29. MAREC 1969 LETO VIII ŠT. 12. GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA ZF ISKRA - IN ODSTRI J E ZA ELEKTROMEHANIKO, TELEKOMUNIKACIJE ELEKTRONIKO. AVTOMATIKO IN ELEMENTE, KRANJ Važna In odgovorna naloga — volitve v DS in UO Smo tik pred volitvami v samoupravne organe podjetja — tovarn. Menim, da polagamo premalo važnosti iakšne' ljudi bomo izvolili v te'organe. Največkrat se zadovoljimo že s tem, da smo uspeli, številčno pridobiti potrebno število ■ : kandidatov za samoupravne organe. Nismo pa skrbeli zato, da bi predlagali ljudi, ki so pripravljeni aktivno delati v samoupravnih organih, ljudi, ki se bodo dovolj resno zavedali, da so odgovorni volivcem (članom kolektiva), ki so jih izvolili. Nadalje sposobne, široko razgledane ljudi, ki bodo dovolj odgovorno razpravljali in končno odločali o všeh bistvenih problemih svoje -delovne organizacije. Ljudi, ki še bodo znali povezati z delavci, prisluhniti njihovim željam,, oz. 'jih pravilno ih pravoeašho. informirati o všeh na DS in UO re-ševanih problemih. Predvsem je važno, da je kolektiv pravilno in sproti obveščen o poslovanju podjetja, izvrševanju všeh planskih nalog ter da ima kolektiv možnost vplivati na dokončne odločitve DS. Prav zato je važno, da se s kolektivom pomenimo pred zasedanjem DS ter dobimo njihovo mnenje in predloge. Menim tudif da ne smemo; zarieiriariti problema vključevanja mladih kadrov v samoupravne organe, da jim moramo pri tem pomagati ter jih konkretno vključevati sedaj ob volitvah v DS in UO. Zato mislim, da je važno, da v predpripravah sodelujejo vse subjektivne sile družbeno politične organizacije, predvsem pa sindikalna organizacija. ' . Kolektivi pa naj. pa zborih volivcev predlagajo tiste člane kolektiva v DS, kateri jih bodo dovolj odgovorno in res aktivno . zastopali, v samoupravnih organih | ter o svojem delu in odločitvah v DS kolektiv-sproti obveščali. — člani kolektiva,- ki bodo ha zborih Volivčev predlagani naj ne odklanjajo Sodelovanja oz. kandidature v DS, saj. se moramo vsi zavedati, da je le od dobrega poslovnega uspeha tovarne odvisen naš živi jenski standard, vsi pa si želimo lepši jutrišnji dan. Elektromehanika — obrat ATN: Z novo napravo za preiskušanje telefonskih stojal in enot je imela tovarna v dveh letih 300.065,97. din gospodarske koristi. DS je zato konstruktorjema Rajku Benediku in Silvu Seražinu dodelil skupno 16.911,00 din nagrade Z zbora volivcev . Priprave na bližnje volitve v mesecu aprilu so že povsod v polnem teku, tako na terenu, -kot v delovnih organizacijah ih v organih uprave. Po evidentiranju možnih kandidatov in izvolitvi delegatov so o možnih kandidatih najprej razpravljale občinske kandidacijske konference. Na teh konferencah so delegati po predlaganju možnih kan-. didatpv potrdili, .njihovo kan- . didaturo s tajnim glasovanjem po sistemu kvalificirane večine. Izvolili so tudi delegate. za medobčinsko konferenco. V občini Ljubljana-Beži-grad, kamor lokacijsko pripadajo tudi ISKRA-Aparati, obrat na Savski cesti, ISKRA - Elementi na Linhartovi in ISKRA-montažni sektor, je bila občinska kandidacijska konferenca 6. marca. Kot delegata teh Iskrinih tovarn sta na konferenci sodelovala tov. Juvan, pravnik in tov. Horvat, vodja . planskega ed-delka, oba iz tovarne »Aparati«. Konferenca je obravnavala in volila kandidate za., gospodarski, kultumo-pro-svetni, zdravstveni in organi-.zacijsko-polit-jem zbor^ republiške skupščine in kandidate za gospodarski zbor mestne skupščine. tPrav tako. so: bili delegati seznanjeni- tudi 'z evidentiranimi kandidati . za gospodarski zbor zvezne .skupščine, o katerih pa; je .kasneje' razpravljala in jih .volila medobčinska kandidacijska konferenca. V »Avtoelektriki« so lani dofoi*© gospodarili . Lansko poslovno poročilo tovarne avtoelektrične opre-, me v Šempetru pri Novi Go-tiic, iz katerega so naslednji podatki, navaja, da je tovarna planirala za lansko po-poslovno leto celoten obseg proizvodnje in storitev v vrednosti 115 milijonov ND, kar je 26,7 odstotkov več-, kot je znašala realizacija v letu 1567, izpolnila pa letni plan z 98,1%. Porast proizvodnje ob relativno nižji rasti zaposlenosti — 9,4 odstotka v primerjavi z letom 1967 v- je rezultat intenzivnosti dela in večje Produktivnosti. Le-ta izračunana od vrednosti proizvodnje na zaposlenega, je bila večja za 13,6 odstotka. Še nekoliko ugodnejša je intenzivnost proizvodnje, ki kaže porast v enem letu od 2,26 na «44 ha dinar osnovnih sredstev ali- za 16,8 odstotkov. Ce upoštevamo, da se je morala .tovarna med letom spoprijemati ž obilico nepredvidenih težav, od katerih °i omenili le najbolj usodne: nepravočasna dobava in slaba kvaliteta reprodukcijskega materiala kr surovin, okvare strojev in orodij ter izpad električne energije, potem lahko že ob. teh rezultatih ugotovimo lep poslovni uspeh tovarne. S število zaposlenih je poraslo od 823 v začetku -leta na 944 na koncu leta. Poprečno je bilo lani zaposlenih v tovarni 877 delavcev, kar je za 9,4 odstotke več, kot leto dni prej. Tovarna je lani že uvedla 45-umi delovni teden. Izkoriščanje delovnega časa je pokazalo v primerjavi z letom 1967 tendenco porasta pri letnih dopustih, bolniških izostankih ter pri izrednih dopustih. Sicer pa so nazadovale izgubljene delovne ure zaradi izostankov in skrajšanega delovnega časa. V celoti še je neproduktivni delovni čas znižal za 5,1 odstotka. Kritično točko v poslovanju tovarne predstavljajo še vedno obratovalna sredstva zaradi razkoraka med viri in vezanimi sredstvi. Med. letom je sicer uspelo tovarni ublažiti vezavo v zalogah in se gibati v okviru postavljenega načrta, vendar je bil ta normativ proti koncu leta spet porušen. Zlasti veliko zapreko predstavljajo za tovarno kupci. Njihova ■ kronična nelikvidnost postavlja za tovarno resen problem, od katerega je pravzaprav odvisen nemoten razvoj tovarne v prihodnje. Zapadle in neplačane terjatve, za katere tovarna nima kritja v obratovalnih -sredstvih dosegajo že vrednost skoro enomesečne proizvodnje. Pri osebnih dohodkih si je tovarna v minulem obdobju prizadevala ustvariti bolj pravičeri sistem delitve. Uspehi še niso popolni, vendar so v tovarni v teh razmerah zadovoljni. Rasti proizvodnje je sledila tudi porast osebnih dohodkov. Poprečje ha zaposlenega se je gibalo v letu 1967 v višini 729 ND, lani pa je doseglo že 886 ND. - ■ V tovarni so med drugim 'postavili optimalne razlike pri OD med kategorijami in vrstami dela. Dokajšnje razumevanje za naj nižje zaslužke • je pokazala tovarna - s tem, da je postavila na tiho spodnjo-mejo OD v višini 650 ND za normalno storilnost seveda. Poslovni stroški so lani porasli, vendar ne v sorazmerju s porastom proizvodnje. Zaskrbljujoča je le njihova struktura. Padel je delež direktnih stroškov oz. za material izdelave, porasli pa so indirektni fiksni oz. režijski stroški. Tovarna bo v prihodnje posvetila temu problemu več pozornosti. Celotni dohodek po fakturirani realizaciji je" tovarna realizirala ž 98,1 %. Pla- na tovarna ni v celoti realizi- 5 rala, ker ni bil realiziran plan proizvodnje in sicer za? radi .večjih zalog gotovih izdelkov. Vzlic nižji realizaciji prodaje in izpada celotnega dohodka so rezultati glede (Dalje na 6. ‘strani) Na zboru volivcev, ki je bil za omenjene enote Iskre sklican v četrtek, 20. marca v tovarni »Aparati« pa sta delegata poročala o svojem sodelovanju na konferenci. Prav tako je, zbor volivcev določil in potrdil kandidature za gospodarski zbor Občinske, mestne, republiške in zvezne skupščine. Omeniti moramo, da ža gospodarski zbor občinske ^skupščine kan-' diclifa mladi ' inženir Janez ■ Grčar, tehnolog iz. Iskre: — »Aparati«, za - gospodarski zbor zvezne' -skupščine pa Klavs ing; Vladimir, direktor ■ tovarne - JSKRA-»EIcmcn ti«., . V vse: gospodarske zbore je bilo predlaganih Več kandi-. datov, kot je mandatov, kar bo omogočilo volivcem, da .izberejo- res 'najboljše po . svojem preudarku in je s .tem tudi široka demokratič-‘ nost novega. kandidacijskega .in volilnega postopka v vsem (zadovoljena. Res pa je, da je edina izjema pri tem „kandidatura ha volišču' številka "3 .