpežljivost bode konečno tudi ponehala ! Roparski umor na lastni svakinji. V Beljaku umoril je mizarski mojster G. Urban svojo svakinjo, lastnico vile Julijo Palese. Ustrelil jo je v njenem stanovanju ter jo oropal. Morilca, ki je pijači udan in je bil tudi že nekaj časa v norišnici, so zaprli. Ustrelil se je v Celovcu knjigovodja Konrad Solath. Vzrok samomora je teška bolezen na živcih. Smrtna nesreča. V Limmersachu padel je ključarski pomočnik Avgust Tanzer iz „grušta" 6 m globoko. Ranil se je tako težko, da je čez par minut izdihnil. Vlomil je neznani tat v Drakslerjevo kočo v Herzogbergu in ukradel vžitkarju Nestler raznih predmetov za 60 K. Samomor V zaporu. Zidarjeva žena Rozina de Cillia, ki je bila zaradi požiga v preiskovalnem zaporu, si je v zaporu vzela življenje. Zaradi požiga so zaprli v bližini Beljaka hlapca K. Branner. Dolžijo ga, da je zažgal poslopja posestnika Wenger v Činovicu ter napravil na ta način za 30.000 K škode. Požar. V Spittalu je pogorelo magacinsko poslopje pri kolodvoru. V bližini so velike zaloge lesa, ki pa se jih je k sreči rešilo. Lep Sin I V Gandischu imel je Simon Seifried svojega 72 letnega očeta že dalje časa v kleti, polni umazanosti in mrčesja, zaprtega. Starček je grozno trpel. Sin je hotel na ta način njegovo smrt pospešiti. Orožniki so napravili temu mučenju konec. Vlomili so neznani lopovi v „Wolfsberger-hiitte" na Saualpe. Napravili so za 70 K škode, ali našli niso ničesar, kar bi bilo vredno ukrasti. Nogo zlomil si je pri delu žagarski delavec Anton Zamolo. Pripeljali so ga v celovško bolnišnico. Obstrelil se je mizarski učenec Joh. Payerer v Feldkirchenu. Deček se je igral z nabasano pištolo, ki se je sprožila in ga hudo ranila. V sveže apno padel je v Št. Pavlu i. L. božjastni delavec A. Krobat. Pridobil je jako hude opekline. Tatvina. Lastniku »ringelšpila" Luki Miiller ukradel je njegov uslužbenec Viktor Prettner 80 K denarja. Ko so Prettnerja zaprli, našli so pri njem še 50 K. Sodnija išče nekega „žnrnalista" Fr.Schreiter pi. Schwarzenfeld in njegovo ženo Aurelijo, ker sta v Celovcu raznim oficirjem na sleparski način denar izvabila. panji pri obširni zalegi lakoto in pomanjkanje vodKa pijo. Ako se to dogaja, mora čebelar z medoa^| sladkorjem jim takoj na pomoč priti, drugače p zalego moriti in ven vlačiti in potem ostane panj Književnost in umetnost. Crnagora z albanskim obrežjem doli do Durazza, nadalje Albanija do Ipeka na vzhodu, bivši sandžak Novibazar, Srbija do Užice, Bozna in Hercegovina do Serajeve in Mostarja se vidi na novem, ravnokar izišlem G. Freytag'ovem ročnem zemljevidu o Črnogori s sosednimi pokrajinami Avstro-Ogrske, Srbije ter Albanije, 1 :600 000, cena 60 h (s poštuino 70 h), ki se dobi v vsaki knjigotržnici ter zalogi kar-tografičnega zavoda G. Freytag & Berndt, z. z o. z., Dunaj VII., Schottenfeldgasse 62, proti vpo-šiljatvi svote (tudi v pismenih znamkah). Veliko merilo in natančna izpeljava omogočijo dobro zasledovanje važnejših sedanjih dogodkov. Od evropejskih velevlasti določena severna meja je tudi že označena. Iz teh razlogov zamoremo ta zemljevid pač vsakemu interesentu priporočati. Koledar naprednega čebelarja za mesec maj. (Piše Alojzij K i Kritični dnevi kc nam povedo, da se t zanašati. Sneg, mr, mi«, Vel. Nedelja.) :m aprila in v začetku maja smemo letos na zgodnje roje a, veter in oblačni dnevi ne eli P°g že ne latniki ali predzadnji okvi Če je zadnji al bodejo čebele . zalegla v njem jajčica vedno z večjimi mno le. Za razširjenj saj polsatniki, ki vložijo, nikdar p; predzadnji okvir: idjani satnik takoj obdelale in Kdor špekulacijsko pita, lami nadaljuje. Ako je e m ališča se ;e naj med ne na sredo obnožnino n polno, se naj še medišče