Leto XVm. f Celju, dne 17. februarja 1908. Štev. 19. a Uredništvo j« na StoMDerjevi cesti Si 3.—Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vranjo. ; ter velja za " t Ameriko ' kron. pol leta 8 kron 50 vin. Naročnina se pošilja upravništvu, plačuje se vnaprej. Za Inserate se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinarjev za vsakokrat: za večje inserate in mnogokratno mseriranjo znaten popust Spored javnih shodov v nedeljo, dne 23. februarja 1908. Danes priobčujemo natančnejše podatke o zadnjič napovedanih shodih in sicer se vršijo shodi: 1.) v Slovenj gradcu ob 1. uri popoldne v „Nar'odnem domu". Govorijo gg. drž. posl. Vinko Ježovnik, dr. Lj. Stiker in Ivan Vrdnik. 2. V Ž alen ob 3. nri popoldne v Haosenbichlerjevi dvorani. Govorita gg. drž. posl. Franc Roblek in dr. Ernst Kalan. 3. V Št. Jurju ob Jnž. žel. ob 3. nri popoldne v prostorih g. Nendla. Govorijo gg. dr. Vekoslav Knkovec, Blaž Jesenek in Earol Eveder. 4. V Trbovl j a h ob 3. nri popoldne v prostorih g. Forteja na Vodah. Govorijo g. Ivan Rebek in domačini. 5. V Žnpelevcn pri Bizel*j-skem ob 3. nri popoldne v prostorih g. V. Janežiča. Govori g. dr. Anton Božie. %. V Št. Petra pod Svetimi gorami ob 3. nri popoldne v prostorih g. Franca Eranerja. Govori g. dr Josip Earlovšek. 7. V Šmarju pri Jelšah ob 3. nri popoldne v prostorih g. Ivana Habjana. Govorijo gg. Fran Ferlinc, dr. Gvido Sernec in Jože Smertnik. 8. V Vnhredn ob 3. uri popoldne. Govorijo gg. dr. E. Eoderman, Viktor Glaser in Franc Pahernik. 9.) Pri Sv. Erižu nad Marib. ob 11. uri dopoldne v prostorih gosp. Franca Verdonika. Govorita gg. Ivan Robnik in dr. Florijan Eukovec. 10. V Bučečovcih na Mur.p. ob 2. uri popoldne v prostorih gosp. Enzingerja. Govorijo gg. nrednik Ivan Lešničar, Joško Rajh in drugi. 11. V Središču ob 5. uri popoldne. Govorijo gg. urednik Vekoslav Spindler, Jakob Zadravec in R. Eošar. 12. Pri Sv. Marjeti pod Ptujem ob pol 9. uri dopoldne v prostorih g. Fr. Murkoviča v Novi vasi. Govori g. urednik Vek. Spindler. Na dnevnem redu vseh shodov stojite ti dve točki: 1. Sprememba de-želnozborskega volilnega reda. 2. Eaj zahtevamo štajerski Slovenci od dežele ? Poživljamo vse narodnjake, da marljivo agitirajo in pripravljajo za te shode, ki naj sijajno pokažejo zahteve spodnještajerskih Slovencev glede eori omenjenih točk. Naj nikdo ne ostane doma, vse na shode!, Nekaj volilne statistike. Državna osrednja statistična komisija je ravnokar objavila sumaričen pregled lanskih avstrijskih volitev v državni zbor, ki so se vršile po novem volilnem zakonu, toraj temeljem tako-imenovane občne in tajne volilne pravice. Nekaj tega pregleda podajamo v naslednjem. Glasom volilnih imenikov je imelo 5'54 milijonov državljanov volilno pravico, kar tvori 21'6% vsega avstrijskega prebivalstva. Več nego 3/s teh k volitvi opravičenih ni imelo poprej v nobeni kuriji prej veljavnega državno-zborskega volilnega reda pravico voliti in 2/3 teh še danes nima pravice voliti v deželne zbore. To glasno pov6, kako potrebna je reforma de-želnozborskih volilnih redov. Približno eden miljon nad 24 let starih državljanov ni bilo lansko leto v volilnih imenikih vpisanih in njih presežna večina zato ne, ker jim je manjkalo enoletno bivanje v enej občini. Taka je naša občna volilna pravica! Volilo je lani izmed 100 opravičenih 844, dočim je bila udeležba pri volitvi leta 1901, v stari parlament s kurijami 64'2V« mestnih in 30'1% kmetskih volilnih opravičencev; to pa brez Spodnje Avstrijske in Eranjske, kjer so že takrat bile direktne volitve in je udeležba dospela na 52'9%, oziroma 68'9% vseh volilcev. Volilno obveznost*je vpeljalo šest kronovin in v teh je bila lani udeležba 93%, v ostalih deželah pa povprek samo 81% vseh v imeniku vpisanih. Nemci, Čehi in Romuni so se poslužili v razmerno večjem številu volilne pravice nego druge narodnosti. Socijalnim demokratom je od 100 mandatov vsled volitve pripadlo 16'8, a od 100 veljavnih glasov pa 22'6, oz. je bilo vštevši nacijonalne socijaliste 24"5% vseh oddanih glasov socijalno demokratičnih. Pri Nemcih je bilo takih glasov 29"l°/o, P" Cehih pa 36'3%; 17'3% Italijanov je tudi socijalistično volilo. Velezanimiv je pa ta le pregled zadnjih volitev: cs ta. » Hi" o S v> e « o. 3 Ji O ta iet~aoaio5»oiooj uMOffiOHOni] ic ni » '33 > -s 5* a S® o == «J & 550 CL, P3 02 02 £ M «S a . •2:5 C3 •-S a 00 o IO CO io <35 rH O (N co" o CM <35 oš co o CO I-H lO CT5 00 a M O ta •i »i lj 0*3 >o o 13 03 a a Pu a M 02 Politični pregled. Domače dežele. V proračunskem odseku državnega zbora se je jelo v četrtek razpravljati o in direktnih davkih. Na vrsti je bilo najprej poglavje o vžitnini. Govorila je cela vrsta poslancev; vsak je želel znižanje vžitninskega davka na to ali ono živilo. Socijalnodemokraški posl. Ellenbogen se je odločno protivil temu, da bi bili indirektni davki glavni dohodek države. Poslanec dr. Ploj je zahteval davka prosto žganje doma pridelanih sliv in tropin ter zahteval v posebni resoluciji predložitev zakona proti pijančevanju. Poslanec dr. Eoro-šec se je zavzemal za znižanje vžitninskega davka na meso, ker je meso živež širokih krogov ljudstva. Zelo se naj obdači le ono meso in klavna živina, ki služita nekako kot luksuri-jozna hrana bogatejšim ljudem. Posl. Steinwender je ugovarjal