(volišče'omenjenih treh enot ISKRE) za mandat v gospodarskem zboru občinske skupščine. Tu je za en man-1 dat tudi 'samo en kandidat. 'Zbor volivcev je imel zelo kritične pripombe, vendar ni bilo nobenega novega predloga, za katerega bi kandidat dal svoj pristanek, kar pa je prav tako potrebno. Zato je kljub kritiki ostalo stanje hespremenj eno. Omeniti pa moramo, da smo že pri evidentiranju želeli dobiti več kandidatov, vendar ni nihče od predvide-. nih hotel sprejeti kandidature.' Zbor, volivcev je ob svojem zaključku izvolil še elektorja, ki bo kot predstavnik zbora volivcev sodeloval skupaj z občinsko:skupščino pri ■ tistih, volitvah, ki bodo posredne. Zaradi, izkušenj na kandidacijski konferenci je to nalogo po eril tov. Juvanu, pravniila iz Aparatov. -Lr Pofasisilo Mr. Holmesu !! Veliki detektiv Sherlock Holmes je menda v 9. številki našega glasila odkrival resnico okrog gospodarskega plana ZP Iskra za leto 1969. Njegova kritika strokovnih, služb ZP je izzvala naslednje pojasnilo (ne opravičilo, kot bi morda pričakoval Mr. Holmes): Že leta nazaj je naše podi jetje zares dokaj pozno dobivalo svoj gospodarski plan. Za razliko od prejšnjih let pa so strokovne službe prvi -s- orientacijski plan, kakor tudi predlog (že vsklajen z organizacijama!) gospodarskega plana za 1. 1969 izdelale že v lanskem novembru. Za definitivni leteti plan pa so 20. decembra poslale ustrezne obrazce vsem delovnim organizacijam v združenem podjetju. Le-te bi morale izpolnjene obrazce vrniti strokovnim službam, do. 15. januarja, 1.1, in. taka naj bi razprave o definitivnem gospodar: ekem planu ZP Iskra za leto 1969 bile končane in plan 6prejet do konca; letošnjega februarja. Toda v določenem roku — tore; do 1Q. januarja pa no- ;; Bena organizacija ni dala po- 5|' datkov. Strokovne službe so «S1 prejele zakasnele podatke do «J konca januarja od 9 organiza: SS cij, medtem, ko so. jih ostale 55 organizacije. poslale šele. v j« mesecu, februarju, oziroma *1-zadnja: šele — 12, marca! !■ Iz tega sledi, da strokovne li službe definitivnega gospodar. ¡1, skega: plana tudi letos, niso j; mogle, izdelati, prej, saj kljub ■■ neštevilnim urgencam organi- «J zacije zahtevaniii obrazcev !• niso izpolnile in vrnile pra- se vočasno. Strokovne službe so,S bile tu; brez moči, saj ne- 55 kakšnih, sankcij glede, te za- g mude organizacij, ne morejo. S! izvajati.. Torej — če bi tovarne to :j svojo dolžnost opravile v g predvidenem roku; bi bil le-ff itošnjd gospodarski plan v raz-pravd že-v januarju, tako pa K bo prišel, v razpravo, šele. sre- ii di. aprila. Mr. Holmesu, toliko v po- g jasnilo!’Morda pa Bi’tudi'kje j; drugje lahko kdaj uveljavil svoje- priznanje detektivske!!• vrline?... Res ni izključeno, | da ne!’,,. gt * n a s-cuaslas a S«J bu k s oni ova; ŽZA Ljubljana Redni delovni sestanek skupine 6 jugoslovanskega tehniškega odbora CISPR Dne H. marca je bil v Ljubljani v prostorih Z3EA, ki je nosilec predsedstva- delovne Bkupine. 6. CISPR specialnega Odbora IBC za radiofrekven-ične motnjo» redni letni sestanek vseh članov Jugoslavije. Ta delovna skupina obravnava vprašanja, ki so v zvezi z meritvami in predpisi- o zmanjševanju. trenutnih in kontinuiranih RFM pri napravah in strojih, ki vsebujejo male električne motorje, orodne ta gospodinjske; stroje, električne naprave za razsvetljavo, itd. Po„ poročilu predsednika DSt6 inž. Jožeta. Gajška o, delu v preteklem letu, se je razvila razprava, o aktualnih tehniških vprašanjih meri- tev; RFM na strojih zašč. razr. I, V. zvari s tem je bil izdelan uradni dokument; M ga bo Jugoslavija predložila mednarodni delovni skupini v letošnjem letu. V razpravi so aktivno sodelovali člani iz Niša> Zagreba, Maribora, Ljubljane, posebno pri vprašanjih. določanja, novih, me: rilnih metod’in nivojev predvsem za male aparate z motorji in pa za svetilna telesa s fluorescenčnimi žarnicami. Naloge v. letošnjem, letu? so za to delovno, skupino precejšnje, saj je treba raziskati vrsto problemov v zveri z meritvami RFM raznih izvorov ter sestavili. predloge za sprejem mednarodnih predpisov kakor tudi JUS. J. G> ZE ISKRA. KRANJ GRGANIACIJA: TOVARNA ZA ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO LJUBLJANA, PRŽAN Upravni, odbor ponovno ra z p i’su j e VODJE TEHNIČNEGA SEKTORJA POGOJ: diplomiran strojni inženir ali diplomiran elektroinženir (šibki tok) z- najmanj 5-letno prakso v področni indstriji, s posebnim poudarkom na strojni smeri. Potrebno aktivno znanje enega svetovnih jezikov. Poleg vloge morajo kandidati predložiti dokazila o strokovni izobrazbi, in opis dosedanjih zaposlitev. Zagotovljeno je družinsko stanovanje. Prijave naj kandidati pošljejo na naslov do 26. aprila 1969. Maj pomeni kontrola kvalitete Tovarna »Chrysler«, ki je: v ZDA v proizvodnji avtomobilov na tretjem mestu, je leta 1963 na veliko presenečenje konkurence objavila ,da daje. za prenosni mehanizem in druge mehanske dele svojih vozil garancijo za 80.000 km oriroma pet let. Tovarna je bila pripravljena, da brezplačno popravi ali celo zamenja menjalnik ali kak drug mehanski del, če bi okvara nastala zaradi napake pri izdelavi; ali v materialu. Tako je bila garancija v primeri s- tovarnama »General Motors«, in »Ford« tedaj petkrat daljša za prevožene kilometre in okoli, štirikrat: daljša* glede na trajanje garancije. KAJ POMENI KONTROLA KVALITETE Poslovne ljudi in tehnične Strokovnjake je presenetilo dejstvo, da je tovarna Chrysler bila tako prepričana o enotnosti visoke kvalitete svojih, izdelkov, da zagotav-ljinje tolikšne garancije ni pomenilo velikega finančne: ga tveganja. Da je bilo to možno, je posledica dejstva, da je vodstvo tovarne Chrysler uvedlo »integralno kontrolo kvalitete« in s tem- zboljšalo proizvodni proces v tolikšni meri; da je izmet povsem odpadel’, hkrati pa* so- izpopolnili preciznost in dosegli znatno boljše izdelke* brez poveča-nja izdelavnih stroškov. ideja kontrole, kvalitete, ni nova. Nov je. samo način, kako se izvaja v moderni, industriji. Že včasih so obrtniki preverjali in preskušali svoje izdelke, da bi ustregli kupcem, Kjer pa prodzvodmi proces zahteva veliko število delavcev, se pojavi vprašanje strožjih kriterijev za standar» de- enotnosti. Tudi gradnja egipčanskih- piramid in kitajskega- zidu je zahtevala pre*-eejšnjo standardizacijo kamnitih blokov» da. jih je bilo mogoče tako sestavljati. Brez; strogega upoštevanja standardov, ki urej ajo. kontrolo kvalitete, bi bila nemogoča izdelava kompliciranih izdelkov, kfe jih. danes, dobivamo s tekočih trakov in iz avtomatiziranih!