odpre, kjer satnikov s črvički vložiti, da mnogo čebel tja pnllice gojene v ter matico tja zvabijo, da zaleže vse pridjane sanptičje, plezaj« slučaju, da matica noče v medišče, se jo lahko senikom ter nikom vred doda. Le nikdar ne preoskega prosto zredči in puščati, ako je vreme za pašo ugodno, /.a slučaj* lešice vedn naj ima čebelar vse pripravljeno, ne da bi roj nilsaj vsak ted visel, kišta in remšc pa še nikjer. Okvirčeki naj betice za zaliv. v začetku prevideni, da ima roj kako z delom p:.m, da dane? drugače kaj rad v križe dela. Ako ni v bližini čebdffosfata, 125 dreves, da bi se roji vsedli, se lahko bor ali troiia sulfata. N bližino nastavi. Kamor rad roj iz panja popiha te£ začneš lah mogoče spet vlovi, ali je v strahu, da mu ne bi novega panja, ta naj doda košček zalege črvičkt boljše trotne zalege, iz istega starega panja, ki in v novem bivališču mu roj ne bo več ušel. F se to rado pri drugačih torej pevcih dogaja. Na naj od zgorej navzdol šprica kakor dež, ne pa c daj navzgor, ako misli odleteti. Pri prvih rojih i panja z medom mazati, ker imajo itak seboj medu. Tudi ni treba s panjem čakati, da bi vse v njega odišle, ampak se takoj postavi na svoje Kdor vsako pest čebel posebej ogrebe, ni dobro, le močne imeti. Če se stari koš ali roj na drugo dene, na njego mesto pa mlad, bodejo staremu nagon za zopetni roj pregnan. Mladi kakor s se v 14 dneh preiščejo, ali imajo zalogo in zdrai dovitno matico. Če to ni, se mora druga matica ali pa se izreze zrel stolpiček matični v podob ter se ravno tako vcepi v en satnik, v treh do dneh je matica izlezla, čebele jo rade sprejmejo je rešen. Ako pa v slučaju rojitve nastopi dež, morajo mladi roji krmiti, drugače znajo od lakot Zum, zum, Škropi z n ne. Ce lisi Steckenpferd milo lilijino mlekd vedno kakor doslej neobhodno potrebno onelno negovanje kože in lepote. Vsakodni znanjevalna pisma. Ji 80 h povsod v z; Gospodarske. James dopustijo čebelam si živeža poiskati, zato tudi močni Kmetovalčeva opravila v mesecu Pri domu bi morala biti pravzaprav sedaj nejša opravila dovršena, toda nekaj dela, osobito pi] časa dežja, se dobi še vedno pri hiši. Če posl drugega opravila, pripravljajo naj drva za kurjai vijo naj v red gnojnik, popravljajo naj vile, grablje,! in srpe, popravijo naj vozove in druge k vozom joče pritikline, a tudi na seniku naj lepo vse po: in ga nato skrbno osnažijo. Na dvorišču se pa tudi še dobi delo. Kjer leži voda, naj se globine jejo, na previsokih mestih naj se prestrže tak voda z njega sproti odtekala. Če se dela na d' o dežju blato, potrosi ga z gruščem. V hle strogo onega, kar se ti je priporočalo v aprilu mi posebno pa skrbi, da bo hlev snažen in da se dostno prezračeval. Sedaj že lahko spuščaš ži dnevu na prosto in tačas uporabi za to, da hlei] beliš in ga dobro prezračuješ. Če imaš ovce, osti a svinje pripusti. Za vino v kleti je nastopili Ščajočo toplino tudi večja nevarnost, kajti vino pokvari. Ker se vino vsled gorkote raztegne ali zato zrahljaj veho nekoliko, sicer ti vino sod 1; žene. Če vina še nisi pretočil, stori to o lepem takoj, kajti če je vino še na drožah, se drože d1 in v tem slučaju boš imel opraviti z zavrelko, kij lahko popolnoma pokvari. Na polju: S sejanjem ti sirka ali metljaka, lanu, konoplje, pese, buč, fižola,! in sajenjem krompirja nadaljuj do druge polovice, Zeljne sadike presajaj in posejaj zgodnjo repo in Žito oplevi, a krompir in turšico okopaj, kaši slednja dva tudi osuj. Prične se košnja inkarnali laške detelje pa tudi s košnjo lucerne in k lahko pričneš. Po krmski rži in inkarnatnici obseji s cinkvantinom, zimskim rudečelistnim radičem obsadi jo z zeljem ali pa s krmsko peso. V obiraj mladim trtam in divjakom nepotrebno