kartelom pivovarn, ki hočejo spraviti v svojo samovoljno nadoblast krčmarje in pa konzumente. Finančni minister grof Eorytowski je omenil, da če bi hotel vse želje poslancev zadovoljiti, bi to pomenilo 218 milijonov pomanjkljaja v državnem proračunu. Minister je obljubil, da bo podpiral zahtevo za znižanje sladkornega davka v gosposki zbornici; to je pa.tudi vse, kar more država storiti. Plačevali bodejo tedaj zlasti meščani vse vžit- ninske davke mirno naprej. * V debati o gozdarstvu in domenah se je govorilo v zahtevah gozdnih paznikov zaradi zboljšanja gmotnih razmer. V tej razpravi so razni govorniki očitali upravi državnih gozdov velike ne-dostatke in pogreške. Posl. Hofmann-Wellenhof je dejal, da je uprava državnih gozdov na Zgornjem Štajerskem sklenila z neko tvrdko v Pragi pogodbo, s katero ji izroča sekanje za dobo desetih let pod takimi pogoji, da je s tem oškodovala interese vseh privatnih gozdnih posestnikov. Dohodek državnih gozdov in domen znaša pri nas 7'30 E, na en hektar, dočim znaša na Pruskem 37'75 E. na Bavarskem 41'88 E, na Saksonskem 75'60 E, na Wurthemberžkem 86 54 E. To so uspehi burokratizma v upravi avstrijskih državnih gozdov in domen. Poslanec Diamand je dejal, da bi uprava državnih gozdov morala delati na to, da bi regulirala cene lesa in onemogočila lesno oderuštvo. Te svoje naloge pa ne spolnuje. V galiških državnih gozdih segnije »a leto na stotisoče kubičnih metrov lesa in vendar je na galiških trgih pomanjkanje lesa tako veliko, da mnogokrat za nobeno ceno ne moreš kupiti. Vlada bode dala Italjanom pravno fakulteto na Dunaju, vstanovila se bode kot samostojna pravna akademija z direktorjem na čeln. Italjanski poslanci so vladi izjavili, da so zadovoljni s pravno akademijo na Dunaju, da pa to smatrajo le za začasno odredbo, dokler se ne reši italjansko vseuči-liško vprašanje v smislu vladi že znanih zahtev po popolnem italjanskem vseučilišču v Trstu. Tudi italjansko dijaštvo je na svojem shodu sprejelo resolucijo v tem smislu ter dodalo temo še zahtevo, da naj se v Avstriji prizna veljavnost na vseučiliščih v Italiji ab-solviranih naukov in prejetih spričeval tako dolgo, dokler vlada ne osnuje Italjanom popolnega vseučilišča z ita-ljanskim učnim jezikom. — Nemci, med temi posebno Hofmann - Wellenhof so proti ital. pravni akademiji, češ. da za Italjani pridejo tudi Slovenci, Rusini in ostali s svojimi zahtevami po visokih šolah, ti prečudni narodnjaki pa pa menijo, da bode ta ital. pravna akademija na Dunaju še najmanj nevarna, zato se bodo morda z njo sprijaznili. S tem pa nikakor ni rečeno, da so Nemci Italjanom nasproti pravični, ne, hočejo je samo s tem pridobiti za to, da bi z njimi vred glasovali proti drugi češki univerzi v Brnu, kakor tudi proti slovenski in rusinski visoki šoli, ko bi tudi ti dve vprašanji prišli enkrat na dnevni red. Nadjamo se, da jim Italjani ne sedejo na te limanice. * . ■ V ljubljanskem mestnem zbora je bil v seji dne 12. t. m. sprejet predlog dr. Trillerja naj se pri kranjskih so-kranjskih sodiščih uvede slovenščina ko notranji uradni jezik. * Na Hrvatskem se bode bil volilni boj med raznimi frakcijami med hrvat-sko-srbsko koalicijo, nadalje Starčevi-čevci, radikalnimi Srbi, seljačko stranko, socijalno demokratično stranko, ustavno ali vladnq stranko barona Raucha ter nekoliko divjakov. Eoalicija ima 79 kandidatov, ki so razdeljeni na njene 4 frakcije takole: 36 kandidatov stranke prava, 12 napredne stranke, 22 samostojnih Srbov in 3 autonomnega kluba (skupina Eulmer-Nikolič). Čista stranka prava (Frankova) je imenovala do sedaj 58 , kandid., Radi če va seljačka stranka 21, soc. demokratje 11, radikalni Srbi 22. — Banova vladna stranka je začela z nesrečno številko iS, med temi so 3 oddjelni načelniki in 6 „mumij" ali Madžaronov iz Hedervaryjeve dobe. Med divjaki sta bivši ban grof Peja-čevič in bivši minister Tomašič. Dopisi. Velik politično - gospodarski shod v Moškanjcih se je izvršil dne 9. februarja nad vse pričakovanje sijajno. Udeležilo se ga je do 300 oseb, kajti prostori gostilne Sok so bili natlačeno polni. Poslanec dr. Ploj je poročal o dosedajBMt delu državnega zbora v obče in o Svojem delovanju posebej. Omenjal je razne naloge, ki jih aort ta državni zbor rešiti. Med njimi po« sebej reformo zemljiškega davka in njegove uporabe, zavarovanje ca starost in onemoglost, dvoletno vojaško službo, skrajšanje, oziroma preložitev orožnih vaj in druga gospodarska in narodno - politične vprašanja Obsežno njegovo poročilo je bile iivabni) odobravano, in na predlog g, tidoviČa se je izrekla g. poslancu posebna zahvala in popolno zanpanje. Deželni poslanee g. dr. Jurtela se je v svojem poročile vsled pomanjkanja Časa omejit na razpravo o uravnavi Pesnice, o vodnih zadrugah in o spremembi volilnega reda za deželni abor. Posebej o zadnej točki je govoril z njemu lastno poljudnostjo, kako krivičen je deželni volilni red, kako se »postavljajo na vse mogoče načine opravičene zahteve nas Slovencev pri vieh vprašanjih pri deželnem zboru, posebej pa krati in slabša naše stališče starinski za na« skrajno neugoden volilni red. Izvajanja g. dež. poslanca so temeljila v tem, da stojimo na stališču splošne in jednake volilne pravice, ker se pa ta za sedaj ne da doseči, treba je 1) posebej kurijo