GLASILO SINDIKATA PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV LJUBLJANA — 13. FEBRUARJA 1963 — LETO XIII. ŠTEVILKA 3 PROSVETNI DEIAVEC šolah uporno, prizadevanje Nekateri negativni pojavi pri osamosvajanju vzgojno izobraževalnih ustanov Iz poročilo: Franca Stnhčnika na skupščini Zveze pedagoških drašlev Slovenije Proces demokratizacije naše šole angažiranje celega človeka, pre-ima poleg bolj zunanjih, organi- mišljeno ustvarjanje čimbolj zacijskih oblik, ki odrejajo pred- konstruktivnih vzgojnih situacij vsem odnose med šolo in druž- in dviganje reakcij vzgojitelja benim okoljem, tudi globljo in- akcije otrok na višji nivo terno, pedagoško vsebino. Kajpak konstruktivnih pedagoških sin-ti dve plati enotnega procesa ni- tez. Učinkovita vzgoja ne prene-sta med seboj ločeni, temveč tvo- se šabloniziranja in improvizira-rita dialektično celovitost kvali- nja ter predpostavlja temeljito dejavnosti. Zato je razumljivo, da obstajajo tudi znotraj naše šole določene deformacije in tu in tam odpor prosvetnih delavcev proti pedagoškemu in vsebinskemu bistvu demokratizacije naše vzgoje. Izražajo se v tem. , da se mnogi prosvetni delavci ne navdušujejo za humanejše odnose med vzgojiteljem ih učencem in se zato izogibljejo intimnejšemu poklicnemu angažiranju, zlasti v šolah druge stopnje. Bojijo se sproščenega vzdušja v razredu, določenih samoupravnih pravic mladih ljudi in njihovega aktivnega sodelovanja in soodločanja pri vzgajanju in izobraževanju. Nerazumevanje novega duha naše šole prihaja najbolj do izraza v odnosu nekaterih prosvetnih delavcev do posameznih slabosti današnje mladine. Pritožujejo se, da sb naši učenci vsak dan bolj nedisciplinirani, neubogljivi, neredni, grobi, netaktni, nespoštljivi itd. Prepričani so, da so temu krivi prav novi pedagoški odnosi, ki jih uvajamo — demokratizacija in humanizacija' naše vzgoje. Zato svetujejo, da bi bilo treba naš vzgojni kurz čimbolj zaostriti in regulirati te slabosti z admini-strgMvno disciplinskimi ukrepi v duhu tradicionalne vzgojne prakse in navad. Namesto, da bi reagirali na te slabosti z intenzivnejšo in kvalitetnejšo vzgojo, se r zatekajo k najrazličnejšim pri- c*-*- < silnim vzgojnim sredstvom. S čim starejšimi učenci imajo opravka, tem glasnejše so te njihove težnje. Naša pedagogika kajpak ne zavrača vsake ubogljivosti, discipliniranosti, rednosti itd., saj bi si s tem sama žagala vejo. Vse te in podobne pedagoške kategorije so pogoj ,za učinkovito vzgojo in hkrati rezultat vzgoje. Toda treba je razlikovati med pasivno pokornostjo in aktivno ubogljivostjo, med dresuro in zavestno disciplinira- Letošnjo zimo ga je pa nasulo, pritisnil je mraz in uboge živalce nostjo, med od zunaj vrinjenim — so se otroci povsod tako spomnili nanje, kot na tej sliki? režimom in zavestno osvojenimi socialnimi normami skupnega življenja. Prisilna poslušnost in discipliniranost je dogmatska, slepa in temelji zgolj na fizični avtoriteti močnejšega do šibkejšega, na načelu razdvojenosti pravic in dolžnosti, ko pripada Vzgojitelju izključno pravica zapovedovanja in ukazovanja, otroku pa brezpogojna dolžnost poslušanja in uboganja. Tak stil vzgoje izključuje otroka iz aktivnega samovzgojnega procesa in ga postavlja v položaj • pasivnega objekta vzgoje. Posledica te vzgoje je vedno večja pasivi-zacija vzgojne soodgovornosti mladega človeka, odtujevanje in oddvajanje vzgoje od njega samega. Nastane tale začaran krog. Čimbolj se zatekamo k prisilnim ''zgojnim sredstvom, tem bolj stopnjujemo . prav tisto neubogljivost in nediscipliniranost, ki bi jo radi zatrli. Ali, kakor je nekje zapisal 'Goethe: »Prekletstvo slabega je prav v tem, da neprestano rodi«. Zato so napačna in