218 Za ravnopravnost slovenščine pri l<orošl<ih sodiščih.
Za ravnopravnost slovenščine pri koroških sodiščih.
(Pritožba in rešitev.)
»Zveza slovenskih odvetnikov« je bila na pred-sedništvo c. kr. deželnega sodišča v Celovcu odposlala naslednjo pritožbo:
Podpisana »Zveza slovenskih odvetnikov«, obsegajoča v štirih kronovinah nad 80 odvetnikov, ki ima glasom svojih pravil braniti čast, ugled in pravice slovenskega odvetništva ter delovati
Za ravnopravnost slovenščine pri koroških sodiščih. 219
na pravilno izvrševanje zakonov, zasleduje že dalj časa uprav sistematično izrivanje slovenskega jezika iz uradov c. kr. deželnega sodišča v Celovcu.
Že lansko leto, ko se je podpisanemu predsedniku, bra-nitelju tovariša drja. Brejca zabranilo pred vzklicnim senatom rabo slovenščine, obrnila se je Zveza vsled tega na c. kr, ju-stično ministrstvo s primerno pritožbo, ki pa ni našla ugodnega odmeva, ker stoji ministrstvo na stališču, da določitev sodnega jezika ni stvar administrative. Tem nazorom pritrdilo je tudi c. kr. vrhovno sodišče v svoji na predsedništvu itak notorni odločbi ad Cg 11 77/6 tega c. kr. deželnega sodišča. Prav ta odločba dala je potem c. kr. višjemu deželnemu rekurznemu sodišču v Gradcu povod, da je pojem »gerichtsiibliche Sprache« tolmačilo tako, kakor po našem prepričanju ne odgovarja niti obstoječim osnovnim jezikovnim naredbam (katerih tu pač ni treba citirati), niti načelom pravne logike.
Temu tolmačenju se slovenski odvetniki in slovenske stranke ne bodo vklonile nikdar. Nikdar! In ker zoper isto žal po zmislu §-a 528 C. pr, r. ni bilo več pravnega leka, sklenil je odbor podpisane »Zveze«, da opozori to predsedništvo potom neposredne pritožbe na nevzdržnost sedanje jezikovne prakse na tem C. kr. deželnem sodišču. To pa tem bolj, ker je podalo prav to sodišče v zgoraj navedenem slučaju c. kr. višjemu deželnemu sodišču poročilo, ki je očividno pomotno ter vsled tega ne odgovarja resnici.
Dokaza za to svojo trditev podpisana »Zveza« ne bo ostala na dolgu.
Pred vsem pa pritegujemo v okvir te pritožbe tudi slučaj Cg I 16/7 v katerem se je izdalo na slovensko tožbo našega tovariša drja. Novaka v Ljubljani nemški sklep z odredbo 1. naroka; to spričuje, da se hoče slovenščino od tega sodnega dvora popolnoma izriniti. Tega pa podpisana »Zveza« pri vsi koncilijantnosti do starejši h gg. sodnikov, od katerih se končno ne more zahtevati, da bi se slovenščine popolnoma priučili (kar se od sodnega naraščaja, če reflektira na službovanje pri C. kr. deželnem sodišču v Celovcu, oz. pri c. k r. okrajnih sodiščih v slovenskem delu Koroške, mora kategorično zahtevati) mirno gledati ne more in ne sme.
220 Za ravnopravnost slovenščine pri koroških sodiščih.
Tem manj, ker je to celo dosedanji praksi nasproti očitna »r e f o r m at i o in p e i u s«, tem manj opravičeno, ker so in bodo komercijalne zveze med Koroško in sosednjo Kranjsko vsled novih železnic vedno živahneje, kar bo povzročilo seveda vedno več slovenskih vlog, tožbi, pravd i. t. d. na tem c. kr. deželnem sodišču, na čigar sedežu že danes uradujeta dva slovenska odvetnika, katerima bodo sledili v kratkem še drugi s sedežem na različnih c. kr. okrajnih sodiščih slovenskega dela Koroške.
»Reformatio in peius« ter pomotno poročilo, ne odgovarjajoče resnici, smo dejali v lojalni iskrenosti. —
Evo dokaz:
Ad Cg 11 77/6 poročalo je to c. kr. deželno sodišče med drugim doslovno:
»Bei Streitverhandlungen werden slovenische Vortrage der Parteienvertreter nur dann zugelassen, wenn sammtliche am Rechtsstreite beteiligten anwesenden Personen, daher auch der Vertreter des anderen Streitteiles, der slovenischen Schriftssprache, deren sich slovenische Parteienvertreter in ihren Vortragen und in den Schriftstucken bedienen, sov/eit machtig sind, dass sie den Vortragen folgen konnen. An obigen Grundsatzen halt das Landesgericht seit Jahren fest.«
Iskreno je obžalovati, da je bil referent v tej zadevi slabo poučen in da je vsled tega to poročilo, ki je bilo podlaga uvodno omenjeni in ocenjeni rekurzni rešitvi, objektivno neresnično.