- strojev. Nekatere najnovejše ideje o upo: rabi kontrole kvalitete se po nivoju tako razlikujejo od nekdanjih, da- se zdi, da se razlikujejo isfcoraf bistveno od tistih,. Ki so veljale pred 10 ali 20 leti; Modema industrija, ne more. biti. več zadovoljna samo z. inšpekcijo izdelkov, preden le-ti zapuste. tovarno. Kontrola kvalitete, se. danes, začne že pred realizacijo prvih načrtov ali med njihovo obdelavo. Pogosto., se, začne že tedaj, ko se porodi ideja za nov izdelek, ali nov, model že obstoječega, izdelka. Program kontrole kvalitete družbe, »Westinghouse Electric« v ZDA vsebuje tudi pe-rioddčne obiske; inženirjev za kontrolo kvalitete pri kooperantih. Pri tem eksperti kontrolirajo tako surovine kot nj ihovo predelavo. Dele, M jih dobavljajo kooperanti ali se izdelujejo v tovarnah družbe, skrbno pro-skusi j o, da *bi ¡s tem preprečili defektnemu* materialu vstop na proizvodni trak. S temi preskusi je treba, odkriti in izločiti vse deje, ki odstopajo od določene norme. Ameriški strokovnjaki trda, da se kvaliteta najučinkoviteje doseže pri začetku, ker postane, s tem pregledovanje, in preskušanje gotovih izdel- kov skoraj nepotrebno. Bi. stveno je, daserprepireeijo napake- v materialu in nepopol-¿osti obdelave ter izločijo, neustrezni, sestavni, deli, ker je samo na ta način lahko i& met na koncu proizvodnega procesa- dovolj majhen. Dr. Feigenbaum, direktor-službe- za kvaliteto v podjetju »General Electric« in avtor znane knjige o kontroli kvali. tete,, je nekoč, dejal: »Ce. skn-. š;ate; odpraviti, napake, v iz* delkih potem, ko je že do njih prišlo, je: napaka- v si- (Dalje na 6: strani) B..B a a S B I B B B B B B O B B a a B B B B B B B B B-B B B B B = B B B B ■ B H B B B g B: El S S b a H g B g B H H g B g B g B g B B D J n ■ B g B g B I a b s! H g B B H-g; ■ H B H B B ■ H B B I B® Sl g-S m Ki ■ ■ Upravna zgradba Iskre? b,b B B. a g bb Združeno podjetje Iskra ima 18 članov — organi* zacij (15 proizvodnih organizacij in ZZA, PSO in NO). Vsaka organizacija-ima pač'sebi-primemo organizirano; in-locirano svojo »upravo«; Ne bi rad s to isto prispo.1 dobo označil tudi ZP> vendar- dejstva je, da nete skupne uprave; kiibi bila nekje na enem mestu skupaj NIMAMO. »Sedež-podjetja je v Kiranju;« je zapisano v veljavnem statutu. Najmanj! kar- spada kr »sedežu podjetja* je uprava podjetja. Pa poglejmo kako-je s-tem-. L Generalni direktor ima sedaj svojo, pisarno samo, v Kranju, v upravni; stavbi Elektromehanike, Savska, loka 2 2. Prav tam se nahaja tudi sekretariat in uredništva, (redakcija) glasila Iskra 3, Organizacijsko kadrovska področje (en del) se; nahaja skupaj1 z Nabavno, organizacijo, v stavbi, Zavarovalnice »Sava« Kranj, Oldhamska 2, (nasproti Zdravstvenega doma) — skoraj 2kan oddaljeno od sedeža generalnega direktorja; drugi del tega področja, kt ga-predstavlja Center za avtomatsko obdelavo -podatkov, pa je, v‘ Ljubljani v. poslopju Skupščine: občine, Šiška* (stranska vrata), in je podnajemnik; prostorov, kijih ima. v* najemu 4: Programsko tehnično. področje, ki je;; z, okrnjen® kadrovsko zasedbo prav tam. 5; Finančno-računovodsko: področje in 6. Investicijsko področje, sta tudi v poslopju Skupi š&ine občine šiška obenem z 7; Nadzorno službo. Za Službo za kvaliteta iščemo prostore po- vsej* Ljubljani od ZZA, do. šiške, vendar, jih, še nismo.našli, Siužba za mednarodno kooperacijo se nahaja v prostorih, PSO na Kotnikovi 6, prav tam bodo verjetno začasno tudi novi svčtniki generalnega' direktorja in 8. Področje. Marketing. ESQ si pripravlja teren. za. izgradnjo, lastne upravna, stavbe, pa tudi Nabayna organizacija je. spoznala, da brez lastnih, poslovnih prostorov ne, gre„ več, Kot snm zvedeli je Skupščina, občine Kranj, dala ponudbo ZE Iskra Kranj za lokacijo upravne-: stavbe ZP Iskra Kranj v. Kranju,, vendar ne vemo, kakšno je. stališča same »uprave ZP« do. te variante rešitve lokacije, (in* v marsičem tudi. uspešnejšega: poslovanja- strokovnih, služb) uprave ZP Iskra Kranj, Sedanja lokacijska: razdrobljenost- uprave ZP, vsa kakor vpliva na: njene poslovne rezultate in na višin®, stroškov, ki niso v sorazmerju z rezultati. Skupščin® občine Kranj je v pretek®, letih, že večkrat dajal^ iniciativo za postavitev dejanskega sedeža (ne samo statutarnega določila) Iskre v Kranju, vendar so vsakokratni odgovorni Ijüdje v Iskri našli druge variante, (iz katerih je današnje stanje več kot očito) in tako; je bil vsakokratni rezultat — 0. Na-razpolago smo imeni i »Stara pošto« (sedaj jo iina;Tovarna- gumijevih izd# kov »Sava« Kranj) in Nebotičnik v Kranju, in še sov sedno stavbo na ulici JNA’, vendar, kot rečeno nobett pritisk znotraj Iskre in ponudba zunaj Iskre niso pni nesli rezultata. Da ne bo nove »zgodovinske napake«, ki se pač ne da »popraviti«, menim da je sedaj čaš; in prilika, denar ..pa itak imamo, saj plačujemo visoke: najemnine vse križem po Kranju in Ljubljani; in ri lepih besed in želja, preidimo k dejanjem: Skupaj z NO naj, ZP Iskra Kranj ¡v KRANJU postavi, svojo, upravno stavba. Do takrat: pa naj* nova- miselnost in nova vsebina! dela v upravi ZP Iskro ponovno poveže v enotnejše Združeno podjetje kot je danes. Igor Slavec a »Avtoelektrika« Nova Gorica Iskrin alternator lastne konstrukcije — novost na našem tržišču avtoelektrike Pred Aekaj dnevi je bila v ISKRI — tovarni avtoelektričnih izdelkov v Novi Gorici izdelana preizkusna serija altema-torjev. Altematorji iz te serije so tudi že bili odposlani nekaterim jugoslovanskim proizvajalcem motornih vozil z namenom, da jih vgradijo v vozila, ker so bili ugodni rezultati doseženi že pri preizkušanju prototipov. Iskrin alternator je hkrati tudi prvi jugoslovanski alternator, ki je plod skupnih prizadevanj strokovnjakov Iskrinega razvojnega oddelka za avtoelektriko ZZA v Ljubljani, ter Strokovnjakov in kolektiva tovarne avtoelektričnih izdelkov. Tak izgled imajo .altematorji, izdelani v tovarni avtoelektrič-riih izdelkov Nova Gorica ( Dogodek, ki ga je delovni kolektiv v Novi Gorici vsekakor pričakoval, je minil sko-taj neopazno, upam pa, da njegova pomembnost zaradi .¿¡zakasnjenega -članka me bo Iriič manjša in da ga bodo veseli vsi bralci skoraj tako kot tisti, ki so - se z altema-storjem ukvarjali od začetka iido njegovega »praktičnega Da bo širši krog bralcev vedel, zakaj je ta dogodek razveseljiv in pomemben, bom v nadaljevanju Skušal kolikor se da preprosto zadevo pojasniti. Tovarna avtoelektričnih izdelkov je svojemu proizvodnemu programu dodala en izdelek več, to je 24 V, 1200 W alternator. Kmalu se bo lota vključil v redno proizvodnjo poleg sedanje proizvodnje raznih vrst zaganjalnikov, dinamov in ostale avtoelek-trične opreme za domače in tuje proizvajalce motornih vozil. Pričakovati je, da bodo v času dinamičnega razvoja in tehničnih novosti, alternator-ji tudi pri naš izpodrinili proizvodnjo dinam, ki jih drugod z mnogimi prednostmi že zamenjujejo. Ta proces se v zadnjih letih v Evropi nezadržno razvija, torej smo se tudi mi z našim alternator-jem vanj vključili. - Kaj je pravzaprav aiferna-:tor in kakšne so njegove prednosti pred sedaj uporabljeno klasično dinamo? Klasični dinamo, kot ¿generator enosmernega toka v času, ko se v motoma vozila Vgrajuje čedalje več električ- nih naprav, ne more ¿zadostiti potrebam po večanju moči virov električne energije, ker je velikost dinam omejena. Zaradi tega in slabosti dinam_ ki bodo še omenjene, so se pojavile težnje po ¿generatorju, ki bi temu zadostil. Alternator je. genera tor izmeničnega toka v povezavi z usmer-¿.hdkom. Njegova zamisel ni nova. Da je alternator danes postal pomemben, gre zahvala dosežkom usmemiške tehnike. Majhne silicijeve diode, vgrajene -v sam alternator, sestavljajo usmernik, kifomogoča, .da se ¿izmenični tok, pd ga proizvaja alternator usmerja v enosmernega, is katerim lahko polnimo baterijo. Slabost ¿dinam, ki ne oddajajo bateriji električne ¿energije pri prostem teku pogonskega motorja vozila, alternator v celoti odpravi, ¿kar je za vozilo v mestnem prometu najvažnejše. Med tem iko se pri uporabi diriame v opisanem primem troši baterija, pa se pri uporabi al-ternatarja troši ‘baterija sarmo ob zagonu ¿pogonskega motorja vozila. To pa pomeni, da alternator ¿krije ¿vse po- trebe porabnikov električne energije tudi pri prostem teku pogonskega motorja, kar predstavlja njegovo bistveno prednost. Poleg