nekonstruktivna mnenja Posameznih vzgojiteljev, ki se zavzemajo Za poostrene in administrativne vzgojne regulative. ^ njimi sicer lahko za kratek čas in ob neprestani funkciji tr-Qe roke prisilimo mladega čio-voka k pasivnemu podrejanju, ne razvijamo pa njegove socialne zavesti v najširšem pomenu besede, kar je končni namen vzgoje. . Razlogi za to neprožno prilagajanje nekaterih prosvetnih delavcev novim odnosom v šolski učilnici in novemu stilu dela z mladino sploh so kompleksni, objektivne in subjektivne narave. Prav gotovo, se jim upirajo Posamezniki 'zato, ker je nov na-em dela z mladino težji in odgovornejši. Zahteva intimnejše PO VII. KONGRESU LJUDSKE MLADINE JUGOSLAVIJE Mladost, ustvarjalnost, socializem Tako je bilo geslo jugoslovanske mladine, zbrane na ne- le-teh ostala verbalna metoda še lahko povzamemo nekatere naše davnem VIL kongresu ZMJ. V Beogradu je v kongresnih vedno osrednja metoda in s te naloge pri delu z mladino v šolah: dneh vsako teh gesel dobilo obeležje žive stvarnosti. Ne samo plati ne gre frontalno napadati — Negativni pojavi v našem to: mladina je željo za polno doživeto mladost, prežeto z verbalizma. Odpravljati pa ga kulturnem življenju nas Opozar-ustvarjalnostjo in borbo za socializem, postavila v ospredje moramo tam, kjer je nepotreben jajo in nam nalagajo obveznost, vseh svojih prizadevanj tudi v prihodnjem obdobju svoje de- in ga lahko nadomesti sodoben da naš pouk zasnujemo na še širši javnosti. • učni pripomoček, eksperiment, idejni ravni. Idejno raven naj bi Ena osnovnih značilnosti kongresa je bila ta, da je dal film, seminarsko delo in ekskur- dvignili predvsem z neprestanim odprto in kritično analizo posameznih slabosti, ki jih bo po- zija. spremljanjem pojavov, v našem trebno v bodoče odstranjevati še z večjo zavzetostjo. Povze- — Pri pouku naj bi se v večji kuiturno-umetniškem snovanju, mamo nekaj problemov s področja vzgoje in izobraževanja, meri posvetili iskanju metod po- jih kritično ovrednotili pred o katerih je bilo govora. sredovanja znanja, ki bi učenca učenci ter sistematično opozarjali .. .’ . .v maksimalno postavljalo v aktivni na negativne pojave v umetnosti V razpravah o nalogah Zveze razvijanje aktivnejšega odnosa položaj v učno-vzgojnem procesu, in kulturi. Le tako bomo lahko mladine je prevladovalo mnenje, mladih do izpolnjevanja njihove Razni seminarji, poročila grupnih privzgojili mladini lasten čut kri-da je njena osnovna^ naloga na osnovne družbene obveznosti — raziskav, zbiranje primerkov na tičnega vrednotenja in v prvi za učenja. V zadnjih letih smo, za- področju prirodoslovnih predme- vrsti kritičnega sprejemanja vseh hvaljujoč pozitivnim pridobitvam tov itd. so metode dela, ki jim naših in tujih umetniških stvari-reforme pouka in posodobljenju krči pot za sedaj še majhen del te v. (To je še zlasti aktualno za učnega procesa, predvsem delo- prizadevnih prosvetnih delavcev, področje estetske in filmske vzgo-vanju skupnosti učencev in dru- — Na slab učni uspeh vpliva je v šolah.) gih oblik mladinske samouprave, tudi nesistematično kontroliranje — Za dvig idejnosti pouka dosegli^ postopno izboljšanje od- znanja v obliki najrazličnejših moramo doseči večjo neposred-nosa učencev do dela. Izhajajoč iz »spraševalnih ofenziv« v času, ko nost učitelja, zlasti v posredova-dejstva, da je v naši družbi delo se pojavi na vidiku redovalna nju temeljnih svetovnonazorskih najvažnejše merilo vrednosti člo- konferenca. Pedagoško razumljiva vprašanj, in večje lastno oprede-veka, moramo v okviru idejno- posledica takega nepedagoškega Ijevanje ob njih. Posebno pozor-vzgojne dejavnosti na soli neneh- načina preverjanja znanja je nost bi morali posvetiti pojavu