mi] kakor hitro napravijo 5—10 cm dolge poganjke, t starih trtah napravi to, čim lahko spoznaš, kateri poj ima zarod in kateri ne. Na podlagih cepljenih ti čimprej vse mladje. Prični z žveplanjem in škropijo. na najl trt. Trte začni žveplati, čim je mladje 10 do 15 x { dolgo, škropili pa, čim so se razvili na poganja mladju 3 do 4 listi. Okoli 20. maja, če nastopi £en Je IeP vreme, pričneš lahko z zelenim cepljenjem. Cejde, V vrt nogradu mnogo plevela, oplevi ga činaaikdar ni potre^j zaradi i od ngodr Več Koliko ot [mislijo st; I ako sni Kajti opazuje ečidel tak skak akor to i slabotn ' duševni stna Se alnc s _ .tvi 6< in pod JaSka go. tka godi: uzikov, i v kopel iludne. 2 poleg raoi o 20. maja Od novejših a, ki se jih H in od kr zapin :h Feller igljice", k le. One po ikatljic kos Stubica, El telju! .pinske Ink z 117 c "Ti Ciša »litr pokazalo v vinogradu m: Ako hočeš pomagati trtni rast: po sredi med vrstami tako, kakor bi sejal žit pridno trtjone, črne rilčkarje, grozdnega molja in ti__ zavijača, majevega hrošča in drug vinogradom škaE mrčes. Posadi v trtnico strtificirane cepljene kol Mi MA m\ii\ [ft na glavnem trgu zraven apoteke priporoča svojo zalogo: Otročjih igrač, raznih Trst usnatent blaga kakor kofre, taške za iolo, za nakupovanje in za denar, toaletne reči, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. bestek, žlic, nože za žep in prave Solinger britve itd. Blage iz celuloida in roga, kako tudi pletarsko blago npr. kerbe za potovanje vseb vrst. Razno blago iz stekla in porcelana, talarje, piskre, sklede, flaie, glaže in drago v to stroko o padaj oče reči. Bazami oddelek i« od 20 vin. naprej. Posebno lepe reči pa za 10 de K 1*20. Vzorce franko od voljnenih in modnih pralnih štofov 330 cefirjev 1 platnih, damastih, opreme za neveste itd. razpošilja ---------V. J. Havliček & brat --------- Podebrady (Češko). I za 12,14,16,18,20 K in tudi finejše sorte \ velikem izbira se dobiva v veliki trgovini Johann Koss CELJE na kolodvorskem prostora. (Zaheemgte cenik). Priporočljiva domača sredstva. m Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) jtd; steklenica 2 K. — Tekočina za prša in pljuče, stekL 120 K proti kaSlju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gihtu a 80 vin. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki od. strani bolečine. — Bleiburžki živinski prašek a l-20 K. Prašek proti odvajenju krvi v živalski vodi a 1'60. — Izvrstni strup za podgane, miši, ščurke a K 1"—. Raz-poiiljatev L. Hsrbst, apoteka, Bleiburg na Koroškem. IS9 Trgovina z orožjem, c. k. zaloga smodnika LECHNER u. iUNGL, GRADEC, Sporgasse 1 priporoCa po fabričnih cenah kot najboljše orožje za hranitev autom. žepne pištole, precizno pristreljene v zistemih »Browning;1, »Stever* .Mauser" in .Bayard". Revolvri v najbogatejši izbiri že od K 6-50 naprej. Klobert-puške in karabinerji, dvocevne Lancaster-lovske-puškc od 36 K naprej. Patrone, ovitke patronov itd G'nik zastonj in franko._________8* Najboljša pemska razprodaja I Ceno perje za postelj! 1 k«, itrih slišanih 2 K; boljših t K *• k; 18 pel belik 2 K 80 h; M& * K; belil mehkih 5 K 10 h; 1 kg najfinejših »Kžene-kelik, tli-suik 6 K 40 h, 8 K; 1 kg flauma (Daunen) sivega 6 K, 7 K; belega 10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako te vzame 6 K, potem franko. Gotova postelje *fBj ll krepkega, rdečega, »iiTagi, kehga ali rumenega nankinga, 1 tiheat, 180 cm dolg, 120 cM Mrak, i t giaviitoa blazinama, maka 80 cm dolga, 60 cm široka, napolnjene z novim, airim, trajnim i« fiamnasthn perje« m Mitelje 16 K; pol-daiine 20 K-fcune 24 K; posamezni tohecti 10 K, 12 K, 14 K, 16 K; glavne blazine 3 K, 3 K &o, 4 1. Se poSljs po povzetju od 12 K naprej franko. Izmenjava ali l mili v franko dovoljena. Kar te M dopada denar nazaj. S. Brai.eto, DsBchanitz Kr. 716, ufkt, (tihim). Cenik (Talk is frank«. Pozor! 