tega je prednost alternator j a tudi v tem, da je v primerjavi velikosti z dinamo iste moči približno trikrat manjši, čeprav je premer stator ja večji, življenjska doba alternator j a je dalj--ša, saj nima kolektorja (komutatorja) temveč drsne obročke. Kljub temu, da deluje z večjo hitrostjo vrtenja, pa ne potrebuje toliko vzdrževanja -kot dinamo. -Oblikovno se ta vrsta stroja razlikuje po obliki rotorja in st at or j a ter namestitvi na vitij. Iskrin alternator ima rotor s krempljasti-mi poli. Namenjen je za vgradnjo v avtobuse. Alternator ima prigrajen tudi transistorski ¿regulator napetosti. Morda bo bralce zanimalo tudi to, da je bil o delovanju, ¿razstavljanju, sestavljanju in vzdrževanju alternator j a posnet barvni film, ¿ki ,je predvsem poučnega značaja. Drago Štefanič, dipl. ing. »zaživetja«. Pred kratkim je bila v naši tovarni avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica izdelana poskusna serija altematorjev '■BaBnBBanBBBaaMnaBBnwHasBnBBBH»KBflHEnBBnaMBHBHBBiiaBnaHBBBaannHBHii»BNBiMBaaBaaB»BBia«aasBBnBSBBBBDBaaBEBHaaEBnBBai Slovenski sindikati so za ponovno izvolitev Sergeja üraiglierja in Staneta Kavčiča Predsedstvo republiškega sveta ZSS je poudarilo, da je uspešno nadaljevanje sedanje usmeritve ekonomskega, socialnega in političnega razvoja Slovenije odvisno tudi od ustrezne izbire kandidatov za predstavniške organe v SR Sloveniji in za vodstvene funkcije ¿v ¿teh organih. 'Zato je .predlagalo-izmed poslanskih kandidatov za predsednika skupščine SR Slovenije dosedanjega predsednika Sergeja Kraigherja in za predsednika izvršnega sveta skupščine SR Slovenije'dosedanjega predsednika Staneta'Kavčiča. Na seji so "prisotni še enkrat poudarili, da slovenski sindikati .sprejemajo programska izhodišča ‘republiške konference -SZDL, pri ‘tem pa poudarili naslednje .svoje naloge: SLOVENSKI SINDIKATI PRED VOLITVAMI Slovenski .sindikati soglašajo v celoti s programskimi izhodišči republiške .korife-rence SZDL od-22. februarja, 2a kandidiranje odbornikov *n poslancev. Ob tem pa še posebej poudarjajo svoje naslednje naloge, ki so jih spre- jeli republiški svet ZSS in republiški odbori sindikatov: 1. Izhajati je treba iz ugotovitev, da je Slovenija — uresničujoč z reformo začrtano politiko — dosegla v zadnjih dveh letih take družbeno razvojne rezultate, ki potrjujejo pravilnost doseda-njepolitdke in ki odločno terjajo nadaljevati zastavljeno pot. Ti uspehi nam vlivajo optimizem, da bomo lahko z doslednim izvajanjem take politike še hitreje napredovali in odpravljali žarišča konfliktov in problemov, ki . se ponekod v Sloveniji pojavlja- jo z dokajšnjo ostrino. Doseženi rezultati še ne kažejo samo v znanih ekonomskih pokazateljih, temveč tudi v vseh kvalitativnih spremembah procesov upravljanja in odnosov v delovnih organizacijah, ob katerih 'se že oblikujejo osnovni obrisi perspektivnega ekonomskega in socialisti enega razvoja. , 2. Med osrednjimi vprašanji, ki se pojavljajo in ki so tudi stvar načelne usmeritve, je nadaljnje spreminjanje strukture in modernizacije “našega gospodarstva. To med drugim pomeni postopno -Opuščanje ¿proizvodnje, ki na '¿odprtem tržišču ne najde rentabilnega plasmaja ih nado-meščauje te .proizvodnje z no--vimi zmogljivostmi, tj. z uvajanjem novih ¿načinov proizvodnje, ¿ki ustrezajo zahtevam 'tržišča doma in zunaj. Voditi moramo torej tako gospodarsko ¿politiko, da bo .osnovni ¿nosilec razširjene reprodukcije ¿gospodarstva ¿same, ne pa družbenopolitične skupnosti. Temeljni dejavniki ¿razširjene reprodukcije morajo biti tiste ¿gospodarske organizacije in panoge, ¿ki so stvarno ¿sposobne za ¿kar naj hitrejši "napredek. V razvojnih programih morajo dobiti svoje ¿mesto tudi tiste gospodarske organizacije, ki ¿so zaradi svoje dejavnosti potrebne za zagotovitev takega razvoja in se zato ¿nujno morajo tehnološko ih poslovno povezovati z osnovnimi ¿nosilci ¿razširjene ¿reprodukcije. S tem 'podpiramo nov proces integracije-ln kooperacije, ki so jima izhodišče predvsem ekonomski -cilji. Nadaljevati bo treba .prizadevanja v tej smeri, da razširi ene reprodukcije ne opravljamo z enako vnemo ■na celotni .široki fronti) temveč je treba usmerjati predvsem na omenjene osnovne nosilce, za katere že danes ¿ugotavljamo, da so se sposobni vključevati v mednarodno gospodarstvo in da so .-se sposobni uveljavljati tudi na domačem trgu. 3. Z zastavljeno politiko za ¿razširjeno reprodukcijo je treba na vsak način zagotoviti optimalne možnosti za zaposlovanje. Tega problema — ki Je pereč tudi v Sloveniji — nikakor ne bo mogoče ■reševati de z ukrepi socialne •politike in pomoči, temveč predvsem z gospodarsko ekspanzijo. Ta bo zagotavljala ¿odpiranje novih produktiv-¿nih in rentabilnih delovnih ■mest v vseh področjih dela, pa tudi razširitev terciarnih ¿dejavnosti, še vnaprej bo treba voditi politiko razvija- Pisma bralcev Prepočasno reševanje predlogov za racionalizacije V časopisih beremo, da je potrebno racionalizatorstvo pri nas podpirati, nagrajevati, oz. dati vso podporo, kot temu pravimo. Vsaka tovarna ima pravilnik o tehničnih izumih in izboljšavah, sprejet od DS tovarne. Pravilnik bi torej moral biti dokument, po katerem bi se ravnali v vsakdanji praksi. Teorija je eno praksa pa drugo ... Sicer pa si oglejmo kako »potuje« predlog v »Elektromehaniki«. Ko predlagatelj odda pismeno prijavo komisiji, se začne »uradna pot. Komisija odstopi prijavo o tehnični izboljšavi ali koristnem predlogu tehnološkemu oddelku tiste panoge, na katero se nanaša predlog. Tehnolog da svoje mnenje oziroma pošlje predlog v razvojni oddelek. Le-ta se lahko posluži še ostalih služb, da dobi vse potrebne podatke. Ko je predlog vsestransko proučen, se vrne z odgovorom nazaj v tehnološki oddelek. Tu se ponovno razpravlja in da komisiji odgovor, nakar komisija sklepa o predlogu. ' Vse lepo in prav, toda pot ne traja dva meseca, kot jo predvideva 25. člen pravilnika, ampak je znatno daljša. Večkrat dvakrat daljša' oz. še več. Da se čas odločanja podaljša, pa je morda kriv tudi 60. člen pravilnika, ki se glasi: »Komisija mora pri obravnavi predloga za tehnično izboljšavo ali koristen predlog ugotavljati, če je do predloga prišlo zaradi propusta razvojnih služb, tehnološkega ali planskega oddelka tovarne. O tem poroča UO tovarne.« Iz tega člena je razvidno, da obstaja nekdo v tovarni, ki je odgovoren zato, ker ni spremenil konstrukcije ali postopka obdelave. Seveda pa stvar postane zanimiva, ko dobi ista oseba, ki ni opravila svoje haloge — predlog v reševanje. No, In »težave« so tu. Ena od slabosti človeka je tudi ta, da nerad prizna svoje napake. Tako marsikateri predlog, ki je uporabljiv in umesten, roma v koš, oziroma je odgovor negativen, ne glede na prihranjene stroške. Pri ob-; ravnavi marsikaterega predloga se zato ne govori o prihranku in uporabnosti, temveč samo kako bi bil predlog ovržen. Razvijajo se razne teorije o morebitnih težavah, riziku, o dodatnih težavah itd. Sprašujem se, čemu se dana ideja ne izpopolnjuje in pride do stopnje, ko bi odgovarjala vsem zahtevam. Iz lastnih izkušenj vidim,,da se vse to izrodi v medsebojno »dokazovanje«. Seveda pa je razmerje »šil« neenako, saj na eni strani skuša opravičiti predlog predlagatelj, na drugi strani pa so vse ostale službe. O rezultatu je težko govoriti. Moj namen je bil prikazati del stvari, ki se dogajajo, čeprav hkrati vzklikamo gesla: »Treba je podpreti izumiteljstvo in racionalizatorstvo«! »MEIK« ODGOVOR Glede na dopis o prepo-, časnem reševanju racionali-zatorskih predlogov sporočamo naslednje: »Mehanizmi« Lipnica — Precejšna večina iz te skupine »streže« tekočemu traku za »števec pogovorov« Pot reševanja vsakega