| 265 | GEODETSKI VESTNIK | 64/2 | STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS 20 LET PO OBDOBJU DUŠANA MIŠKOVIĆA 20 YEARS AFTER THE DUŠAN MIŠKOVIĆ PERIOD Jurij Režek, Sandi Berk Letošnjega 5. maja je minilo 20 let od slovesa od našega kolega Dušana Miškovića. Njegov smeh bo ostal v spominu vsem, ki smo ga poznali, prav tako njegova na strokovnosti utemeljena mnenja in stališča o geodeziji. Posebna je bila njegova venomer pozitivna naravnanost pri utemeljevanju, kaj je prav in dobro za stroko, ter pri motiviranju in vzpodbujanju kolegov geodetov. Nesebično je gradil sodelovanje ter medsebojno vključenost med kolegi in subjekti geodezije. V mladosti je želel postati pilot, tako kot njegov oče, a so mu zdravstveni razlogi to preprečili. Moral je preusmeriti svoje zanimanje in se je tako odločil za zemeljsko vedo, za geodezijo. Še vedno pa je imel visoke cilje. Že med študijem ga je odlikovala težnja po popolnosti. Ni bil sposoben preskočiti ali zanemariti niti najmanjše podrobnosti, ko česa ni razumel. Vsako neznanko je raziskal do potankosti, čeprav ga je to zaneslo v za študenta na videz nerazumno preučevanje in raziskovanje podrobnosti. Že med študijem | 266 | | 64/2 | GEODETSKI VESTNIK STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS se mu ni bilo težko povezati se s spoštovanimi profesorji s področij geodezije tudi zunaj lastne fakultete. Težnja po popolnosti znanja in razumevanja področja geodezije mu je vzela veliko časa, vendar je s tem gradil visoko strokovnost, ki jo je izkazal kasneje na svoji prekratki poklicni poti. Ni podcenjeval nikogar, bil je odličen poslušalec, spoštoval je vsakega sogovornika, četudi slednji ni dosegal ravni njegove strokovnosti ali splošne razgledanosti. Znal je prepričevati in prepričati, a tudi slišati in upoštevati. Visoka strokovnost ter sproščen, odkrit in pošten odnos do sodelavcev, znancev ter prijateljev sta privedla do tega, da je popestril vsako strokovno ali laično razpravo in bil vsakomur dobrodošel sogovornik. Študentje so ga obiskovali tudi popoldne na njegovem domu na Kosezah, kjer jim je pomagal in jih učil dela z instrumenti. Znal si je vzeti čas za prijatelje, srečati ga je bilo mogoče ob večerih v Ljubljani, v ljubljanskem Mostecu ob šahistih ali pa na Rožniku na progi za trim. Bil je nepogrešljiv pri razpravah o razvojnih smereh geodezije, zlasti pri usmerjanju področja osnov - nega geodetskega sistema v državni geodeziji. Je eden od soustanoviteljev Slovenskega združenja za geodezijo in geofiziko leta 1993. Njegovo znanje in zavzetost sta pripomogla k razpoznavnosti slo - venske geodezije tudi na mednarodnem področju. O tem pričajo objave strokovnih del, pri katerih je sodeloval z veliko takrat najeminentnejšimi strokovnjaki iz jugoslovanskega in evropskega prostora. V navezavi z današnjim Zveznim uradom za kartografijo in geodezijo iz Frankfurta na Majni je v letih od 1994 do 1996 organiziral tri mednarodne EUREF GPS-izmere, ki so bile podlaga za vzpostavitev sodobnega referenčnega koordinatnega sistema v Sloveniji. V vse tri EUREF-kampanje na območju Slovenije je vključil tudi študente. Za delo z GPS se je takrat izšolalo okoli 30 slovenskih geodetov, ki so jeseni 1996 kot operaterji v njegovi organizaciji sodelovali še pri mednarodni GPS-kampanji EUREF v Makedoniji. Pripravljal je študijo za izgradnjo prve slovenske stalne GPS-postaje na T oškem Čelu; ideja je bila zelo vizionarska. Te postaje potem ni bilo, so pa bile njegove zamisli s pridom uporabljene pri postavitvi prve stalne postaje v Ljubljani. Zasnoval je delo na področju sanacije geodetskih mrež, uvedbi GPS-tehnologije, vzpostavitvi gravimetrične mreže v Sloveniji. A bolezen ga je premagala v maju 2000. Ostala je njegova zapuščina, pomembna za tako kratko obdobje delovanja. Ne le strokovna zapuščina, tudi njegova življenjska energija in odnos do stroke in sodelavcev nam je lahko, celo mora biti, za vzor. Mnoga izhodišča, ki so se prav zaradi njega oblikovala v njegovem času, so bila kasneje vključena v Stra - tegijo osnovnega geodetskega sistema pripravljavcev iz geodetske uprave, oddelka za geodezijo na naši fakulteti in geodetskega inštituta, ki jo je sprejela vlada RS leta 2004. Področje, na katerem je deloval Dušan, danes imenujemo državni prostorski koordinatni sistem. S tem nazivom je bilo leta 2014 namreč umeščeno v zakonodajni sistem Slovenije. Posamezne sestavine se uresničujejo po zasnovah, ki so bile oblikovane v obdobju njegovega delovanja na geodetski upravi pred dvema desetletjema. Mi, ki delamo na teh področjih geodezije, smo obdržali in nadgradili tudi vklju - čenost in sodelovanje slovenske stroke, fakultete in inštituta v dela na državnem geodetskem sistemu. Zasnove iz njegovega časa uresničujemo. Zato je prav, da se spomnimo začetkov ter tvorca sistematičnega in strokovnega oblikovanja tega področja v slovenski državni geodeziji. | 267 | GEODETSKI VESTNIK | 64/2 | STROKOVNE RAZPRAVE | PROFESSIONAL DISCUSSIONS mag. Jurij Režek Geodetska uprava RS Zemljemerska ulica 12, SI-100 Ljubljana e-naslov: jurij.rezek@gov.si Sandi Berk Geodetska uprava RS Zemljemerska ulica 12, SI-100 Ljubljana e-naslov: sandi.berk@gov.si Odšel je prezgodaj. Zato se moramo tisti, ki danes na Uradu za geodezijo uresničujemo in nadaljujemo njegovo delo, ter vsi njegovi sodelavci in prijatelji spomniti njegovega obdobja.