50.000 parov čevelj!! 4 pare čevelj za samo K 850. Zaradi vstavljenja plačil več velikih tvornic se mi je naročilo, veliko množino čevelj globoko pod izdelovalno ceno oddati. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih žnorastih Čevelj, usnje, rujavo ali črno, galoširanih, kapenbezac, močno žebljana usnjata podlaga, veleelegantna najnovejša tacija, velikost po štev. Vsi 4 pari koštaio samo K 8"50. Pošlje po povzetju. S. LuBtig, eksport čevelj, Neu-Sandez 9. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. 476 Tvornica opeke (Ziegelwerk) Celje Ed. Unger-Ullmann. Najboljši in najcenejši materijal za pokrivanje streh! Strešna opeka in opeka za first po presenetljivo nizki ceni! Ta materijal ne predere nobena mokrota; tudi se ne zbije in je izredno trajno. 485 Hanns Konrad e. in kr. dvorni liferant, BrUx Štev. 4657 (Češko) razpošilja le zanesljive ure z reelno S letno pismeno garancijo. Dobre niklaste žepne ure K 4-20, 5-—, 7-—. Z dvojnim mantelj-nom K 7£0. V jeklenem ohišju K 680, niklasta budilnica K 290; z imit. radium-svetilno ploSco K 3-30, budilnica z dvojnimi zvonci K 3-80. Okrogle ure za kuhinjo z lesenim okvirjem K 320. V porcelanastem ohišju K h'SO. Lepo izrezane ure-kukavice K 7'50, 8*50. Miniatur-ure na pendclj in federcug K 8'50, 12-60. 8 dni idoče ure na pendelj in uteze K 83*60, 38*— i. v. V modernem ohiSju iz oreha K 42-, 46— i. v. Brez rizike ! Izmenjava dovoljena ali denar nazaj! Razpošilja direktno zasebnikom po povzetju ali naprej-plačilu. Velika izbira vseh vrst žepnih, stenskih in budilnih ur (letnih ur) itd. v mojem glavnem ceniku, ki ga pošljem na zahtevo zastonj in poštnine prosto. 434 Redka okasija! Čudežno ceno! pay* 600 kosov za samo 3 K 80 h. *^aj Ena krasna pozlač. prec. anker-ura z verižico, gre natanko, za kar se 3 leta garantira, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 k. najfin. žepnih robcev, 1 nežni prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenjem, ena nežna eleg. garnitura damskega kinca, obstoji iz krasnega koljerja iz orient, biserov, mod. damaki kine s patent-zaklcpom, 2 eleg. damska armbanda, 1 par uhanov s palent-kaveljem, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 usnjata denarnica, 1 par gumbov za manšete 3 gradov duble-zlato s patcnl-zaklepom, 1 veleeleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta, 8 jux-prod-meti, velika veselost za mlade in stare, 1 jako praktični seznamek ljubavnih pisem, za gospode in dame, 20 korespondenčnih predmetov in Se 600 drugih rabnih predmetov, neobhodnih v vsaki hiši. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, stane samo 3 K 80 h. Pošlje po povzetju centralna razpoš. hiša Gh. Jungwarth, Krakov A.3. HB. Pri narocbi 2 paketov sg doda zastonj 1 prima angleSko britev. Zakar rte dbpade, denar nazaj. 495 Revmatizem, giht, išias Rimske terme v Monfalconi. Sčzija 16. maja do srede oktobra. Terme 40°, znamenita močvirna kopelj z naravnim tango v Monfalconi, masaža, elektrotorapija. Utpehi proti gihtu, iSias, kron. revmatiimu v Členkih in muskelj-nih, posledicam zlomljenih -kosti in luksacij, starim eksudatom, ženskim boleznim Ud. Topla klima, bivanje ob morju. V kqpelj-skem etablisementu uborna prehrana in pen-sija. Zmerne cene. Interurb. telefon št. 86> Voz pri postaji in barki. Prospekte razpošilja direkcija J. M. Graf. 497 Stefan Zselezei trgovina s špecerijo in železjem v Pi« mostu čez Dravo v Pirich'ovi hiši. daje nil da prodaja Portlandcement po K 9-1 cement pO K 6"— za sod; ako se ve6 m pa še ceneje. Vsem gospouiiijai| Ako hočete sveže, dobro