veleposestnikov reformirati, da bodo r njej res vsi najvišje obdačeni, 2) kmet-ski kuriji se mora na vsak način dati več mandatov, 3) čuvati se imajo pa tudi koristi naših slov. trgov, da ne bodo brez zastopstva. Gosp. poslanec dr. Jurtela je omenjal, kako težki boji čakajo slovenske deželne poslance pri bodoči preosnovi, ki se ima izvršiti to leto. Na predlog predsednika, župana Donaja se je izrekla g. dr. Jurteli za njegovo delovanje zahvala in popolno zaupanje. V posebni resoluciji se je naglašalo, da stojijo volilci neomajano za zahtevo naših poslancev, da se prilagodi deželni volilni red duhu sedanjega časa in da se odpravijo krivice, ki se godijo s prikrajšanjem kmetske k uri je v obče in nas Slovencev posebej. Kot tretje je bilo poročilo o zahtevi po okrajni cesti Moškanjci, Tibolci, Polanci in med Sv. Tomažem, oziroma Sv. Lenartom ter protest proti temu, da zida okrajni zastop ceste, za ka-- tere malokdo ali nihče ne prosi, ter prezira potrebe, želje in zahteve občin in far Sv. Marjete. Polenšak, Sv. Lenart in Sv. Tomaž. Sprejeli so so z velikanskim navdušenjem, oziroma ogorčenjem predlagani sklepi, ki so se poslali okrajnemu zastopu Ptuj in Ormož. Gospod Vizenjak, posestnik v Ža-mencih je hotel opravičevati Orniga in okrajni odbor, a zborovalci so sprejeli s hrupnim protestom vsako njegovo besedo. Predsednik Donaj in domačin Vesenjak sta se trudila, da bi mogel g. Vesenjak kot član okr. zastopa govoriti do konca, toda njegova izvajanja, ki so bila v ostrem nasprot-stvu z vsemi zborovalci, so izvale tak odpor, da je moral utihniti. Oglasil se je za njim dež. poslanec g. dr. Jurtela, da je vplival pomirjevalno, obenem pa razkril navzočim, kako krivična je tudi razdelitev mandatov pri okrajnih odborih, prera-čunjena z vso prekanjenostjo na to, da se kratijo Slovencem pravice. Zahtevala se je tudi k temu sprememba po češkem vzoru, kjer imajo skupine zastopnike po visočini direktnih davkov. Po nekaterih vprašanjih in posebej po izraženi splošni zahtevi katero je predložil pos. Eižner, naj se s spo-razumljenjem z učiteljstvom zopet po- čitnice upeljejo tako, kakor so bile prej na jesen, je zaključil predsednik shod e živio klici na cesarja, poslanca in slovenske zavedne kmete. M Dolenjskega. Kako ho* čejo naši duhovni gospodje reformirati družbo sv. Mohorja. Mohorjeva drulba v Celovcu je po dolgem času in vednem dreganju od več strani vendar enkrat prišla do spoznanja, da število njenih udov ne le nazaduje, ampak da je potreba poiskati vzroka temu žalostnemu dejstvn. Odbor, ki se mu nor« priznati, da je za vse drugo bolj vnet kot za prospeh dražbe, se je ojuntčll tn v letošnjem koledarju stavil vsem poverjenikom vprašanje, zakaj vsako leto pristopa manj Slovencev k tej družbi, oziroma zakaj se oni, ki so bili že dolga leta Člani, več ne priglašajo ? In oglasili so se poverjeniki ter povedali različna mnenja. Nekateri trdijo, da je v zadnjem letu odbilo mnogo ljudi od družbe naznanilo, da se ne izda molitvenik, drugim zopet se zdi ravno to vzrok, ki marsikomu zagreni članstvo itd. Toda z mirno vestjo lahko trdimo, da tako originalnega vzroka kot duhovniki trebanjske dekanije na Dolenjskem ni nikdo navedel. Dekanije Trebnje na Dolenjskem vlada že precej let g. dekan. Ta g dekan ima navado, da na svoj god vsako leto skliče dekanijsko konferenco k sebi, kjer gospodje ob enem obhajajo njegov god in se pogovore, kaj bi bilo dobro, da se spreobnejo vsi kozlički njim v varstvo izročenih krajev v ponižne ovčice. In tako so se zbrali tndi letos gospodje s prijaznih dolenjskih goric na JanŽevo pri svojem dekanu ter so z vso resnostjo razmotrivali vprašanje: Kaj je krivo, da je Mohorjanov vedno manj? In so prišli do sledečega zaključka. Družba sv. Mohorja v Celovcu je cerkvena bratovščina. Kot taka ima skrbeti za duše svojih članov. Naši ljudje to dobro vedo, zato pa jim ne gre v glavo, kako more cerkvena bratovščina z denarjem vernih Slovencev podpirati brez verske pisatelje. Lani je izdala povest brezverca Laha z naslovom »Uporniki"! Lansko leto je izplačala »ateistu" Ganglu nagrado za njegovo delo in letos obeta priobčiti spis »framasona" Cankarja! To je že vendar od sile! Naše verno ljudstvo dobro pozna te ljndi in kako naj kupuje njihove duševne proizvode, če jim ne zaupa?! če Lah, Gangl in Cankar nimajo vere v svojem srcu, kako naj jodajo našemu po veri tako hrepenečemu narodu! Grgo, quod erat demonstrandum, ugled družbe trpi na tem, da je zgrešila svojo nalogo kot bratovščina. To je tudi vzrok, da je vsako leto manj članov. In ker je odbor zakrivil s svojim postopanjem to nerodnost, se mu pošlje nezaupnica. Lah, Gangl in Cankar, sedite in napišite povest o putki in nemoralnemu petelinu gospodom z dolenjskih goric za ušesa. Morda bo kaj pomagalo. Človeku se skoro zdi, da je dekanov cviček tako čudno vplival na zbrane duhovne gospode. Pa bodisi že kakorkoli, to je vsekakor ali pojav slovenskega indeksa ali pa dokaz ne-izobraženosti in omejenosti omenjenih gospodov. Najbolj verjetno se nam zdi, da bo drugo resnično. In naša skrb mora biti, napraviti tej nezdravi prikazni fonec. In stvar ne bo posebno težka! Saj je »Slovenec" na starega leta dan prinesel članek, .v katerem napoveduje bojvsejneizobra-ženosti, nevednosti in zabito s t i. Pa ne samo z