predloga se začne pri referentu za racionalizacije. Pri sprejeti prijavi se naj prvo ugotavlja, kaj komisija za racionalizacije v zvezi S prijavljenim predlogom še potrebuje. S strokovnim mnenjem pristojnih služb in z računskimi podatki je treba dokazati, da je racionalizacija ekonomsko res utemeljena. To so običajno podatki o znižanju normativa, mnenje tehnologa oz. priprave dela in kontrole, ker kvaliteta zaradi racionalizacije ne sme biti- okrnjena. Če se prijavljen predlog nanaša na konstrukcijsko, spremembo,1 je treba dobiti mnenje ali pristanek od razvojnega oddelka. Kdorkoli je dolžan posredovati navedene podatke, se najprvo prepriča o možnosti za uresničitev racionalizacije. S tem v zvezi so včasih potrebni preizkusi, ki zahtevajo daljši čas. Posebno v zad- (Dalje na č. strani) e a | ZP ISKRA KRANJ | ORGNIZACIJA: I TOVARNA ZA ELEKTRONIKO IN AVTOMATIKO | LJUBLJANA, PRŽAN ® kadrovska komisija § objavlja ^ prosta delovna mesta za: | VODJO MEHANSKE MERILNICE i) pogoj: strojni inženir II. ali I. stopnje z najmanj 9 2 leti prakse X e e • f c • I S VODJO ELEKTRIŠKE MERILNICE pogoj: elektroinženir (šibki tok) II. ali I. stopnje z najmanj 2 leti prakse PRODAJNEGA REFERENTA pogoj: strojni tehnik z najmanj 2 leti prakse v komercialni službi LIKVIDATORJA RAČUNOV pogoj: ekonomski tehnik z nekaj prakse. Za vsa ta delovna mesta je poskusno dela. Zaželeno je, da je vojaški rok že odslužen. Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe z navedbo podatkov na gornji naslov. 0 0 0 0 • e « e 0 0 0 e B®©s©«®ff®@©©9e«©®#*a«®©e®99«®®®®a©o®9090e nja zasebne iniciative, ki ji je treba v okvir splošnih razvojnih programov dati večji prostor in omogočiti večji razmah. 4. Z reformo gremo v selekcijo in diferenciacij 6 delovnih organizacij. Zato je še-nadalje treba razvijati osnove tega našega ekonomskega sistema, katerega izhodišče- je, da je za razvoj nujno potrebna blagovna proizvodnja. Zato jo moramo priznavati in razvijati, njene posledice pa skladno z našimi možnostmi obvladovati. Stvar politične ocene pa je, kolikšno bomo dopuščali diferenciacijo, da ohranimo in razvijamo spodbudo za hitrejši'razvoj in da preprečujemo tisto diferenciacijo, ki je v nasprotju s temeljnimi socialističnimi cilji. 5. Zagotoviti je treba večjo socialno varnost delavca v delovnem razmerju. Ko razvijamo novo tehnologijo in spreminjamo strukturo našega gospodarstva, ne more- mo zagotavljati socialne varnosti delavca na delovnem mestu, zagotavljati pa moramo to varnost delavcev v delovnem razmerju. Taksna politična usmeritev je potrebna zato, ker sta v sedanjem času nunjo potrebni tako poklicna kot tudi prostorska mobilnost delavcev, ker je to pogoj za hitrejše oblikovanje rentabilnejše strukture gospodarstva. Ob tem ne smemo prezreti dolžnosti do vseh tistih organizacij, ki prihajajo zaradi objektivnih , razlogov take splošne gospodarske usmeritve v gospodarsko kritičen položaj. To .seveda ne zato, da bi jih zadržali v tem položaju, temveč zato, da se z lastnimi napori in ob družbeni pomoči modernizirajo ali preusmerijo v gospodarnejšo produkcijo. 6. V razvoju naše samoupravne družbe- smo prišli do take stopnje, ko ugotav- ljamo, da se posamezni gospodarski in samoupravni subjekti ne smejo in ne morejo več zapirati vase. Tudi nacionalne ekonomske skupnosti se ne morejo obnašati kot izolirani subjekti, marveč se morajo povezovati v najširšem gospodarskem prostoru. Da bi dosegli bolj racionalno gospodarjenje, bolj smotrne naložbe in optimalne učinke, se vse bolj kaže potreba po medsebojnem poslovanju povezovanju. Različni subjekti še bodo morali povezovati glede na svoje skupne interese. Posledica tega je nujnost jiadalje razvijati samoupravljanje na tistih ravneh, ki omogočajo, večjo koncentracijo sil in sredstev, ter s tem tudi hitrejši napredek. Perspektivo takega. razvoja samoupravnih odnosov pa odpirajo samoupravni in družbeni dogovori. 7. S spremembami v delitvi narodnega dohodka smo ublažili najbolj kritična nesorazmerja v materialnem položaju nekaterih dejavnosti: prosveta, zdravstvo, socialno zavarovanje itd. To pomeni nadaljnji korak k večji integraciji teh področij z gospodarstvom in gospodarstva z njimi. Samo organska povezava vseh teh dejavnosti lahko zagotavlja skladno in celovito družbeno reprodukcijo. 8. Razvoj samoupravnega in političnega sistema ter hitrejšo gospodarsko rast lahko zagotavlja samo taka politična usmeritev, ki bo v bodoče še bolj kot dosedaj spodbujala iniciativnost: in poslovnost kot nujni sestavini . samoupravne prakse. Smo za tako politiko, ki daje polno domovinsko pravico znanju in ki ruši tabuje in večjo veljavnost dogem, torej smo za politiko, ki upošteva le avtoriteto argumenta ne pa argument avtoritete. 9. Slovenski sindikati smatrajo, da je navedena usmeritev ekonomskega, socialne:, ga in političnega razsoja za Slovenijo in za Slovence, nujno potrebna, da lahko ta-, ko največ prispevamo k po» spešenemu razvoju Jugoslavije kot večnacionalne skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti. To nam potrjujejo tudi naši v zadnjih letih doseženi rezultati. Ker vidimo uspešno nadaljevanje .uresničevanja take smeri razvoja tudi v ustrezni kadrovski izbiri kandidatov za predstavniške organe v SR Sloveniji in za vodstvene funkcije v teh organih, predlagamo izmed poslan»! skih kandidatov za predsednika skupščine SR Slovenije še vnaprej dosedanjega predsednika Sergeja Kraigherja in za predsednika izvršnega sveta skupščine SR Slovenije dosedanjega predsednika Staneta Kavčiča. Predsedstvo ZSS O, Jezik naš slovenski . Slovenski jezik vedno bolj ogrožajo tujke, ki se vtihotapljajo na škodo naših domačih izrazov. Zato posredujem enega izmed številnih , primerov; uporabe tujk, ki se jih posamezniki zelo radi poslužujejo. Prisostvoval sem na nekem /sestanku. V dvorano je vstopil mož srednjih let in z zelo resnim obrazom, številni prisotni: so povsem onemeli, ko je prišlec spregovoril navzočim. Tovarišice in tovariši! Revolucionarna strategija našega progresa mi je dala inspiracijo za informativno analizo o problematiki sinteze in njenih funkcij. V tej epohi eksistira še vedno etatistična koncepcija določenih faktorjev, ki hočejo in-filtrirati deplasirani karierizem med maso in-realizirati. deformacijo homogene avantgarde. Intenziteta, akcije, dominira v njihovem programu, ki vsebuje koncept pasivne rezistence. : Ta eksperiment bazira na eksploataciji indolentne publike, ki bi dobila infekcijo'reakcionarnih iluzij. Spričo tega sem indisponiran in in-digniran nad subverzivnostjo uzurpa-tbrskih insektov. Konstantno plediram formiranje take ekspanzije, ki bo fungirala samoiniciativno kot instrument legitimnosti, proti eklatantnim ‘reakcionarjem. Za vse je ta obligatorna informacija dovolj precizna in je hkrati fundament za eliminacijo adekvatnih hege-monistov in za njihovo evakuacijo iz njihovih interesnih sfer. Integralni del naše družbe je humanizem, ki je garancija za pozitivno rekonstrukcijo infra strukturnih aktov ih aranžmajev. Zato ima ta originalna ideja prioriteto in perspektivo v pro-! cesu konsolidacije reforme. • S tem je'govornik končal in onemelost prisotnih je trajala ¡razumljivo dalje zaradi... -Ce- IBSBBBSRBBESBOKOnDtll !