špecerijsko . jako nizki ceni kupiti, potem pojdite več kot 40 let obstoječo trgovin^ llans Sirk, Mariboi poslopje rotovža, Hauptplatz. Za veliko žago v Bozniji se iš iKlll »lulling- lužbe. vanj s vrste po .nja in poj proti perone m Več se izve v veletrgovini z železi RakuschyCe Preklic, Prostovoljna dražba. ^UM 1 kuhinje, 1 klet, 1 Stala za kravo in dve svinji. Pol vrt, 1 njiva, 1 travnik s sadnimi drevesci nasajen, Vi in dobrem stanu, je sposobno za vsakega, tudi za M bila lepa priložnost, ker stanuje pri župnijski cerkvi »I Izklicalo se bode za 6.2G0 kron, dne 19. majnika 191oi, ob 30. uri dopoldne ravno tam, kjer se tudi lahko val ogleda. Kdor kupi, mora 200 kron ladje dati in drugo pol ker 80 lahka plačila. Več se izve pri g. organistn vil Neprijetne la v obrazu, na rokah, odpravi tekoni II . n mi odšle' gar. neškodljiv, zanesljivi uspeh, K 4*— zadostuje. Pošlje strogo di Kos. ir.fl.RIX laborat. DUHU. II, Bergi Zaloge v Mariboru: lekarna pri „angelju varuhu," lete pomagaj" in parlumerija Wolfram. Ljudska kopelj mestnega kopališča y Ptuju. čas za kopanje i ob delavnikih od 12.1 ure do 2. ure popoldne (blagajna je odi 12. do 1. ure zaprta); ob nedeljah i praznikih od 11. eo 12. ure dopotd 1 kopelj z vročim zrakom ^Brausebad" z r j rjuho K— -obiti K —-10. • • Čekovnemu računu št.808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu. Mestni denarni zavod. V priporoča se glede vsakega med hranilnične zadeve spadajočega posredovanja, istotako tudi za posredovanje vsakoršnega posla z avst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami radovoljno in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem l.....- : vstreže. ■■: # $ Občeaje $ $ z avst. ogersko $£ # tanko. $ m s * en Ravnateljstvo. w Giro-konto ] podružnici a ogerske bat v Gradfl Uradne I za poslova strankami ' delavnikih i 8-12 urtj elezen, zjem v P tujn| i hiši. daje na za J po K 9•-, Ro ako se več odvz )dinjam! špecerijsko blagi tem pojdite le' )ječo trgovino i Maribor Hauptplatz. Mestni posredovalnica fohnung- und DienstYermittlnng) za «* službe, učence, stanovanja in posestva v Ptuju izvršuje vrste posredovanja najhitreje. ~&® aianja in pojasnila v mestni stražnici (rotovž). Meščanska parna žaga. Na novem lentnem trgu (Lendplatz) v Ptuju zraven klalnice in plinarske hiše postavljena je parna žaga vsakomur == v porabo. . Vsakomur se les hlodi itd., ter po zahtevi takoj razžaga. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati, spahati i. t. d. •ozniji se i išče ovini z železjemj hi v Celf lic. ;>roda se 1 lepa hiSa ■ jpeko krita, ki obstoji H in dve svinji. Potem« evcsci nasajen, vse i^^ vsakega, tudi za rokod župnijski cerkvi v Po| ;19. majnika 1913 v P« er se tudi lahko vse t jdje dati in drugo po « pri g. organism v Pol) ;ne lasi] :ah, odpravi tokom B i X aoesljivi uspeb, ena je. Posije strogo diskreti iborat. DUHflJ. IX.T Beroaasse IT igelju varuhu," lekarn«! morija Wolfram. proti peronospori, škodljivcem sadnih dreves, krompirjevega polja in sploh rastlin popolnoma mogoč z šprico, ki deluje sama, !. SYPHONIA :s nadalje specialna fabrikacija vinskih in sadnih preš ,tierkules( Hidraulične preše. Sadni in grozdni mlini. Kompletne naprave mošterije i. t. d. nadalje vse kmetijske stroje in orožje v najboljši izpeljavi. Fabrike kmetijskih strojev Frankfort a. M. Ilustrirani bogati katalog St. 05t zastonj in franko. . Binaj. II. TaboistraBe I. /1 Berlin. Paris. ISce se zastopnike. Bohnel ure za birmo so dobre in cene. Niklasta ura z verižico . . . Goldin-ura z verižico .... Jeklena ura z verižico . . . Srebrna imit. dtojni mantelj Tula ure ......... Srebrna ura z verižico . . . Dopa ure ......... 14 karat, zlata ura..... Omega-ura........ Ure na zapestnici, rikel. . . Ure na zapestnici, jeklo . . lire na zapestnici, double . . Ure na zapestnici, srebro . . Ure na zapestnici, zlato . . . Zlate verižice za gospode . . Zlate vratne verižice .... Zlati prstani, masivni . . . Zlati uhani........ .K f .K d .K £ .K C .K 5 .K E .K IS -K 16 . K 2C . K £ .K € .K 7 .K S .K 24 .K 2C .K 1C .K i .K a 3 leta pisra. garancije. Pošlje po,povzetju. J O Dunaj, IV., MargaretenstraBe 27|51. i Originalni fabrični cenik zastonj. Zahtevajte! v vseh tr vinah, gostilnah, kavarr vpeljajte„v vsaki hiši vrstne ..Štajerce' u žig al ice. V veli! se jih naroČi naravnost pri „Landerban Dunaj I., drugače pa pri glavni zalogi BR4 SLAVVITSCH, PTUJ. in vseh drugih zalogah in se dobi rezano blago, perilo In oble pn Adoifu Wesiak, Maribor, Fieibausgasse-llagy&ln do novega Hauptplatza proti „Narodnem domu") v novo zgn -Warenhalle." veliko trgovino Johann Koss, Celje . t li njeue solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, h iet le potrebuje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otrok lobuke, čevlje, sploh obutalo, čtrikane in šifonaste srajce, kravate, otročje vozičke, m grobna vence in trakove, z eno besedo vse. tuju. b delavnikih od 12.1 ne (blagajna je od| zaprta); ob nedeljah ml .1. do 18. ure dopoldntj li z vroCim zraKom, ; iad" z rjuho K — -60i 1 rjuho tO. i. Ne eksplodira v ognju; 2. Hisoka trdnost napram skrivljenja, pritisku, vlečinju in sunku; 3. posebna elasticiteta; 4. velika vremenska opornost napram mrazu in toči; * se odlikuje zlasti vsled sledečih lastnosti: 5. velika opornost v ognju; 6. ne vodi elektrike; 7. jakO mala teža, per m- samo S-12 kil; 8. vodi toploto prav slabo; 9. popolnoma ednaka debelost in po-vricina; brez popravil 10. absolutna neprodornost za vodo; 11. ne sprejema vode; 12. izgleda izredno lepo in elegantno; 13 se lahko prenaša;] 14. nizka cena. # • Giro-konto podružnici a' ogerske bai v Grada Uradne ui za poslovanje! strankami delavnikih 8—12 urtj železja, Celje. 5327 D5B SiJlisiPeiii^pfiii' FORHIIC mnogo izboljšana Bordelaiska mešanica v gotovem stanju. Se prime celo na vlažnem listju. Se lahko rabi pri vsaki rosi. — Nima ostanka (Satz.) — Brezštevilna priznanjcvalna pisma. rabite v lastnem interesu prašek . bakrenega žvepla proti strupeni rosi (Mchltau), Bagol za boj zoper mrvnega in kislega črva (Heu- und Saucrwurm). Kalifornska prekuha zoper sadne Škodljivce, gosenični Hm zoper razno gosenice itd., Laurina za poletni boj zoper Škodljivce, Lauril karbolinej za zimski boj, Lauril drevesni vosek za cepljenje, Iohneumin za nežne rožice, Nikotin Quassia ekstrakt za okro&ljer.je v drevesnih šolah, Topomor zoper poljske miši, Pampil zoper mrčesje in ose. — Zahtevajte natančni popis in navodilo za rabo gratis in franko od generalnega zastopstva „Forhin" fabrikc materiala za vinogradniško Škropljenje: Konstantin Ziffer. Dunaj XIX.. Gatterhurgg. 23. Grand prix svetovna razstava Paris 1900. 316 Kwizda Korneuburški živinski prašek dieletieno sredstvo za konje, govedo, in ovce. Cena 1 škatlje K 1 40, >/, datlje K —-70. Se rabi čez 60 let v naj-večih hlevih pri pomanjkanju veselja za zreti, slabi prebavi, za izboljšanje mleka in povečanje množine mleka krav. je pristen Ie s poleg stoječo varstveno znam. ko in 8« dobi v vseh apotekah ter drožerijah. Glavna zaloga: FRANZ JOH. KWIZDA c. in kr. avstr.