besedo, tudi dejanski je »Slovenec" že pokazal, da take sklepe svojih pristašev ignorira. Saj je znano, kako rad priobčnje, »Dom in Svet" dela Lahova in Cankarjeva in »Slovenec* je z velikanskim pompom oznanjal urbi et orbi, ko je izšla prvn povest Cankarjeva v »Dom in Svetu" tn priporočal ta list, češ, naš najboijSi pisatelj objavlja v njem svoje nesmrtne proizvode. Radovedni smo, kaj ukreneta Štefe in Lampe proti takim herostratskim sklepom. Morda pa čutita, da so jih gospodje na deieli prekosili s svojo bistronmnostvjo in zdaj tehtata,* kako bi zbrisala ta madež s sebe. In utegne se zgoditi, da nas v kratkem presenetita s kakšno Se originalnejšo mislijo. Dolenjski Janez. Iz Spod. Dravograda» D»n d. svečana t, 1. je bilo v gostilni gosp. Topolnika darovanje oblačil ubogim otrokom. Tri dni poprej je krajai šol. načelnik g. Stogart nadučitelju g. Vo-glarju naznani, da se obdarovanje otrok ne bo vršilo v šoli kakor prejšnja leta. ampak v gostilni g. Topolnika in dobi vsak otrok golaž, kos kruha in osminko vina. G. Vogiar je nato začel pihati in g. Stogartu zagrozil, da bo ta imel strašne sitnosti, ker ni dovoljeno otroke po krčmah voditi in jim tam alkohol deliti. Ta grožnja se je zdela gosp. Stogartu smešna, ker se še ve spominjati, da so se pred leti, ko je bila šolska veselica, otroci res opijanili in kakor divjaki »heulali". Toda takrat je bil g. Vogiar na krmilu, šolarji so se pogostili v nemškonacijonalni gostilni in po Voglarjevem mnenju bi bilo zdaj mogoče, da si v krčmi nam prijaznega g. Topolnika otroci želodee pokvarijo, od tod torej nasprotstvo. Tudi učitelj g. GOtschl je imel dovolj opravka, da je od hiše do hiše hodil in pravil, da brez njegove volje šolarji ne bodo šli v krčmo in se tam opijanili. Za 70 otrok pripravljeni golaž pa bo baje moral g. Topolnik sam pojesti. Grom in strela. Gg. Vogiar in GOtschl sta obračala, okrajna šolska šolska oblast je obrnila. Na vprašanja g. Stogarta došel je še o pravem času odlok, da se vzame z zadovoljstvom na znanje, ako se bodo obdarovani šolarji tudi pogostili, Častitamo k dolgemu nosu! Popoldan ob 3. uri so se napotili krajni šolski načelnik g. Stogart, dva odbornika in g. župan Pungaršek v šolsko poslopje po otroke. Ti so bili polnoštevilno zbrani, navzoči ste bili le dve gospici učiteljici. Imenovana dva širokoustneža sta nekam popihala in ni bilo od njiju ne duha ne sluha Gospice učiteljice sta brez vsega ugovora spremljale uboge šolarje v gostilno g. Topolnika, ter pri obdarovanju in pogostitvi pridno sodelovale, kar nas je posebno veselilo. Otroci so se pod nadzorstvom gospic učiteljic mirno in dostojno obnašali in vsak s svojim darom veselega obraza odkorakali. Od osminke vina ni bil nobeden pijan. Ker so nemškutarji dobili dolg nos in smo od te vrste ljudi zavijanja in laži že navajeni, se bo mogoče po časnikih spet čitalo, da smo šoli nasprotni. Odgovor že zdaj lahko damo, da šoli nikdar nismo nasprotovali, gnu-siti se mora pa človeku, ako ti nemškonacijonalni šolski organi dobrodelnim namenom iz slepo strankarskih ozirov nasprotujejo. Kakor se govori, gre nadučitelj g. Vogiar letos v pokoj. Nihče ne bo jokal za njim in bo imel časa dovolj svoje blamaže premišljevati. Naročajte plačilne listke dr. sv. Cirila in Metoda. Volitve v okrajni zastop brežiški (veleposestvo). Brežice, 17. febr. Prt danainjlh volitvah v okrajni zastop brežiški je bilo oddanih 18 slovenskih glasov. Izvoljeni so narodni možje. Nemci so volitvt rit« udeležili. Baron Mooeon je oddal prazno glasovnico. Slovenske novice. štajersko. — Prvi teč^j na obeh tukajšnjih se je v soboto zaključil, kolikor uaa je znano, z ne posebno ugodnim uspehom. — Celjsko nemške obrtno dru-Stve je Štelo minulo upravno lete 9S rednih in 111 podpornih članov. Letos namerava društvo prirediti razstavo vajeniških izdelkov. — JRa Balkanu" bo pmv pri- > jetno, kakor kaže živahno zanimanje za letošnjo maškarado Celjskega Sokola. Pripravlja se že več skupin, seveda varuje vsaka kar najstrožjo tajnost. Ker že dalj časa ni bilo v Celje tako velike prireditve, je mnogo zanistanj* tudi po deželi za to maškarado, ki obeta prekašati nekdanje sijajne maškarade Celjskega Sokola. —> Kako delajo za narod. Ta naš uvodnik v štev. 13 »Domovine" od 3. t. m. je gospode v nasprotnem tabora malo pogrel. V »Slov. Gospodarje" ed 13. t. m. odgovarja nekdo nanj v kolikor mogoče dostojnem tonu, pa nikakor ne brez zavijanja in pačenja smisla in vsebine našega članka. Evo dokaza. V našem članku stoje besede: ».....uspehi njih (narodnih delavcev) prizadevanja se kažejo v naših gospodarskih organizacijah, med katerimi je posojilništvo posebno dobro razvito. Da, ta stroka je že tako daleč, da bi že lahko z«-pustila omejeni delokrog posojilništvater se dvignila višje, na polje bankovnega poslovanja. To bi bilo tembolj potrebno, ker se čedalje bolj čuti potreba po domači industriji, katera bi lahko živela od domačih odjemalcev, ako bi bila dobro organizirana." — Smisel tega odstavka je jasen: nam so sedaj potrebni višji denarni instituti, to je banke, s katerih pomočjo bi si vstva-rili narodno industrijo. Torej, dvignimo se nad posojilnice do bank ia s pomočjo teh do svoje industrije! In kaj je napravil »Slov. Gosp." iz tega? Čujte: »Dobro bo, če ta odličen strokovnjak, ki tako