■■■■■■■»■! Civilna zaščita, nfena vloga In naloge : Politični položaj in dogodki v svetu nas resno opozarjajo na naše naloge, ki jih imamo na področju civilne Zaščite. \Sprejem koncepta »vsenarodne obrambe« zbližuje operativne enote jugoslovanske ljudske i armade, z enotami teritorialne • obrambe, • katerih nosilci so družbena politične Organizacije in delovni kolektivi. , ■ iV decembru bo Zvezna fkupščina sprejela zakon o ljudski obrambi in zakon o vojaških obveznikih. S tem postaja civilna zaščita sestavni del skrbi v čuvanju naše neodvisnosti. /Civilna zaščita je organizirana aktivnost civilnega prebivalstva, da zmanjša učinek sovražnikovih napadov, posledice elementarnih in drugih nezgod ter, da zavaruje ali obnovi ključne naprave in službe,- ki so neob-hodne za življenje: ljudi, predvsem pa da čuva mirnodobske dosežke. Osnovna naloga civilne zaščite so preprečevanje presenečenj, nudenje prve po poči; in zaščite, Zmanjšanje izgub in moralnih pretresov ter čuvanje materialne škode in odstranjevanje posledic: Civilna zaščita je dolžna v mirnem času seznaniti prebivalstvo z nevarnostmi, ki nrn grozijo v primeru vojne sj elementarne nesreče in jut ha to pripraviti v moralnem in materialnem pogledu. Zato je naša naloga pravočasno pripraviti in organizirati vrsto Zaščitnih ukrepov., ||ii!iiiiiiiiiniiii!iiiii!imii!ii!wiiimiiiiiH,i: 1 Dopisujte I | v ISKRO! | 5 Z ^uiiiiiiiiuiiitiiuuuuiiimmiimumimAt Naj navedem le nekaj osnovnih, in najvažnejših ukrepov, ki jih glede na značaj delimo; v tri; skupine: — preventivni ukrepi — zaščitni ukrepi — nudenje pomoči ' Ti ukrepi obsegajo pravilno lociranje industrije, zdravstvenih centrov, pravilno gradnjo naselij in mest s širokimi -ulicami in parki. Podzemski urbanizem priporoča gradnjo-posameznih objektov pod zemljo. Pri gradnji moramo upoštevati nevarnost požara, zato. se priporoča gradnjo iz negorečega materiala. Važen' preventivni ukrep je pravočasno alarmiranje in evakuacija prebivalstva iz ogroženih področij. Uspešna evakuacija je odvisna od poučenosti prebivalstva, zato bomo morali v bodoče organizirati predavanja, predvajati filme -iti organizirati ' praktične vaje. Evakuacija poteka v že naprej- - pripravljena zaklonišča. Globoko zemeljska ali betonska zaklonišča nudijo zaščito pred vsemi učinki atomskega orožja. Poleg tega nudijo pravilno grajena zaklonišča zaščito tudi pred drugimi napadalnimi, ■ biološkimi in kemičnimi sredstvi. Za nudenje pomoči se organizirajo razne službe, ki so lokalne, elastične in strokovne. V primeru uporabe atomskega, biološkega ali kemijskega orožja, je treba računati na veliko razdejanje in da nam bo v trenutku potrebe pri roki to, kar si bomo prej pripravili in razni drugi priročni pribor, zato je prav, da vsakdo ve, kaj vse lahko koristi v primeru potrebe. Z ustrezno opremo in seveda znanjem se lahko zavarujemo pred še tako nevarnim radioaktivnim žarčenjem, to- plotnim sevanjem in rušilno močjo atomske bombe. Zelo nevarna biološka in kemična sredstva, ki jih sovražnik daje na interesna območja moramo pravočasno odkriti, saj je njihovo delovanje prav lahko težje kot eksplozija atomske bombe. Tu je važno predvsem pravočasno odkrivanje in dekontaminacija (nevtralizacija) škodljivih vplivov), vendar so nam za to potrebni tehnični pripomočki in nevtraliza-cijska sredstva. Namen članka je, da bi se seznanili z nevarnostmi in nalogami za realnejši pogled na velikost in zamotanost problema civilne zaščite. Razmisliti borno morali, kako najbolj učinkovito in efektivno organizirati civilno zaščito, da bo v skladu z našimi možnostmi in družbeno političnim sistemom. Zavedati se moramo, da so delovni kolektivi in civilno prebivalstvo nosilec moralne in materialne vloge civilne zaščite. KRUŠEČ Ivo ISKRA — TOVARNA ORODJA LJUBLJANA v sestavu Združenega podjetja ISKRA KRANJ zaradi razširitve proizvodnje' OGLAŠA naslednja prosta delovna mesta: 1. Vodja konstrukcije 2. Vodja proizvodnje 3. Konstrukter-projektant 4. Vodja strojne delavnice 5. Konstrukter I 6. Tajnica direktorja -' 7. Kontrolor orodja 8. Več rezkalcev 9. Več rezkaicev-začetnikov 10. Več orodjarjev' 11. Koordinatni vrtalec 12. Koordinatni rezkalec 13. Koordinatni brusilec; Pogoji: i ad) 1. II. ali I. stopnja strojne falcultete za . stroj-. štvo, s petletnimi delovnimi izkušnjami v, 15 orodjarstvu;., I! ad) 2. I. stopnja fakultete za strojništvo — lahko začetnik, s predhodnim poklicem kovinske stroke in najmanj pet let, delovnih izkušenj v orodjarstvu, ali TSŠ-strojnj oddelek, s predhodno delovodsko šolo in petletnimi delovnimi izkušnjami v orodjarstvu; jjl ad) 3. I. stopnja fakultete za strojništvo ali TSŠ-strojni oddelek, s petletnimi delovnimi izkusil , n jami v. samostojnem konstruiranju orodij; ¡5 ad) 4. delovodska šola z najmanj triletnimi delov-|| nimi izkušnjami v orodjarstvu; Si ad) 5. TSŠ strojni oddelek, z najmanj triletnimi delovnimi izkušnjami v samostojnem kon- ls struiranju orodij; 5« ad) 6. Končana srednja šoja, S popolnim obvladali njem strojepisja in aktivnim znanjem nem- ščine. ali administrativna šola z najmanj triletnimi delovnimi izkušnjami in aktivnim znanjem nemščine; SS ad) 7. VK ali KV delavec kovinske stroke, z najmanj II . j/ ^ triletnimi , izkušnjarni na takih delovnih me-|| .. . stih;,.| /:. || ad) 8. VK ali KV rezkalec, orodjar ali strojni klju-. čavničar, z najmanj petletnimi delovnimi iz- -|| kušnjami na rezkalnih strojih; SS ad) 9. KV delavec-rezkalec SS ad) 10. VK ali KV orodjar z najmanj petletnimi 55 delovnimi izkušnjami v orodjarstvu; |5 ad) 11—13. VK ali KV delavec kovinske stroke, z naj-|| manj petletnimi delovnimi izkušnjami na takih delovnih mestih; ■■ KB || Za vsa prosta delovna mresta je poseben pogoj — || odslužen vojaški rok. II Za objavljena prošta delovna mesta, razen pod zapo-|| redno .številko 7 in 9, ima'tovarna na voljo določeno || število samskih sob -Pjpo dogovoru. SS Nastop dela je mogoč takoj ali po'dogovoru. SS Oglas velja do zasedbe delovnih mest. «RSBSRnBBBDOflRBflRRBBnRBUttRRttRaKaflllRIlKBRBBRBBRRRRB&BBRRBBRRBBtfBBSMBKMBBBOBlIBKSSB! ¡¡■pili S5 ras ota SS ji i: I s: s: a s: s: iif s: :s V našem počitniškem domu na Bledu ne mirujejo. Vseskozi imajo goste, zdaj domače, zdaj tuje. To pot vam predstavljamo celoten prt sonat doma, ki si zelo prizadeva, da bi se gostje res dobro počutili in spočili, če boi!e pilili v naš počitniški dom na Bled, se boste o tem lahko prepričali Sindikalni odbor ZP se fe sestal Kaj pomeni kontrola kvalitete? V petek, 21. t. m. se je po nekaj mesečnem premoru •znova sestal sindikalni odbor ¡združenega podjetja, da bi pregledal dosedanje delo, poslušal poslovanje ZP ISKRA •v preteklem letu in poročilo o finančnem poslovanju -sindikalnega odbora, končno pa po razpravi na navedena poročila izvolil novo predsedstvo koordinacijskega odbora sindikata ZP ISKRA. O delu sindikalnega odbora ZP v obdobju 1967 do 1969 je poročal predsednik Franc Hutter. Iz njegovega poročila je bila razvidna vsa aktivnost sindikalnega odbora v tem času, ko so v Združenem podjetju tekle mnoge akcije, kot integracija ISKRA — RIZ. Poročilo predsednika Huttra je ugotovilo dobro so-• delovanj e sindikalnega odbora pri vseh pomembnejših dogodkih in odločitvah v okviru ZP. Sindikalni odbor je v tem ¿času budno.spremljal vsa dogajanja znotraj podjetja, zla--sti pa prispeval svoja stališča k številnim perečim problemom, vendar pa je v teh «primerih mnogokrat bilo časovno težko sklicati celotni .sindikalni odbor, da bi Ie-ta ¡(Nadaljevanje s 4. strani) ; njem času je veliko predlo-:,gov ;za zamenjavo gradiv ali .sprememb površinske zaščite. Zato mora oddelek za preizkus materiala po določenem postopku ugotavljati, če predlog ustreza zahtevam, ki so predpisane v tehnični dokumentaciji. Večkrat je treba počakati, da pride v proizvodnjo naslednja serija, kjer se pokaže praktična vrednost racionalizacije. Ni redek primer, da se včasih čaka na rezultat končnih preiskav tudi ,po nekaj mesecev in to iz objektivnih razlogov. Priznati je treba, da so včasih racionalizacije prepočasi rešene tudi iz subjektivnih razlogov. Nekateri posamezniki v pristojnih službah .nimajo razumevanja za to dejavnost še posebno takrat ne, če je's prijavljenim predlogom sam prizadet. V takem primeru referent za racionalizacije na večkratno zahtevo le s težavo uspe, da komisija dobi željene podatke, če smo pri tem bolj konkretni, je pri zavlačevanju takih zadev obrat »Stikala« na prvem mestu. 