np poudarjati, da družbena vred- kampanjsko učenje šolske mladi- šabloniziranja zgodovinskih dej-nbst, položaj in ugled učenca za- ne. Velikemu delu slabih ocen ob štev naše NOB in revolucije, saj vise od njegovega zavestnega in zaključku letošnjega prvega se- se v šolah cesto ob raznih praz-odgovornega odnosa do učenja, mestra botruje med drugim ta nikih spominjajo teh zgodovin-Vedno aktualnejše postaja anga- spraševalna mrzlica, nervoza in skih dejstev zaradi nujnosti in se žiranje učencev in njihovih raz- psihofizičnim sposobnostim mla- ne povezuje dejanski pomen ta-rednih skupnosti za razvijanje dostnika neustrezni načini pre- kratnega dogajanja z graditvijo delovne atmosfere in krepitev verjanja znanja. sedanjega življenja, konstruktivne tovariške kritike. — Naša pedagoška praksa se — Razprava je tekla tudi o Tako naj bi vsakdo, ki ima ne- ni dovolj angažirala ob iskanju vprašanju humanizacije pouka odgovoren in nezaveden odnos do ustreznih metod za stimuliranje oziroma učno-vzgojnega procesa, dela, ki dosega v učenju slabe učenja. Kaznovanje in nagrada, Z večjo smelostjo bomo morali rezultate, naletel na ostro obsod- dve skrajni metodi stimulacije (ki zapirati vrata raznim prisiljeval-bo svojega kolektiva, obenem pa pa postaneta ob primerih nepeda- nim metodam v procesu pouka in tudi i>a pripravljenost, da se mu goške občutljivosti kaj hitro tudi vzgoje, bazirati na interesih in ne pomaga, kolikor mu je za izbolj- metodi destimulacije), sta še ved- vsiljevati raznih dejavnosti. Več šanje uspeha taka pomoč potreb- no zastavljeni v starih, morda je potrebno graditi v učencu — na. Delegati so v razpravah kot tempu življenja današnje šolske kot človeku, ki ni več objekt vzroke slabih učnih rezultatov mladine preživelih okvirih. vzgoje — občutek osebne veljav- oziroma nezadovoljivega dosega- ge vedno je dobra oziroma od- nosti in vrednosti na osnovi nje-nja ucno-vzgojnih smotrov nava- lična ocena najvažnejši, žal tudi govega dela. jali zlasti naslednje: ^ edini način stimulacije učenca. To —V učno-vzgojni proces je — Neustrezna zasedba učnih posebno na višji stopnji obvezne- treba bolj pogosto vpletati tudi moči za neKatera učna mesta in ga šolanja, še posebej pa na šolah razna življenjska vprašanja, ki nezadovoljiva usposobljenost uči- druge stopnje ne ustreza več za jih neposredno ne zajema snov teljskega kadra za uresničevanje to starostno stopnjo razumljivim učnega programa. Se posebej ve-i dej no družbenih aspektov učno- težnjam po osebnem uveljavlja- Ija posvečati večjo pozornost pri-vzgojnega procesa. V razpravi je nju. Praksa najrazličnejših tek- pravi mladostnika za poklic in bilo večkrat poudarjeno stališče movanj (n. pr. mladih biologov, pravilnemu usmerjanju na osnovi °xn.U],n Pomočniki pa materialno-finančnim poslom; šolska vodstva in učiteljski zbori naj materialno podpirajo in moralno spodbujajo učitelje, Kl uvajajo in širijo nove učne oblike in tehnike; „ š°le naj razvijajo tiste izven-solske dejavnosti, ki prispevajo k življenjskosti pouka; učitelji in šolska vodstva naj ^bijo, da bodo stiki med razredniki in starši bojj pogosti in da bo razpravljanje v skladu s socialistično demokracijo; . dfgani in društva, ki organizirajo izvenšolske dejavnosti, na.l Predložijo svoje načrte' in priporočila v začetku šolskega vi • "^ktiv ravnateljev pa je S bodo profesorji odslej vodili dnevnik priprav. • PraY' gotovo, da je osveščanje počasen proces, vendar mp-re™° iz vsebine razpravljanja zaključiti, da se je ta razvoj začel in da bo taka povezava rodila zaželene uspehe. . Y naam a a 1 na aama4-aam4a RT &■ vv-A A M*** A MA 14** Čf* a 1a1a.a^*a4-a * zavi šolstva z gospodarstvom ter družbenega razvoja ter