toplo priporoča ustanavljati domača in-dustrijalna podjetja potom posojilnic, poda natančen načrt za taka podjetja; v Mariboru, Žalcu in Brežicah mu bodo posojilnice lahko poročale o tozadevnih — izkušnjah". Seveda mn bodo poročale o neuspehih, saj bi bilo pravo čudo, ako bi bilo to kako diugače. Posojilnice, ki so podpirale industrijalna podjetja, so prekoračile svoj delokrog, spustile so se na tuje jim polje in če se jim je pri tem pripetilo kaj neprijetnega, imajo to pripisovati same sebi. V odbora posojilnic ne najdete mož, ki bi znali presoditi možnost ali nemožnost, rentabi-liteto itd. kakega indnstrijalnega psd-jetja, posojilnice nimajo ne uradnikov ne konsulentov, ki bi jim mogli dajati strokovna, zvedenska mnenja o takih podjetjih, zato je njih delovanje na tem polju diletantsko ter pogostoma neuspešno. Drugače je z bankami, te se lahko posvetijo popolnoma vstrar-janju novih in podpiranju že obstoječih industrijalnih podjetij. Njih ravnateljstvo in uradništvo je tako, da lahko -strokovno prouči in pretrese vsak nov projekt, presodi in oceni gospodarstvo in strokovno vodstvo že obstoječih, kredita zahtevajočih starih podjetij, kakor presojajo odborniki posojilnic ▼radaost kmetskih posestev in kreditno sposobnost zemljiških in hišnih posest-aikov. Ako bi se bile omenjene posojilnice driale tega osnovnega načela na kreditnem polju, bi si bile prištedile vse one skušnje, na katere gospod v „SL Gosp." namiguje. Vaš nasvet, naj bi vam podala »Domovina* podroben načrt o takih .podjetjih, bi naj bila po vašem mnenja duhovita porogljivost, v Tfesniei je pa to samo smešna naivnost. O takih načrtih se ne razpravlja v političnih listih, če ste pa taki korenjaki, dovolj vam bode migljaj, da ga sami ožavotvorite. Pa kakor nam priča navedem! vzgled, se ne more od vas kaj podobnega pričakovati. Vaša zbadanja, do jt naš članek napisal nek »gospo-darsk i veleom'1 ^odlični strokovnjak" itd. je, kakor smo dokazali, prav malo aa mestu. »Domovini" niso »gospodarski velenmi" na razpolaganje,* zato se mflovoljuje tudi s skromnejšimi ljudmi, „ Uloveaskemu Gospodarju" pa, kakor vidimo celo prav ^navadne zdrave pameti pri--manjkuje. To je v resnici ža-IttKtuo ia prežalostno, saj hočejo igrati gospodje, ki stoje za tem listom prvo idogo na naiem gospodarskem in poli-ti&aem polja Zato so pa tudi uspehi temu primerni. — Iz St. Jnrja ob Južni železnici. Ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda je imela včeraj svoj občni zbor z dobro uspelo in krasno obiskano domačo veselico v gostilni Mastnak p. d. Zaje v Lokarjih. Zaradi pomanjkanja prostora priobčimo natančnejše poročilo v sredo. — Iz Št. Jnrja ob Južni želez-Gospod kaplan Žgank se je po ealomesečnem premišljevanja povspel tako visoko, da je spisal za „81. Gosp." od 18. t. m. nekak odgovor na naš dopis v Domovini" št 6 od 17. jan. V tem svojem „odgovoru" so pač gospod nakopičili celo množico psovk in surovosti, povedali, odgovorili ali odvrnili pa niso nič. Naivno je pa to, da gospod kaplan pozivlje uredništvo, naj mu ime-nnje dopisnika. Čemu ta zahteva, o kateri že naprej veste, da se vam ne more izpolniti? Izprašujte rajše svojo vest in svoje farane in zvedeli bodete marsikaj, kar bode za vas jako poučno in vam bode dalo dovolj snovi k premišljevanju. Končno še konstatujemo dejstvo, da sta Vaš dopis in oni iz ViSnjevasi, ki je bržkone tudi iz peresa Vašega stanovskega sobrata, v celi zadnji štev. „Slov. Gosp." najbolj neotesano in surovo pisana. Ce duhovniki dajejo v svojem časopisju take vzglede in dokaze o svoji politični in socialni izobrazbi, naj se ne čudijo, da bodo tndi najpriprostejši ljudje spoznali, da taki neolikanci in trosilci surovosti pač niso in ne morejo biti njih učitelji in voditelji v življenju. G. Žgank in dru-govi pa bodo imeli največ zaslug za to blagonosno spoznanje; zato Bog plati na tej pomoči dični naš zavezniče proti svoji volji! — Iz Otmoža nam piše g. Andrej Gliebe, mestni župnik z ozirom na naše poročilo „Iz ormoškega okraja" v št. 14 z dne 5. febr.: Ni res, „da je treba poslati voz, če kdo hoče imeti spoved," res pa je, da ljudje radi pošljejo voz, ako le imajo voz in konje; od nikogar se voz ne tirja. Ni res, da „kdor nima voza, ga mora plačati", res pa je, da niti meni niti mojemu gospodu kaplanu za voz še nobeden ni nič plačal. Ni res, da „je moral nekdo iti v drugo faro po duhovnika, ker domači ni šel peš' na spoved," res pa je, da še nikoli nobeden duhovnik iz druge fare v ormoško ni šel na spoved, odkar je podpisani tukaj župnijski upravitelj. Dovoljujemo si pristaviti to-le: 1. Naš g. dopisnik ni očital ormoškima gg. duhovnikoma, da je treba njima voz plačati. On pravi samo, da »kdor nima voza, ga mora plačati". Menimo, da je stavek vsakomur, posebej še ljudem v ormoSkem okraja, lahko nmljiv tako, kakor je v resnici, namreč da morajo ljudje, ki nimajo sami konjev, plačati voz kmetu v denarja ali pa ga odslužiti. Sicer pa prepuščamo sodbo glede te zadeve rojakom v ormoški fari samim. 