-og., kralj. rum. in kralj. bulg. dvorni liferant okrožni lekarnar, Korneuburg pri Dunaju. GROZNO visoke cene se plačujejo pogosto za moška in ženska sukna ~3KI česar se pa vsak zasebnik na popolnoma lahek način ubrani in sicer če direktno naroča sukna, kakor tudi vse platneno blago izključno le iz šlezijskega tvorniškega trga. Zahtevajte toraj, da se vam brezplačno dopošlje moja pomladna in poletna kolekcija. Trgujem samo s prvovrstnim blagom. Zbirko vzorcev blagovolite tekom 8 dni vrniti. Razpošiljalnica sukna Franc Šmid, Jagerndorf Nr. 210, avstr. Šlezija. Vozički za otroke 3S (Kinder-Sitz- und Liegewagen), v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata po 13, 16, 20, 24, 30, 35, 40—50 K. Cene so nizke, vozički so lično in močno izdelani. Pismenim naročilom se hitro, pošteno in točno ustreže. 354 BRATfl SLAW1TSCH, trgovina V PTUJU. Znano je, da se kupuje pri staroznani domači zanesljivi veliki trgovini ne samo po ceni, ampak tudi prav dobro: Sukneno blago (itof) za moške in dečke, Novomodno volno za ženske in dekleta, Noj no vojno perilno blago za obleke in bluze, Platno belo in pisano za srajce in spodnje hlače, Blago za posteljo, za rjuhe brez šiva in matraze, Srajca izgotovljene vseh vrst za moške in ženske, Predpasnike veliki izbir za prati in črnega atlasa kakor vseh vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tudi doma svoj nakup lahko dosežete po zelo ugodnih prednostih, zatorej pošljem na zaluevanje 438 ttt- zastonj -"Pl vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev na razpolago. Karl Worsche, Marburg R., HEFfglloasSO ID. iooo kron plačila za take, ki so plešasti in nimajo brade. izhaja :, datiran z dr slednje nede očnina velja z za celo Elegantno rast brade in las zamore se lokom 8 dnij z rabo Gara lasni Jone, za pol i povzročiti. Ta balzam prinese lase in brado vseh plešastih in redko z Um oseb v rast. _ 1 Čara je najboljši izdelek moderne znanosti na tem polju in je priam balzam, ki zamore res lase in brade (tudi pri starcih) povzročiti. Čara lasni balzam uo vslod topa tudi od vseh mladih in starih go-pe celo leto 5 ki po celem svetu rabi. eriko pa 6 Čara pripelje izumrle lasne papile zopet v rast in sicer po rabi malo i Hion inmpim se vsled tega v iako kratkem času krepko rast las. Za neškodljivost se garati ru.*° '"u«'"- J ,, . . , x |£um naročnino Ako to m res, plačamo IOOO kron netto naprej Posa vsem osebam, ki so plešaste, brez brade aH redko obraSceno in ki so Ca:») jy. seprodaiajo uspeha štiri trdne dolgo rabile. Mi smo edina tvrdka, ki zamore kupcem tako garancijo ponuditi. Gospod Josef Silhany piše: Veleccnjena firma! Ker je moj prijatelj z Vašim balzamom tekom 3 tednov lepo rasi 1 prosim, da mi pošljete en naket Čara a 6 kron po povzetju. < Z velespošlovanjem Cara-Haus, Kopenhagen. Josef Silhany, Erszeb8tfaln,( Za mi poslani zavoj Čara zahvalim se iskreno. Rabim zdaj Vaše lasno sredstvo tekom 12 dnij in sicer z. dobra moji lasi ne izpadajo, marveč postajajo debelejši in težji; tudi niso tako malo rasli, odkar sem pričel Vaš lasni baliami moja brada postane brezdvomno krepkejša kakor preje. Jaz sem že mnogo lasnih sredstev poizkusil, a brez uspeha.in ahi Vam torej iz vsega srca za Vaše krasno lasno sredstvo. V bodoče bodem to sredstvo vsem priporočal, ki imajo zanj rabo.] ■ zahvalo ostajem Vaš 0. V. M. Kopenhanen. Čara daje lasem in bradi svitli, valjčkom podobni izgled in padajo lasi potem lahko pošilja se proti naprej-plačilu ali povzetju po celem svetu, ako se piše na največjo specialno trgovino. Obs. diskretni zavoj. En zavoj Čara stane 6 kron, dva zavoja 10 kron. L lil« razmerno; zs 4 K 50 vin. z ; za Nemčijo na visokosl ne. Naročnino dnišlvo in vo se naha u, gledališk slopje štev. Štev. (Pisma treba frankirati s 25 vinarji, poštne karte pa z 10 vinarji). > ♦* Staj. deželno zdravilišče staroznana Akrato kopelj 87° C. Termalna, zračna, peskovna, solnčna in ^^' elektr. kopelj, novo zidane ele- a > Pn gantne separatne kopelji, ter- ^br I Pilil malni pitni studenec. Krasni .