Do pred šestimi leti uradoval je v Celovcu odvetnik dr. Alojzij Kraut, sedaj v Kamniku na Kranjskem, kateremu se tudi v c i-vilnih zadevah na c. kr. deželnem sodišču v Celovcu ninikdarzabranjevalogovoritivslovenskemjeziku tudi tedaj ne, če nasprotni zastopnik ni bil vešč slovenščine. Le temu je namreč predsedujoči takratni c. kr. deželnosodni svetnik Schwentner v nemškem jeziku na kratko raztolmačil, kar je dr. Kraut navedel. Zadnji pa se je nemoteno slovenščine posluževal tudi tedaj, ko je prisedoval kak slovenščine nezmožen votant, n. pr. c. kr. deželnosodni svetnik Schmidt. Tudi v kazenskih zadevah je dr. Kraut — razven pred porotniki — nemoten govoril slovenski tercelovečkratuspešnozahteval,
Za ravnopravnost slovenščine pri koroških sodiščih. 221
da se je tega ali onega slovenščine nezmožnega vo-tanta nadomestilo z drugim slovenščine veščim.
Istotako se je še pred nekaj leti tudi slovenske vloge na tem C. kr. deželnem sodišču, kakor n. pr. menične tožbe i. t. d. reševalo brez ovire v slovenskem jeziku, dočim se nam sedaj odreka celo skromen sklep z določitvijo I. naroka v jeziku tožbe.
Nerazumljivo nam je, kako je vzpričo teh dejstev moglo to C. kr. deželno sodišče v svojem že navedenem poročilu ad Cg 11 77/6 trditi, da je že leta v navadi tam navedena utesnjena dopustitev slovenskega jezika, ki daje sleherni nemški stranki moč in orožje, da zabrani nasprotniku rabo slovenščine, če le pošlje na sodišče odvetnika, ki baje slovenskega pismenega jezika ni zadostno zmožen.
Udano podpisana »Zveza slovenskih odvetnikov« je lojalna dovolj, da za sedaj le tem potom reklamira primerno rektifikacijo imenovanega poročila ter kakor logično posledico potem seveda zopetno uveljavljenje slovenščine na tem sodnem dvoru vsaj v tisti meri, v kateri je bila v navadi še pred kakimi 6 leti, vzlasti za bivanja našega člana drja. Krauta-v Celovcu.
Slovensko odvetništvo ne išče v tej zadevi nikakršne narodne zmage, temveč le ugoditev najprimitivnejšemu zahtevku pravice. Prav zaradi tega pa bi smelo izzvati nadaljno negiranje tega skromnega zahtevka najodločnejši upor in veden boj, kar izvestno ne bo v korist justici.
In s tem smo za danes pri kraju.
Naj se nam oprošča iskrenost, s  katero smo govorili, a bila je potrebna, da se odstrani vsako nesporazumljenje. Sklepamo s prošnjo:
Visoko predsedništvo blagovoli, prepričavši se o resničnosti predstoječih dejanskih navedeb ukreniti potrebno, da se izda na tem sodnem dvoru na vsako slovensko vlogo slovensko rešitev ter da se dopusti slovenskim zastopnikom nemoteno rabo slovenskega jezika na vseh ustnih razpravah ne glede na jezikovno kvalifikacijo nasprotne stranke in njenega zastopnika.
V Ljubljani, dne 12. marca 1907.
222 Razne vesti.
C. kr. predsedništ vo dež. sodišča v Celovcu je na to izdalo naslednji odgovor (dto. 20. marca 1907 prez. 1118/'17-7) v slovenskem jeziku:
Reševaje prošnjo de pr. 14. marca t. 1. se da »Zvezi slovenskih odvetnikov v Ljubljani« na znanje, da podpisano pred-sedništvo nima povoda, glede jezikovne prakse pri dež. sodišču v Celovcu v zmislu imenovane prošnje nekaj ukreniti, ker stoji sedanja praksa v soglasju z obstoječimi predpisi in ker tudi poročilo, oddano po deželnem sodišču v zadevi Cg II 77/6 višjemu dež. sodišču v Gradcu, nij bilo »pomotno«, marveč je popolnoma odgovarjalo resnici.