2. Ni naš g. dopisnik trdil, da je moral nekdo iti v drago faro po duhovnika, ker domači ni šel peš na spoved, odkar je g. Gliebe v Ormožu župnik. Bes pa je, da se je to zgodilo (imena g. dopisnik ni želel imeti objavljenega) in da še živi v ljudstva prav živo spomin na ta dogodek, kale dopis. Dejstva samega tudi gospod župnik ni zanikal ■ — in to je glavna stvar. Njemu osebno tudi nismo ničesar očitali. — — Narodna trgovina v Maribora. Kakor se v današnjem inserat-nem delu čita, otvorila se je v Maribora, Gosposke ulice št. 33 nova trgo* vina s papirjem, razglednicami, pisarniškimi ter drugimi šolskimi potrebščinami, kojo slav. občinstva najtopleje priporočamo. — Umrla je v Zagrebu včeraj zjutraj gospa Jela Mervoš, stotnikova soproga. Bajna je hčerka g. dr. Ljud. Filipiča, odvetnika v Celju in sestra gospe dr. Božičeve. — V Bogateu so minulo nedeljo otvorili novo elektrarno. Trg je bil prvikrat električno razsvetljen. — Iz St. Pavla pri Prebolda. Za tukajšno šolsko kuhinjo daroval je nadalje gospod A. Kunst, zdravnik v St Pavlu 10 kron, odbor šentpavelske veselice pa čisti dobiček po 9 kron. Cenj. darifeeljem v imena šolske mladine prisrčna zahvala. Šolsko vodstvo Št. Pavel pri Preboldu. — Dražbi sv. Cirila In Metoda v Ljubljani poslal je g. dr. Badoslav Pipuš v Maribora darilo 100 K. Slava vrlemu rodoljuba! — Čehi pa znajo! „VenkovM, glavno glasilo češke kmečke stranke, poroča, da se na vseh shodih češke kmečke stranke najostrejše protestira proti postopanja praškega nadškofa Skrbenskega (ki je zapovedal duhovščini nastopati proti deželnozborskim kandidatom kmečke stranke). Vsi protesti so se poslali nunciju na Dunaj s prošnjo, naj papež odstavi nadškofa. V vseh farah, koder nastopajo češki duhovniki proti kmečkim kandidatom, plačujejo ljudje duhovnike strogo po štolninsklh predpisih. Tako postopanje priporočamo tudi vsem naprednjakom po Spodnje Štajerskem; verjamite nam, da bodemo kmalu marsikje imeli mir pa farah. Sicer bodo kričali, da je „vera" (boljše njihovi žepi) v nevarnosti — konečno pa bodo uvideli, da je v interesu najsvetejšega svojega žepa vendar boljše mirovati. Mislimo, da gospode od te strani že povsod dobro poznajo. — Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani so poslali za januar in februar mesečno 1 K po g. Otmarju Golobu notarskem kandidatu v Kozjem sledeči gg. rodoljubi: dr. Josip Barle, c. kr. notar ; Ant. Tominšek, not. kand.; Otmar Golob, not. kand.; dr. Fr. Žiher, c. kr. sodni pristav; Ant. Mulec, c. kr. sodni oficijant; Rupert Brovet, c. kr. davčni upravitelj; Ladisl. Jerše, c. kr. davčni oficial; Dragan Bernard, c. kr. davčni pristav; Žitko Kuhar, c. kr. sodni kane.; dr. Fr. Jankovič, zdravnik in dež. poslanec; K. Prešiček, notarski uradnik; Ljud. Ulčar, učitelj; Deng ia Pleterski, trgov.; Jos. Druškovič, trg.; Iv. Vrkljan, posest.; J. Kovačič, posest.; gospa Štefana Jerše, c. kr. davč. ofic. soproga. Tem čast. rodoljubom: »Slava!" — Dražba razpolaga še z večjim številom nabiralnih pol za nar. davkoplačevalce in se nadeja oglasov iz raznih krajev slovenskih. — Iz šole. Na dvorazredni ljudski šoli v Slatini (I.) z nemškim učnim jezikom je razpisano provizorično mesto učitelja. Prosilci morajo biti zmožni tudi slovenskega jezika. Na štiriraz-redni ljudski šoli v Sv. Duhu, pošta Sv. Jurij ob Ščavnici (II.), je razpisano definitivno mesto učitelja ali učiteljice s prostim stanovanjem. Istotako na petrazredni ljudski šoli pri Sv. Jur ju ob Ščavnici (III.). Definitivno ozir. provizorično mesto učitelja je razpisano na petrazredni ljudski šoli v Kapeli (II.), pošta Badinci; istotako mesto učitelja ali učiteljice s prostim stanovanjem na trirazredni šoli v Ščavnici (II.), pošta Radgona. Prošnje je oddati do 10. marca 1.1. pri dotičnih krajnih šolskih svetih. — Cesar je imenoval profesorja na I. drž. gimnaziji v Gradca g. Jožefa Holzerja ravnateljem gimnazije v Polja. Gosp. Holzer bo gotovo še v spomina mnogim njegovim dijakom na mariborskem gimnazija. — Ogrski živinski kapel, ki imajo na Ogrskem dovoljenje za izvrševanje živinske kupčije, ne plačujejo na Avstrijskem posebnih davkov in jim ni treba posebne avstr. obrtne licence, ako gonijo živino na avstrijske sejme. Tako je odločilo avstr. trgovsko ministerstvo. — Iz Slovenskih gorie se nam piše: Tu nam polnijo danzadnevom različni duhovni gospodje ušesa z obrekovanjem, da je »Narodna stranka" proti veri. Proti taki, kakor jo imajo ti obrekovalci in njihovi pristaši, gotovo. Saj vidimo pri nas „pobožne" mladeniče katoliških bralnih društev, da čitajo v cerkvi gladališčne igre za predstavo »Kršč. soc. zveze", katera se je vršila včeraj pri Sv. Lenartu. Zgodilo se je tudi. da je moral „neverni" pristaš Narodne stranke podučiti odbornika Kmečke zveze, da cerkev ai za politiziranje in da je, najmilejše povedano, netaktnost napadati koga v cerkvi radi njegovega političnegn mišljenja. In ta mož brani z drugimi vred „vero". To sta le dva majhna primera, ki kažeta „verstvo" in hinavstvo vodilnih pristašev Kmečke zveze v dovolj jasni luči. — Cene živine v Mariboru, dne 12. februarja. Na sejm se je prignalo 743 glav (410 krav in 310 volov). Plačevalo se je za 50 kilogr. žive težo: pitani voli 32—33 K, voli za pleme 30—34 K, pitane krave 26—27 K, krave za pleme 26—27 K, telice 26—27 K, biki 24—25 K, teleta pa kilogram žive teže 110—1'20 K. Živina se je prodala na Zg. Štajersko in Sp. Avstrijsko. — Nova zadruga. Novo ustanovljena zadruga štajerskih prodajalcev žganja na drobno in debelo je imela prejšnjo nedeljo v Gradca ustanovni občni zbor. Sedaj