o delav-o izobraževanju prosvetnega kadra, je govorila tov. Slavica Zir-kelbach, predsednica RO sindikata PZD; tajnik RO sindikata tov. Geza Cahuk pa je Obravnaval vlogo družbenega upravljanja v šolstvu. O potrebi in pomenu boja za znanstvenost po- izvedbo seminarja. V. P. mestu in Črnomlju. Še laborato- Seminar za vzgojitelje Na pobudo prosvetno peda- ko zanemarili načrtno strokovno Udeležba sicer ni bila no sodelovali Okrajni ljudski odbor Novo mesto, občine, družbene organizacije ter prosvetna in zdravstvena služba. Z letom 1960 je bil program v Novem mestu zaključen. Leta 1961 jeseni pa je bil sprejet raz-slaba, širjen šolski program za asana- uka je razpravljal z udeleženci Seških služb je bil v januarju izpopolnjevanje svojega kadra. vendar smo pogrešali vzgojitelje, cijo 100 šol v Sloveniji, ki so prof Jan J 1963 tridneven seminar za vzgo- Seminar je bil uspešen in je ki imajo krajši delovni staž in enako porazdeljene v 5. okrajih ^ Z velikim zanimanjem so sle- -itelje dijaških in vajenskih do- presegel pričakovanja. Osrednje jim je seminar najbolj potreben. (Gorica, Maribor, Murska Sobo-diji udeleženci predavanju pred- ITlov’ katere£a se 3e udeležilo predavanje prof. F. Pedička je Tu pade odgovornost na uprave ta, Celje in Koper). Program se - J p preko 70 vzgojiteljev iz vse Slo- zajelo sodobne probleme mladi- domov, ki so pomen seminarja že izvaja v goriškem okraju. Za sednika občinskega ljudskega odbora tov. Osovnikarja, ko je govoril o razvoju gospodarstva v občini in občinskem proračunu. Udeleženci seminarja so se posebno zanimali o uspehih in prednostih integracije med posa- službe so temu vprašanju posve-meznimi podjetji, o izvozu pod- čale premalo skrbi, domovi -» z jetij v občini, o perspektivnem redkimi izjemami — pa so v venije. (Seminar je organiziral r;e in činitelje oblikovanja da- premalo resno dojele. novomeški okraj pa je sprejet Zavod za napredek šolstva LRS), našnje mladine. Ostali referati Seminar ni zajel vse proble- nadaljevalni program. Novi pro-Frecej časa se je že čutila vrzel so zajeli različne vzgojne dejav- matike vzgojnega dela, ker se to gram je širši in vsebuje poleg v skrbi za strokovni dvig vzgo- 110®ti v domovih ter vlogo dija- v nekaj dneh tudi ne da izvesti, prejšnjih zahtev še ureditev uteljev. Prosvetno pedagoške 9kih domskih skupnosti. Ker se v domovih vsako leto iz- učilnic glede razsvetljave, venti- ’• - " Zelo razveseljiva je ugotovi- menja precejšnje število vzgoji- lacije, ogrevanja, šolske opreme tev, da so večino referatov po- teljev in ker prihajajo na ta de- in ureditev šolskih delavnic, dali vzgojitelji praktiki iz stro- lovna mesta kadri brez ustrezne razvoju itd. (Nadaljevanje s 1. strani) izobrazbo, nenehno poglabljanje in osebno zrelost vzgojitelja. Vendar ni mogoče dolžiti za ■slabosti naše vzgoje, o katerih govorimo, samo prosvetnega delavca. Po sredi so mnoge objektivne težave, ki ga naravnost silijo v tak samoobrambni, nestrpni in poplitveni stil dela. Naj naštejem le nekatere: nekordini-rano in pretirano obremenjevanje šole od zunaj, vse večji pritisk na šolo z vedno večjimi vzgojno-izobraževalnimi nalogami s strani javnega mnenja, staršev, proizvodnih organizacij, samoupravnih in upravnih šolskih organov, krivično in enostransko dolženje šole za kakršnekoli neuspehe in slabosti mladine, zapostavljanje materialnega . in družbenega položaja prosvetnega delavca itd. Vse to zmanjšuje učiteljev delovni elan, čut odgovornosti in dolžnosti ter težnjo po nenehnem izpopolnjevanju. Njihovo nezaupanje v spro-ščenejše vzdušje šolskega življenja izhaja v nemajhni meri tudi od tod, ker se je demokratizacija odnosov med vzgojiteljem in učenci, določene