1 1 S K RA — glasilo delovne ga kolektiva Iskra industrije za elektromehansko teleko munikacije elektroniko in avtomatiko — Urejuje uredniški odbor — Glavni urednik: Pavel Gantar — odgovorni urednik: Janez Sile — izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Tisk in klišeji: »CP Goran laki itak« Kranj dah k tem vprašanjem svoja stališča. Tako se je -v navedenem obdobju sindikalni odbor sestal dvanajstkrat, medtem ko sta v tem času športna in komisija ZB imeli po 14 in 8 sej. Vsekakor pa je bil odmor med sejo sindikalnega odbora v lanskem septembru in letošnjem marcu občut-predolg, saj v tem obdobju ni bilo malo tehtnih vprašanj, o katerih bi bila koristna temeljita razprava tudi sindikalnega odbora. Iz poročila je bila nadalje razvidna bogoto dejavnost na športnem področju, kjer je omenjalo vsakoletno izvedbo letnih in zimskih športnih iger ZP, na katerih sodeluj e-vedno večje število članov naših delovnih kolektivov. Prav tako je aktivno delovala okviru sindikalnega odbora tudi’komisija zveze borcev, ki je zlasti vidna še pri organizaciji letovanja članov ZB v zadnjih dveh letih, kakor tudi pri organizaciji velike in uspešne proslave dneva borca lani v Semiču . Poročilo o finančnem poslovanju sindikalnega .odbora ZP je podal Janez Šilc, vendar glede na to, da tega Ko komisija na podlagi zbranih podatkov,in strokovnih mnenj dokončno sklepa o višini nagrade, se predlog nato odstopi delavskemu svetu delovne enote v potrditev. S tem, da so seje delavskega sveta bolj poredke, .se vsa zadeva še bolj zavleče. Na ta način se komisija ob navedenih okoliščinah ne more točno držati člena 25 Pravilnika, ki predvideva rešitev predloga v dveh mesecih. V preteklem letu je bilo 52 prijavljenih racionalizacij in je bilo od tega 11 predlogov rešeno v negativnem smislu, odnosno so bili nagrajeni po čl. 59 Pravilnika z nagrado 50,00 N din. Razlog za negativno rešene .predloge je v .glavnem upravičen, ker predlagatelj gleda gospodarsko korist pri uveljavitvi svoje, racionalizacije preveč enostransko. Stroški raznih konstrukcijskih'sprememb ali sprememb tehnoloških postopkov so z izdelavo novih orodij, načrtov in podobno večkrat mnogo večji, kot je vredna prijavljena racionalizacija. Domneva se, da nekateri za vsako ceno hočejo biti racio-nalizatorji in so taki predlogi brez prave vrednosti. Dokaz za to je razviden iz tega, da je 5 predlogov .od 11 negativno rešenih od ene in iste osebe ter se zadovoljuje s 50,00 N din nagrade. Ob Zaključku bi veljalo pripomniti še če/ .gost; prebije-, veš. kot:. 3' dni. na. dopustu. Otroci: do 10. leta starosti; ki', koristi j o svoj ©.ležišče; ima-, jo 25.'% popusta, brez ležišča pa 40°/o popusta. Te cene veljajo za leto 1969. Cene za tuje: goste pa formira. PS;- samostojno in pa-trdi svet P-S. © DS. ZP imenuje v- sveti Počitniške:: skupnosti: nova člana za mandatno, dobo 1969/70, in sicer: — Časarja. Pavleta — Elementi, Ljubljana, — Šilca Janeza—Strokovne službe ZP. © DS ZP pooblašča tov. Edija- DELOPSTA, šefa- nadzorne službe - ZP, da. nastopa kot pooblaščenec združenega: podjetza ISKRA KRANJ pri dokončni likvidaciji poslovnega, združenja Avtomacija Ljubljana. Pri tem ima tov. Delopst pravico udeleževati*se sestankov z'likvidacijskim odborom: tega poslovnega združenj a. t er ostalimi člani - združenja-; .razčiščevati- spome; finančne- za-idfeve z-vsemi pooblastil! gler de -njiliove dokončne' ureditve -ter- zastopati- v razmerju do. likvidacijskega odbora • interese združenega podjetja ISKRA KRANJ. 1 M danjih panog- ki no akustike: in,rotacijskih strojev, eksterna proizvodnja DE produkcije in interna proizvodnja obrata (medobratne. usluge), zmanjšana za. dosedanjo med: obratno , realizacijo na relaciji: produkcija;; kinoakustika im rotacijski; strehi. d) Glede združitve DE šo> v .. obratu, elektromehanskih.; izdelkov- izvoli delavski sveti obrata, ki v skladu s? statutom lahko izvoli upravni odbor ihr, ustrezna..- komisije; SKLEPI 8. ZASEDANJA DS (19, marca 1969,)_______ 1; Na, osnovi ‘ dotočil, temelj-' nega- zakona o- dfelovnih' razmerjih (Ur, list SFRJ 15/64); in. priporočila delavskega-.-sveta: ZP Iskra, je, delavski svet tovarne sklenil:. a.) V skladu s. statutom Združenega podjetja Iskra Kranj, voli delavna., skupnost Elektromehanike. v DS ZP 7, članov, ki se- vodijo. v nasled-nih enotah:. — obrat' ATN 2 — obrat števcev- 1. —orodjarna, 1 — služba: kvalitete 1. — plan. — nabava 1 — kadrovska službah b) V delavski: svet Elektro--mehanike,, ki; šteje' 53: članov, se voli 28' članov, in sicer v naslednjih delovnih enotah:- 11. Produkcija, rotacijski, stroji, kinoakustika, 7', 2.: Obrat, števcev. 2, 31. Obrat, ATN 7! 41 Obrat, mehanizmov.-1, 5! Obrat, stikal, 1, 61, Orodjarna 3, 7. Merilne naprave 1,,8, Vzdrževanje 2, 9. Tehnič-. net službe 1, 10. Služba kvalitete.—>11. Plan —nabava 1, 12. Kadrovska,, služba —, 13. Organizacijska služba 1, 14. Finančna služba 1. c) Obrati in - enote, ki; imajo: več/ kot 70 članov, volijo delavske; svete DEl Delavski; sveti DE štejejo: od,9 do 33 članov. Število določi DS;, DE; Delovne enote, Id imajo manj kot 70 članov pa volijo na zboru- delovne skupnosti predsednika zbora, namestnik ka predsednika in — kadrovsko, komisijo: 3; člane- in 3 namestnike — komisijo za OD 3' člane in 3 namestnike © Delavski svet je odobril izplačilo premije Rajku Benediku: ih Silvu, Seražinu vs skupnem, znesku. 16.911,00!din; za. tehnično, izboljšavo, ki se: nanaša na konstruiranje- im izdelavo naprave, s> katero se v kontroli, telefonskih central preizkušajo stojala in enote. S to izboljšavo ran® tovarna v dveh letih 300 tisož 065,97 din gospodarske- koristi. @ Delavski svet: j©, bil, seznanjen s. sklepi- upravnega odbora tovarne o/organizaei j j t obrata, ELEKTROMEHANSKIH IZDELKOV-; ki se fom mira. s; 1. 4,-, 19695 ter o' korekciji, osebnih dohodkov,-vzdrževalcev,. orodjarne: iria kontrolorjev, ki velja od 1. 3. 1969 dalje. ELEKTROMEHANIKA SKLEPI 23. SEJE UO (17. marca 1969) ® Upravni odbor, je obravnaval organizacijo obrata., elektromehanskih izdelkov, ki, se formira s 1. 4. 1969 iz: dosedanje DE produkcije delov, panoge rotacijskih strojev in panoge kinoakustike ter v tej zvezi sklenil naslednje: a) UO potrjuje; sistematizacijo delovnih. mest za, gospodarsko pripravo proizvod-. nje> zaa tehnološko, pripravo,-proizvodnje in: za tehnično, kontrolo. Sistematizacija' v bistvu; ni, spremenjena,, vsebuje le dni-, gačno razmestitev delovnih mest. Na novo se ustanovi le delovno mesto »vodja- tehnične kontrole«, za- katerega j e-dolžna komisija. za- OD pripraviti predlog, za. OD ter. pre-. imenuje, delovna, mesto, pla?,-ner I. v »planer proizvodnje« ki se uskladi, z< ostalimi, de-lovnimi, mesti v okviru GPP. b) Sistem obračuna:, stroškov m stroškovna, mesta ostanejo, v- letai 1969- nespre-men j eni. Vse spremembe se uveljavijo sri. 1; 1970/ c) V/pogleda izračuna faktorja stimulacije se stimulira obrat elektromehanskih izdelkov kot. celota. Osnovo. za izračun faktorja predstavlja eksterna realizacija dose- PRIJAVA ZA LETOVANJE Priimek in ime zaposlen v organizaciji (tovarni) ....................-...................... kraj —..............................„....... naslov bivališča__________„_____ -----.....—..— —„........ bom(o) letoval(i)’ „....................... od1—.......—................ do _________________________.. število odraslih število otrok do 10. let starosti ......potrebujem skupno število: postelj j.......... V kolikor ne bi bila potrjena rezervacija v zgoraj navedenem domu, pride,-v- poštev še- kraj....„....................... od .......................do ________________________ Za letovanje na Dugem otoku se bomo poslužili lastnega, organiziranega avtobusnega prevoza. (Neustrezno, prečrtati.) ...,dne Prijavljenec: POTRDILO izpolni-organizacija,— Potrdi »Počitniška skupnost ZP ISKRA« Potrjujemo rezervacijo za. tov.;_____________..._______________________________ iz organizacije (tovarne) ________„______.____________ kraj ...._........ v počitniškem .domu .......................„„„„.lod...............do za. skupaj prijavljenih oseb .............. sobo št. s: „„__________ležišči. Potrdilo služi kot napotniea, s katero se?prijavljenec izkaže ob prihodu v dom, obenem » potrdilom o vplačani akontaciji. V kolikor nima prijavljenec obeh potrdil, ga upravnik v domu. ni dolžan sprejeti. Žig Kako bo z letovanjem? Obvestilo Počitniške skupnosti »Iskra« čeprav sc letošnja zima kar ne more posloviti, se vendarle hitro bliža čas, ko se bomo začeli odpravljati na letni oddih. Nič čudnega potem, če je na naše uredništvo, prav tako pa tudi na Počitniško skupnost vsak dan naslovljenih že precej vprašanj, kako bomo letovali v letošnjem poletju. Svet Počitniške skupnosti, pod predsedstvom Pavla Časarja (Elementi) je 24. marca obširno razpravljal o vsem pomembnem v zvezi z letovanjem in vse tisto, kar bo zanimalo člane kolektivov, objavljamo že v današnji številki, skupno s prijavnico. Kakor vsa leta nazaj, bodo člani naših delovnih kolektivov letovali v domovih Počitniške skupnosti Iskre v Poreču, ha Bledu in v Trenti 'ter v kampu na Dugem otoku. O možnostih ze letovanje: na Včjikem Lošinju (o tem domu smo pisali v eni izmed prejšnjih številk ISKRE) pa bo beseda še naknadno. Kljub podraž tvam je Svet Počitniške skupnosti poskušal cene dnevnih penzionov obdržati na lanski ravni, vendar je glede na vse okoliščine cena v vseh . domovih nekoliko višja od lanske. Seveda pa so cene penzionov v predsezoni in po glavni sezoni ustrezno znižane. CENE V GLAVNI SEZONI Člani in Tuji svojci gostje Poreč 26,00 30,09 Bled 28,00 35,00 Trenta 24,00 27,09 Dugi otok 23,00 30,09 CENE V PREDSEZONI IN POSEZONI Člani in Tuji " svojci gostje Poreč 23,00 27,00 Bled 25,00 31,00 Trenita 22,00 ■ 25,00 Dugi otok 21,00 27,00 Na vse te Cene pa veljajo popusti za otroke ih sicer za otroke do 10 let starosti z lastnim ležiščem 25 %, brez lastnega ležišča pa 40 %, medtem, ko za vse starejše veljajo polne cene penzionov. Člani delovnega ko'ekt‘lya lahko vplačujejo obroke za letovanje v naprej, vendar pa morajo svoje obveznosti dp-k Vično poravnati bodisi. na -Počitniški 'skupnosti, 'ali pa c-b prihodtfv počitniški doiii, oz. na Dugi otck. PRIJAVE Za letovanje v letošnji letovanj ski sezoni naj člani delovnih kolektivov ravnajo takole: v današnji številki, prav tako v še nekaterih nadaljnjih bomo objavili prijavnico in potrdio o sprejeti prijavi, oz. rezervaciji. Oboje je treba čitljivo izpolniti in poslati na Počitniško skupnost ISKRA, Ljubljena, Trg prekomorskih brigad št. 1. Sprejeto prijavo to nato Počitniška skupnost upoštevata ko bo prejela tudi obvezno akontacijo in sicer za penzion 50.00 din za vsako prijavljeno osebo in za vsakega otroka nad 10 let starosti ter 50.00 din, akontacije za organiziran avtobusni prevoz do Sukošana ža tiste, ki se bodo odločili za letovanje na Dugem otoku. V primeru, da prijavljenec v predvidenem terminu ne more na letovanje, mora to Počitniški skupnosti j aviti -14 dni pred nastopom letovanja in v tem primeru dobi povrnjene 80% vplačane akontacije sa penzion, če prijavljenec letovanje odpove pozne- Počilniški dom Iskre v Trenti je vplačane akontacije na račun penziona ne dobi povrnjene razen če za ta termin ne najde drugega letovalca in ga pravočasno prijavi PS. KDAJ BODO POSLOVALI POČITNIŠKI DOMOVI IN KAMP NA DUGEM OTOKU Počitniški dom v Poreču bo odprt za letovanje z 9.' junijem in bo posloval do 15. septembra. Glavna sezona traja od 1. julija do 31 avgusta. Izmene bodo vsak ponedeljek. V domu v Poreču bo na razpolago 50 ležišč, 40 ležišč pa bo najetih pri zasebnikih... , .. Počitniški dom na Bledu je praktično odprt vse leto, sezona pa je prav tako v mesecih julij in avgust. Rezervacije za letovanje sprejema do p maja Počitniška skupnost ISKRA, Ljubljana, Trg Prekomorskih brigad 2, pozneje pa direktno uprava počitniškega doma na Bledu. Počitniški dom v Trenti bo predvidoma odprt 23. junija (aii prej, če bodo pokazale potrebe), izmene pa bodo 7-dncvne. Dom bo posloval predvidoma do 31. avgusta, po potrebi pa tudi d je. Kamp na Dugem otoku bo odprt 10. junija s tem, da bo- do izmene glede na .dolžino potovanja deset dnevne. Izmene bodo v naslednjih dneh -10., 20. in 30. junija, 9., 19. in 29. julija, 8., 18. in 28. avgusta. če ne bo interesentov, bo kamp zaprt 8. septembra. 'Za prevoz na Dugi otok bo Počtniški dom Iskre v Poreču z izmeno, ki letovanje nastopi 30. junija organiziran lastni avtobusni prevoz za ceno 110 din na obe strani iz Kranja, oz. Ljubljane do Sukošana. Prevoz bo zagotovljen za čas glavne sezone in bo izmena,; ki se bo vračala z Dugega otoka 28. avgusta zadnja. Za ostale izmene se bodo letovalci morali poslu-žiti rednih prometnih zvez z avtobusom, vlakom ali ladjo. Na Dugi otok pa lahko potujete tudi z’ lastnim vozilom do Sukošana, kjer bo za mini malno. odškodnino organizirano čuvanje vozil. Interesenti za Dugi otok morajo na prijavnicah določno zapisati, ali bodo potovali z avtobusom, ki ga organizira Počitniška; skupnost ali z lastnim vozilom. Iz Sukošana do kampa na Dugem otoku ter nazaj bo vsako izmeno vozli čoln in sicer za ceno 20 din za osebo. (in za otroke nad 10 jpg oz. po 10 din za mlajše) v obe smeri. Voznino bodo letovalci plačali direktno prevozniku... Letos bo na razpolago nov, večji čoln. Iz Kranja bo avtobus vozil ob 22. uri zvečer pred nastopom vsake izmene, iž Ljubljane pa ob • 22,30, medtem ko bo čoln odplul iz Sukošana vsakokrat ob 8, uri. Vse morebitne spremembe ali dodatna obvestila bo Počitniška -Skupnost ISKRA objavljala: js -nadaljnjih številkah tednika; »ISKRA«. I Uh ' ZAHVALA ~ Ob nenadni,. prerani smrti VIKTORJA VONČINE se . iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, posebno pa vsem n j egovirri. sodelavcem odpremriega1 oddelka Prodaj-no-servisne p organizacije. Hvala ža izraze; sožalja, poklonjeno cvetje; in .spremstvo na njegovi zadnji' poti. -, , žena s hčerko, mati in brat § ZAHVALA Ob smrti inoje drage mame TEREZIJE KOSTIJEVC se najleipše zahvaljujem sodelavcem iz kontrole in lakirnice tovarne »Elektrome; hanika« Kranj za izraženo; sožalje in denarno pomoč. . Hčerka Anica Cof ................. ¡¡S §§ 1. aprila novo kegljišče S Menimo, da bodo vsi povabljeni močno presene- j§ S čeni, ko bodo 1. aprila stopili na tla Iskrškega ke- g = gljišča. Ta dan bo namreč slavnostna otvoritev S H novega Iskrškega kegljišča iri buffeta. katerega čisti g, S dobiček naj bi še porabil za pokrivanje izgub iz g §j preteklih obdobij, za katerega odgovarja »Iskra«. g g Igrišče bo popolnoma avtomatizirano. ' g g Da se je že do sedaj v »Iskri« ta šport izredno g = priljubil, nam ni treba tega posebej poudarjati, g g bodo pa ti športniki sedaj .še .bolj prišli na svoj = g račun. Takoj pa že slišimo pripombe raznih ping- g g pongašev, da so oni nekoliko prikrajšani, vendar g = jim zato »Iskra« obljublja večjo publiciteto njiho- g g Vega dela tudi prek dnevnega časopisja. = iiminiiiiiiiim.. Pogled v kamp »Mir« na Dugem otoku