imamo na Štajerskem 309 žganjetočev na debelo in 341 na drobno. Zaradi policijske ure se bo zadruga pritožila na upravno sodišče. Inkorporacijska pristojbina se je določila za kraje do 10.000 preb. s 50 K, za kraje nad 10.000 preb. s 100 K. Letna doklada se bo pobirala v znesku 20 K. Delokrog zadruge se razteza na posestnike pravih žganjetočev pa tudi na trgovce in branjevce, ki prodajajo žganje na drobno. — Potovalni podučni tečaj za čevljarje se je priredil minuli teden s pomočjo štaj. zavoda za pospeševanje obrti f- Fehringu. Udeleževalo se ga je 17t jiaojstrov in 6 pomočnikov. Na Sp. Štajerskem ne misli ne dežela ne zadruge na izobrazbo obrtnikov. Vse podpore in vse stremljenje za strokovno izobrazbo se omejuje na Gradee ia nemški Štajer. Kaj komu mari slovenski obrtniki! — V Slovenjgradeu je umrl vpo-kojeni župnik Jožef Sovič. Pogreb se se vršil v soboto dopoldan. — Društvo proti trgovini t dekleti so ustanovili v Trstu. Društveni urad se nahaja v Trsta, alica delal Barriera vecchia 14, II. To je bila gotovo potrebna ustanovitev! — Zvišanje provizij od poštnih vredaetnie. Odposlanstvo deželnih zvez trafikantov in trafikantinj se je mudilo 11. t m. v državnem zboru in se predstavilo proračunskemu odseku. Poslanci so obljubili trafikantom svojo pomoč pri njihovih zahtevah, trgovinski minister dr. Fiedler je izjavil, da se bo zavzel za to, da se zviša provizija pri poštnih znamkah in drugih vrednot« nicah. — „Dobro informiran" ,Slovenec'. Ljubljanski duhovniški dnevnik »Slovenec" je priobčil v štev. 36 to-ie novico: »Dalmatinski premogovnik v mažarskih rokah". Premogovnik v Slogoni, obč. Okosko, je kupil mažarski grof Caakjr." „Slo-venec" se je v toliko .zmotil', da leii Slogona v konjiškem okraja na Štajerskem v občini Okoško. Mi smo o tem nakupu že poročali 20. januarja. Seveda, da se premogovnik iz Štajerskega prenese v Dalmacijo, je že treba nekaj časa. — Umrl je v Ljutomeru usnjar Novak, star 74 let. N. v m. p,! Kranjsko. — Tolilno gibanje za deželno-žborske volitve na Kranjskem je razmerno mirno. Volitve se vrše v znamenju klerikalnega naskoka na mesta pod krinko »neodvisnih" kandidatov. — Kočevski Nemci bodo v Šukljetovem volilnem okraju glasovali za Šakljeta, ker je on določen bodočim deželnim glavarjem in bo lahko Nemcem mnogo koristil. V kočevskem in ribniškem sodnem okraja, kjer kandidirata gg. Rus in Merhar, pristaša »Slov. Gosp. Str.", se Nemci vzdrže volitev.* — Nezaupnico državnemu poslancu Šukljetu je izrekel enoglasno občinski zastop Stari trg na Dolenjskem. — Volitve. Dr. Ravnih ar izjavlja v »Novi Dobi" štev. 13, da ni ne on ne Gospodarska stranka sklepala nikakega pakta za deželnozborske volitve v Ljubljani ne z Nemci ne s klerikalci. S tem je popravljena naša vest o govoricah o podobnem paktu, katero smo bili posneli po dragih listih. — Pogorela so v Bohinjski Češ-njici 4 poslopja. Le hitri pomoči sosedov in nastop požarnih bramb se je zahval ti, da ni bilo večje nesreče. — Socijalni demokratje kandidirajo na Kranjskem za deželni zbor v petih kmečkih volilnih okrajih. Društvene vesti. — »Celjsko pevsko društvo* javlja, da se vrši naslednja pevska vaja v sredo 19. t. m., pri čemur bode skoro gotovo tudi vnaprej ostalo, ako bode udeležba povoljna. Prosijo se torej najvljudneje vsi gg. pevci, da se kolikor možno številno odzovejo. — Tretji občni zbor slov. akad. društva »Ilirija" v Pragi se vrši v pondeljek 17. t. m. ob 8. uri zvečer v restavraciji „U Pokorn^ch" (Ječna ul., Praha II.) Slovanski gostje dobrodošli! Prošnja do t Božidarja Flegeriča prijateljev in znancev. ,.Večni popotnik Slovenskih goric", pesnik in pisatelj slovenski, Božidar Flegerič, je minulo leto za vselej za-tisnil svoje trudne oči. Pesnikovo truplo počiva v domači župniji Sv. Bolfenka pri Središču in ker gomila njegova nima primernega spomenika, zato je izreklo mnogo Flegeričevih ožjih prijateljev in znancev željo, naj bi se pokojnemu pesniku na gomili postavil dostojen nagrobnik in naj bi se v njegovo domačo hišo v Vodrancih vzidala spominska plošča. To željo upoštevajoč se je nedavno v Središču osnoval poseben „Odbor za Flegeričev spomenik", ki si je postavil nalogo, poskrbeti, da se uresniči zgoraj navedena želja častilcev Flegeričevega spomina. Rodoljubi slovenski, zlasti pa Vi, prijatelji in znanci pokojnega pesnika! Do Vas se obračamo tem potom z iskreno prošnjo, da nam z denarnimi prispevki pomagate izvesti nalogo, ki smo si jo naložili. Nikdar več ne bo popotni Flesrerič potrkal na Vaša gostoljubna vrata — prispevek, ki ga nam vpošljete, je poslednji čin pijetete, ki ga doprinesete Flegeriču v spomin. Blagohotne doneske, ki se bodo po časopisih objavili, sprejema Ivan Kolarič, tržan v Središču, kakor tudi vsak odbornik. Ako se nabere o pravem času primerna vsota denarja, se boed letos meseca avgusta s primerno slav-nostjo odkril na gomili pri Sv. Bolfenku Flegeričev nagrobnik, doma na Fle-geričevem domu pa se bode odkrila spominska plošča. Odbor za Flegeričev spomenik v Središču, dne 10. februarja 1908. Josip Šinko, župan središki, predsednik. Anton Kosi, učitelj in pos. v Središču, tajnik. Ivan Kolarič, tržan središki, blagajnik. Bobert Košar, učitelj pri Sv. Bolfenku, Anton Porekar, nadučitelj na Humu, Maks Roblč, trgovec v Središču, odborniki. Listnica