samoupravne pravice in svobodnejši status mladih ljudi marsikje izrodil v svoje nasprotje. Namesto, da bi bili mladi ljudje izkoristili to orožje za to, da bi si z njim zagotovili in ustvarili čimbolj stimulativne in optimalne delovne pogoje, so se z njim marsikje borili proti dolžnostim, rednemu in vztrajnemu vsakodnevnemu delu, proti zahtevnosti in doslednosti šole. Pod plaščem demokracije in enakopravnosti so prikrivali neutemeljeno kritikar-stvo, netaktni odnos do svojih Vzgojiteljev, negiranje vsake pedagoške avtoritete in distance. Svojih večjih pravic niso znali •vselej, uskladiti z večjimi dolžnostmi. Takim pojavom seveda ne gre pripisovati pretiranega obsega in pomena, zlasti še zato ne, ker je normalno, da spremljajo večje novosti vselej tudi slabosti, tem prej, ker je po sredi mladina. Vzgojitelju, ki tega De bi upošteval in ne bi videl v ga deleža, manjka zaupanja v obremenjevali družino, mladino in v lastne pedagoške preobilici di-ueih nalos nrav ta kovnega aktiva vzgojiteljev pri prakse in pogosto brez ustrezne ga programa je v prvi vrsti asa-P 8 nalog prav Ta ZPPS Ljubljana L, ki so na do- izobrazbe, bi bilo prav, da bi v nacija šol, higienska ureditev bodoče nudili tem kadrom več šolskih prostorov in zdravstveno mladine. Preko z asanacijami, z v republiškem merilu ne bodo zdravstveno vzgojo in zdravo ■ stepen in prepričljiv način posredovali svoje izkušnje. Pred- pomoči pri strokovnem izpopol- prosvetljevanje teh slabostih mladine tudi svoje- njenih nalog in z njimi pretirano vsem gre tu zasluga vzgojitelj- njevanju. Podobni seminarji se šole pa naj se skemu svetu pri Domu TSS v Ljubljani, ki je na podlagi te- sposobnosti. Čeprav je torej tež- n°Ž-ihtf," meljitega študija v svojem domu ko opravičiti tak pedagoški opor- hr,Lv;!].nih t.]T,lkrl1 J. • usposobil vzgojitelje za kvalitet- prosvetno pedagoške službe ob tako pripomore, da se ~čimpre*i tunizem in pesimizem nekaterih , i no delo in riAsm-oH/vironio <*v,n- tocnom cinHoimranin « — i-*-- i-;—•—i— - -• Holau-noir r,a tran- ZndCUno Z6 V ZaOnjlH raZredlU mogli pogosto organizirati, in bo- prehrano razširi vsa ta dejavnost do - to nalogo morale opravljati tudi v vas oziroma naselje in prosvetnih delavcev, pa je vendar treba poudariti, da marsikateri naš ukrep na področju šol- obvezne šole, predvsem pa v šolah druge stopnje. Ta pojav je nevarnejši zato, ker je močno no delo šen j. Nedvomno je seminar pokazal tudi nekatere slabosti, ki bi posredovanje izku- tesnem sodelovanju s strokovni-/■ mi aktivi vzgojiteljev. To delo sta že zastavila aktiva v Ljubljani in Celju. Mogoče bo prav dvigne splošna higienska kulturna raven naših vasi. dr. Škerget Meta stva in vzgoje bolj podpira mla- J" .. jih bilo treba v bodoče odpra- ta republiški seminar vzpodbu- dega človeka v njegovih več ali mentaliteti mnogih srednje- viti’ Zairadi zgoščenih predavanj dil še ostale aktive, saj so vsi dega človeka v njegovih več ali manj refleksivnih špekulativnih težnjah kot pa prosvetnega delavca v borbi proti njim. Kljub aa sssar« * asras^ « atKMrt temu da smo pedocentrizmu v nem odnosu do vzgojnih nalog naši 'pedagoški tSriji že zdav- P°uka in šole kot celf^ Pro-naj odmerili njegovo vrednost, klem ni povsemnov^ tudi nje-se nam mnogi njegovi element gova vzgojna škoda m nepozna- v prilagojenih oblikah prepogo- na' Pa .močn<\ a^ua!en sto vračalo nazai v vzeoino Prav danes, m sicer zato, ker za- prakso. To Mitov bi lahko pod- bi vsebino dela lahko obogatila, ga seminarja. M. D. IZ VUZENICE Medtem ko so učenci uživali uspehe tov. Golje ob izdelkih , ,, . „ , , . , polletni odmor na smučeh in sa- njegovih mladih likovnikov z krepili z mnogimi dokazi od po- 36af’,KI le