* (Q vj VlJ U* zdravilni uspehi pri r ■■ i _ Poštni in brzojavni ženskih in živčnih \ urad, električna raz- boleznib, gihtn, revmatizmu itd. £, svetljava, vodovod, krasni park. = Nizke cene. __- Autoomnibns Celjc-kopelj Nenhans ^ O č Sgziia od 2G. mala do oktobra. Poizvedbo in prospekti brezpl. po rentnem uradu. 431 Brata Slawitsch N PtUJU fliriiniplih in Dagartorgis« priporočata izvrstne šivalno stroje (Nahmaichinen) po sledeči ceni: Singer A ročna mašina K 50-— Singer A , . . . K 60-— 70-— Durkopp-Singer . K 70-— 90— Diirkopp-Ringschiff za šivilje .......K130 — DUrkopp-Zentralbobbin za šivilje.....K 1*0— Dtlrkopp-Ringschiu* za krojače......K160— Dflrkopp Zentralbobbin mit versenkbarem Oberteil, Luxusausstattung.............. K160-—180"— Dttrkopp-Zylinder-Elastik za Čevljarje......K160—180-— Minerva A.................. K 120*— Minerva C za krojače in čevljarje ........ K160-— Howe C za krojače in čevljarje.........K90 — Deli (Bestandteile) za vsakovrstne stroje. — Najine cene so nižje kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Prosimo, da so naj vsak zaupno do nas obrne, ker solidnost je le tistim znana, kateri imajo načine od Bas. Cenik brezplačno. 6 Opomin : DOrkopp-mašine so izborno primerne za vsa šivalna dela in štikanje. Navodilo za slikanje dobi vsak kupec zastonj. Gostilna s trgovino z blagom, na najboljšem kraja, v farnem kraju pri Maribora, železniška postaja, hiša v dobrem stavbenem stanju, se proda za K 27.000— Pr. vprašanja pod „Gasthaus 505" __________na upravo »Štajerca."______sio -----Po zelo znižanih cenah! =^ Iran Berna v Celju, Herrengasse štev. 6 lilijala Grazergasse Slev. 15, in telefon Štev. 87/Vili., telefon Herrengasse štev. 94/11 priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomladansko letno ta umsko aezijo, m vrste moSkih, damikik is otroških eerljev lastnega in tujega izdelka. 6nai ta pete, vrvice, zaponke, vedno v l»J-veeii izberi. Priporočam tudi specialistom prave gorske U lovske čevlje. Izdeluje se po meri v uutni delavnici sprejemajo se tudi popravil*, Foitreil« teeia, ene uliaao. leas*}*, unfits prot> __________________________uenetpm, 617 Vvnitinn tnnlirozdravijo giht' lil ril llll-l"H"lK revmatizem (Hrvallko) I Pojasnila In pro- • v • IIIHHIIIH "Pekt laslonj po ISltlS, OOO DOOOG OO 9O0O0C 1796112 7 OSOJiln Iz Soštai Dne 16. nje slove da, kater; av K u k s e o d p 1 j s k e z i .000 kro obstoječi soj i 1n i okoli ct i z p o 1 n se zave: ritje velik dr. omeni v kate vke za po lilanca za Dražbeni oklic in pozi) napovedbi. Na predlog zahtevajoče stranke in, trgovca v Ribnici, bo dne 27. majnika 1913 predp. ob pri tem sodišča, v izbi St. 2 na podstij brenih pogojev dražba sledečih polovio) mičnin: Zemljiška knjiga Slomdorf, vi. št. q in poslopje 8 1 sobo, 1 štibelcem, z"goi0jništva po svinjskim hlevom, v bližini župnijske re0voljno več Polenšaku z 78 ar 80 nr njivo in psiproga šošt cenilna vrednost 1848 K 10 h, torej ft je bil t; 674 K 05 h, najmanjši ponudek 449 Klojilnice, ; Zemljiška knjiga Slomdotf, vi. št. 153,orjcj pa g i 57 m2 gozd, 18 ar 06 m2 njiva, 04 arriznal da dobra paša, 38 ar 50 m2 njiva in 18 »gnjak v Š pungrad, cenilna vrednost 1482 K, torrnilo v k, vica 716 K, najmanjši ponudek 477 K nepremičnini zemljiška knjiga 55] k. o. Slomdorf, ne spadajo nobene priti Pod najmanjšim ponudkom se ne C. kr. okr. sodn. v Ptoju, odd. IV, 14. aprilimen (!!!), lo zadolž tine nosi Za sani 200.001 ^e pose i šo š t a p o s o i je orne stanja r rti 20.000 OOO OOOOOOOOOOOOt Pozor posestniki! Lesne deske, štafelne, late in švartelnil tudi vsake vrste mreže iz drata za ogniooo K in tem vse vrste farbe, laka, firnajza in fcnem ho neoma, cementa, apna, traverze, strešnite„a ^j8^ dani cigelj, kakor tudi vsake vrste i