uredništva. Šmartno t R. d.: Prisrčna hvala! Kakor vidite, imamo Od g. prof. Stožirja že od druge strani obširen* nekrolog. Pozdrave. — Drugim gg. dopisnikom: Vse pride počasi na vrsto. Primanjkuje nam silno prostora. Poslano." V št 18 „Domovine". z dne 14. svečana t. 1. je priobčen med novicami članek „Iz učiteljskih krogov", ki jasno kaže dopisnikovo popolno neumevanje in nepoznanje hrast-niških razmer. Erajni šolski svet hrastniški si UBoja k imenovanemu dopisu sledeče pripomniti. Na obeh (deški in dekliški) šolah je nastavljenih 9 učiteljskih moči, dalje 2 vrtnarici in učiteljica ročnih del, katerim vsem priskrbi krajni šolski svet prosto stanovanje, oz. izplača letne stanarine 80 K, ako ni na razpolago stanovanj, kar je ob toliki množini učiteljskih moči lahko mogoče. Tako se je tudi pok.;> Verdaju ponudilo 80 K stanarine, stanovanje pa je imel pri svojih '/« nre oddaljenih sta-riših. Vendar je on resigniral na to ter prosil za prepustitev prazne podstrešne sobice v šoli češ, da mu zelo ugaja, in krajni šolski svet mn jo je dovolil. Omenjeno še bodi, da suplent * Za • vsebino tega članka je uredništvo le v toliko odgovorno, kolikor to zakon zahteva. ne nživa bene prostega stanovanja. Da se še bolj razsvetlijo razmere in se pokažejo udobnosti učitelja v Hrastniku, pripomnimo: Razen prostega stanovanja oz. stanarine, ima učitelj prosto kurjavo, svečavo, provizorični letno renumeracijo 120 K od kraj. šolskega sveta, oz. občine in renumeracijo od premogokopa. To so dejstva, ki naj svare učiteljstvo pred nepremišljenim nastopom lahkomiselnega do-pisnika-nčitelja! Krajni šolski svet v Hrastniku, 15. sveč. 1908. Ferd. Ro£, Janko Sorčan, načelnik kr. š. sveta. šolski vodja. Službo dobijo na graščini v zelo lepem kraju, z dobro hrano, perilom in stanovanjem ter z dobro plačo: špan (šafer), kateri se razume tudi na hmelj, perica, ki zna tudi dobro likati ali pa se tega vsaj v enem mesecu nauči, mlekar ali mlekarica, ki zna dojiti in kravam streči. Delo je lahko. Spričevala in znamke za odgovor je treba priložiti. Ponudbe na vlastelinstvo ozir. oskrbnika Vatroslava Kosi Mar. Bistrica, (Hrvatsko). *118 3-1 v Zenitna ponudba! Mlad&vdovec," 33 let star, katoliške vere, Hrvat, zelo miroljubne narave In lepe vna-njosti, s troje zelo lepih In odraslih otrok, se želi zopet oženiti. Posedujem lastnega Imetja okolo 100.000 kron, bavim se s trgovino in ekonomijo, vrhu tega imam čisto blizu Zagreba lastno tvornico. Moj letni dohodek iznaša okoli 10.000 kron. Ker mi zaradi mnogo opravila v gospodarstvu ne-dostaje časa, bi se rad tem potom seznanil z lepo in naobraženo gospodično ali z mlado vdovo brez otrok v dobi do 30 let in posebno sposobno za gospodarstvo in trgovino, z najmanjšo doto od 10.000 kron. Najbolj si želim, da bi bila Štajerka in mora biti lepa, ker denar ne igra nobene vloge. Resnim ponudbam naj se pridene slika ter pošlje čim prej pod šifro Miran Dom 33, poste restante Zagreb. Tajnost stroga in strogo zajamčena. Neplačanih In nepodpisanih pisem ne sprejemam. 112 3-2 Novo naseljen krojač se z 10. februarjem preseli iz Ptuja v Maribor in bo v poštni ulici v Reiserjevi hiši imel svojo delavnico; za solidno in lepo izdelovanje oblek za moške in fante se jamči, za za obilni obisk se priporoča. Z odličnim spoštovanjem Jakob lfezjak. 108 3—2 Starejega trgovskega samostojnega in izvežbanega v trgovini mešanega blaga, sprejmeta N. ZANIER A sin, S*. Peter, Sav. dolina, Štajersko. Novo narodno trjotfino s papirjem, razglednicami, pisarniškimi in drugimi šolskimi potrebščinami, priporočam slav. občinstvu v veliki izbiri po najnižji ceni. Z velespoštovanjem Vilko Weixl. Trgovski pomočnik išče službe, v trgovino z mešanim blagom, govori hrvatsko, slovensko, italijansko in nekoliko nemško. Naslov pove upravništvo „ Domovine". 113 3—2 Preklic Podpisani obžalujem vse raz-žaljive besede katere sem rabrL nasproti Francu Stroadu, krčmarju v Mozirju, ter se njemu zahvaljujem, da je odstopil ed nadaljnih korakov proti meni. Mozirje, dne 13. svečana 1908. Mihael Brišnik. Naprodaj je lepa najemninska priUitaa. v Vodmato pri ,zeleni jami pri Ljmfe-ljani. V hiši je pekarija in gostilna. Jako j>ri-pravno tudi za mesarja, ki bi imel zdraieno mesarijo in gostilno. Natančneje pove Ivan Kosmač, Novi Vodmat pri Ljubljani. 107 3-2 Zahvala. Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja, kateri so nam došli ob smrti našega iskreno ljubljenega, nepozabnega očeta, odnosno starega očeta tasta, brata, strica in svaka, blagorodnega gospoda ;-a star. posestnika valjičnega mlina na par in turbino v Jaršah izrekamo najsrčnejšo zahvalo. Zahvaljujemo se obenem najtopleje darovateljem krasnih vencev ter mnogobroj-nemu spremstvu na zadnji poti. Celje, dne 15. svečana 1908. Žalujoči ostali. izkuševališču preiskan in preizkušen na ces. kr. poljedelskem pre-na Dunaju. Savinski liker je pripravljen iz planinskih!® gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčilni napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke VINCENC PEDER š,8.« 13 130—17 24 24—18 Nova vinska postava Zvezni trgovini v Celju Cena 60 vinarjev, po poiti 70 viaarjev. Znesek se poilje po nakaznici ali v znamkah. , ^ J ■ Galošne, prave ruske, s znamko „Z1IEZDA PROVODNIK" priporoča £ P. Kostič v Celju.