konkretiziran v teznjan nebj so se prosvetli delavci od- osnovne šole v Kamnici pri Ma- tmio+I-iitrevrt o -n o /-vi r o 4 a SOI Sl KG rOIOlITlO, VZgSJSnjU €03 KO r»-»r ol 1 n CJ 1 a-i i K ay»i i 1»4 a a v. a a a a vaa -tv-a aa aa a pustljivega napredovanja osnovnošolskega učenca iz razreda v reforme, vzgajanju družbeno vrednost kot izobraže- zvali najrazličnejšim seminarjem, riboru, ki so nas zares presene-da bi dopolnili svoje znanje in tili. Z občutkom, da se da tudi razred, preko nezahtevnosti sred- va”3a’ a tako izboljšali kvaliteto dela v na tem področju storiti nekaj nješolskega zaključnega izpita, ?r‘°s.transkl ^telektualizem stare razredu dvig pouka, ne da bi bil kak po- do pretiranega poudarjanja pra- ^ eF P^aY vzg0^° V prvem tednu tako imenova- seben talent, smo se razšli in se vic mladih ljudi, precenjevanje v^ir^X.ec:® ^ ^ nega odmora sta se dva člana naslednje jutro srečali v Radljah nekaterih njihovih sposobnosti in , £a našega kolektiva udeležila šest- s prosvetnimi delavci vseh šol upoštevanja njihovih najrazlič- f “CPe dnevnega smučarskega tečaja v naše občine, kjer nam je zavod rejših interesov, večkrat na ra- ™JJfaineVarnOS't’ G 01 3111 zane" Kranjski gori. za prosvetno pedagoško službo čun rednega in resnega šolskega V drugem tednu smo imeli na iz Dravograda organiziral celo- clela. * Ni naš namen, da bi o tem centralni šoli v Vuzenici dvo- dneven, zelo koristen in ploden Toda ne le pri mladini, tudi vprašanju podrobneje razprav- dnevni likovni seminar, ki ga je seminar slovenskega jezika, ki ni pri nekaterih prosvetnih delav- Ijali, ne smemo pa biti ob njem vodil naš likovnik Bogdan Želez- veljal samo razrednim, ampak cih se pojavljajo dokaj liberali- ravnodušni. Naš vzgojitelj, pa nik. Namen tega seminarja je bil tudi ostalim učiteljem. poskrbeti za boljšo kvaliteto in _____, večjo pestrost pri likovnem pou- - , vrjfI3len?ke neprdlke ku na šoli. Največ udeležencev 1 na c:entral- odtujeno do vzga- je bilo s centralne šole, podruž- rtlA k V ^uze?llc^ seminar za m Tbrvmpmi. hn.cpHp nične šnio t\q en Tcc+nnai; r»n on Slssbeno vzgojo za pouk nižje Vilma Koren stična pojmovanja demokratiza- naj dela na kateremkoli vzgojno- poskrbeti za boljšo kvaliteto in cije in osamosvajanja naše šole. izobraževalnem področju, se ne Večje poudarjanje družbene po- more vesti Objektivistično, nemoči šoli, nevmešavanje v nje- prizadeto in odtujeno do • no notranje življenje, osvobaja- janja v ožjem pomenu- besede nične šole pa so zastopali po en 8,ldsui:rl1 nje našega učitelja administra- kot do nekih tujih, a ne lastnih tovariš ali tovarišica, ker so osta- stopn:ie' tivnih direktiv in pretiranega vzgojnih dolžnosti. Zato ne sme-obremenjevanja z izvenšolskimi mo dopustiti zoževanja poklicne zaposlitvami so razumeli kot odgovornosti vzgojitelja v tem Muti. Seminar je obsegal teore-osvobajanje od vzgoje, od kom- smislu, da je njegova domena le tični in praktični del. V prvem pleksnosti vzgojno-izobraževalnih izobraževanje, ne pa tudi vzga- delu je predavatelj govoril o nedolžnosti in odgovornosti. To janje, da ne bo čutil do zaupa- logah likovne vzgoje v osnovni zgrešeno pojmovanje se manife- nega mu otroka kompleksne šoli, o likovnih izraznih sredstvih stira_ po eni strani v prenašanju vzgojne odgovornosti ih da bi ter posebnostih otroške likovne poklicnih vzgojnih dolžnosti in smel oddva j ati svoje izobraževal- podobe. PIONIRSKI FOTO 1963 Foto-kino zveza Slovenije razpisuje pod gornjim geslom IV. republiško razstavo pionirske črno-bele fotografije z naslednjimi pogoji: 1. Razstave se lahko udeležijo pionirski fotokrožki in posamezni pionirji fotoamaterji. 2. Vsa poslana dela naj bodo v okviru vsebine pionirskih iger »ZAKAJ SE ŽIVLJENJE V NAŠEM KRAJU IN KOMUNI SPREMINJA.. 3. Žirija bo sprejela v oceno samo dela v velikosti 18 X 24 cm. Dela ne smejo biti kaširana. 4. Na hrbtni strani vsake fotografije ali fotograma naj bodo slede« podatki: ime in priimek, starost, naziv fotokrožka, kluba ali šole in naslov fotografije. 5. Za najboljša dela posameznikov in za najboljše kolekcije krožkov (12) so razpisane nagra-de. 6. Organizator razstave si pri-držuje pravice objave del v propagandne namene. 7. Dela morajo biti poslana na naslov: Foto-kiao zveza Slovenije, Ljubljana, Lepi pot 6/1. do 31. oktobra 1963. li mlajši vrstniki bili istočasno v tečaju za telesno vzgojo na V drugem delu seminarja nas je predavatelj vodil skoraj kot svoje učence pri učni uri in smo odgovornosti na starše in druge ne dolžnosti od širših vzgojno-izvenšolske družbene činitelje, po izobraževalnih nalog šole. Ne drugi strani pa v zanemarjanju gre nam le za Strokovnjaka do- vzgojne funkcije pouka. Sedelo- ločene stroke, temveč za profil delali vsi po svojih močeh. Zelo vanje šole z domom je kajpak vzgojitelja v najširšem pomenu smo morali hiteti, da smo lahko potrebno, da bi bilo vzgojno pri- besede. Naša dolžnost je, da obdelali 6 različnih tehnik, ki jih zadevanje šole in družine čim- imamo danes, ko vzpostavljamo bomo odslej pri razrednem pouku bolj usklajeno in učinkovito. Ne nov sistem izobraževanja učnega s pridom uporabljali, sme pa težiti za tem, da bi ne- kadra, to vprašanje nenehno Ob koncu nam je predavatelj utemeljeno razbremenjevali šolo pred očmi. s pomočjo diapozitivov prikazal NAROČNIKOM Uprava Prosvetnaga delavca obvešča vse naročnike, da bo začela prihodnji teden razpošiljati opomine zaradi neporavnane naročnine. Da bi ji prihranili mnogo nepotrebnega dela in stroškov, apelira na vse naročnike, ki še niso poravnali naročnine, naj to čimprej store. Naročnikom priporočamo, da nam nakažejo tudi naročnino za tekoče leto, in sicer vsaj v dveh obrokih po 200 din. RAZGOVOR V UREDNIŠTVU »PROSVETNEGA DELAVCA« 0 fmanciranfu vzgofno izobraževalnih ustanov v 1.1962 (1963) V razpravah o financiranju vzgojno-izobraževalnih ustanov se vedno znova pojavlja zahteva, naj bi se prosvetni delavci — vsi — bolj zanimali za to problematiko in jo pomagali reševati. Razgovor, ki je 29. januarja 1963 potekal v našem uredništvu, je prav tako pokazal potrebo, da bš bili kolektivi prosvetnih delavcev, bolj kot je to bilo doslej — podrobno seznanjeni z vsem: z načeli, kako se sredstva dele med posamezne ustanove in v ustanovah samih, z merili, ki so za to potrebna, z vsemi tistimi težavami, ki se morajo spoprijemati z njimi upravni odbori družbenih skladov za šolstvo v občinah. Razgovora so se udeležili: pomočnik sekretarja Sveta za šolstvo LRS ing. Zdenko Rogelj, tajnik republiškega odbora Sindikata prosvetnih in znanstvenih delavcev Geza Čahuk, predsednik sklada za šolstvo ObLO Ljubljana Šiška Ivan Kreačič, podpredsednica sklada za šolstvo ObLO Koper Mimica Bergman, član sklada za šolstvo ObLO Celje Viktor Cop, ravnateljica Zavoda za prosvetno pedagoško službo Kranj Slavica Zirkelbachova, predstavnik. delovnega kolektiva osnovne šole »Toneta Tomšiča« v Ljubljani Franc Primožič. S namenom, da bi vsaj do neke mere seznanili naše bralce s to problematiko, objavljamo poglavitne misli iz tega razgovora. Dodatne dejavnosti stimulirati datne dejavnosti, sklad jim bo pa dal sredstva — seveda, kolikor bodo program tudi izvajale. To smo storili zato, da ne bo treba segati po sredstvih, ki so določena za osnovno deiavnost šol in Slavica Zirkelbach: Pri druž- za izvajanje programa po pred- nekaj smo dobili iz sklada za ne- no delovanje šol, temveč tudi njih gospodarske investicije in nekaj vsestranski razvoj. Tudi pri spre-posojila. Pri tem zbiranju sred- jemanju republiškega proračuna štev in stanju sredstev v skladu vidimo, da je to res. V Celju smo pa želim poudariti, da imamo pre- skušali doseči to, da od dotoka več fakultativnih virov, ki so od- ne bi bili preveč odvisni in da v visni od dobre volje ali občinske- kolektivih ne bi vzbujali nego- ga ljudskega odbora ali posamez- tovosti in nezaupanja. Dosegli benem skladu za šolstvo v kranj- metniku, za katerega je šola dolžnih gospodarskih organizacij, smo, da je dobil vsak kolektiv in gki' občini dela komisija, v kateri na, da ga izpolni. Drugo pa je Prav je, da so fakultativni viri, vsaka ustanova odločbo od skla^ sodelujejo predstavniki vseh vrst vprašanje kvalitete. Predvideli toda sklad je preveč odvisen od da. V določbi je bilo točno nave- šolstva. Ta komisija je analizi- smo rezervo, iz katere se bodo njih. deno, koliko, sredstev dobi usta- raia ianske kriterije za delitev črpala dodatna sredstva za tiste Pri nas je nastal problem, ki nova v letu 1962. Kolektivi so de- sredstev učno-vzgojnim ustano- šole, ki bodo pokazale boljše verjetno ni svojstven za vse ko- lili tisto, kar je bilo v odločbi vam in pripravila določene* ko- uspehe. Tu bomo upoštevali pred-mune. Imamo več srednjih šol, v napisano.. rekture. Ugotovili smo na primer, vsem izvajanje delovnega načrta katerih so povečini dijaki iz kra- Osnovno, kar, bi moralo biti nekatere šole lepo razvijajo šole. Če je šola sprejela delovni jev izven občine, predvsem z ob- vodilo pri našem delu pa je, da dodatno dejavnost, za kar pa ni- načrt,, ki je v skladu z objektiv-močja celjskega okraja, pa tudi so kolektivi podrobno seznanjeni so dobile nobenih sredstev. Ti ko- nimi pogoji, in je ta delovni na-preko meja okraja. Lami smo se z vsem: z načeli, kako se dele lektivi so delali deloma to na črt tudi stoodstotno izvedla, bo dogovorili, da medkrajevnega fi- sredstva za osebne in materialne, škodo svojih osnovnih prejem- za to deležna dodatka. Ta sred-nanciranja ne bo. Zdaj pa imamo izdatke, kolektiv mora vedeti, da kov. Mi pa smo zainteresirani na stva bo šola razdelila med svoj problem v okraju samem, ker je se merila sprejemajo šele, ko da temj da šole razvijajo dodatno kolektiv. S tem nameravamo za-morala celjska komuna financira- kolektiv svoje pripombe; potem dejavnost. Zato je bilo treba ne- četi letos. Tako bomo stimulirali ti tudi vse šole druge stopnje. Tu slabe volje ne more biti. Hudo kaj ukreniti. V novih, korigiranih šole za boljše delo, kakor tudi je marsikdaj padel očitek, da pa je tam, kjer je delo še takšno, na6eiih za delitev sredstev skla- za izvajanje dodatnih dejavnosti, Geza Čahuk: Glede formiranja nega zakona. Zato so se letos na okraj premalo prispeva. da je treba vsako šolo posebej ob- da smo predvideli, naj bi šole iz- izkušnje pa bomo lahko posredo- skladov za šolstvo smo imeli v osnovi tega pokazale vrzeli. Tam, Tovariš Čahuk je rekel, da bi ravnavati. V tem primeru, če ob- delale programe za izvajanje do- vali šele prihodnje leto. lanskem letu zelo pisano ‘podobo, kjer so določili procentualni od- bilo treba določiti odstotek. To ravnavamo vsako šolo posebej, Nekateri ljudski odbori so vsa nos, ki pa ni bil dosežen, so to je po mojem mnenju povsem v kljub temu, da imamo kategori- sredstva usmerjali v občinski pro- tolmačili tako, da ni dosežen za redu. Le eno pripombo fci imel: je in normative, smo spet na proračun in od tega določili odsto- prosveto, prav tako kot za druge kdaj in kako naj se ta odstotek računu. Seveda je izredno težav- tek ali pa vsote za potrebe skla- potrebe. Tega so se kolektivi določi? Vemo, da je bilo šolstvo no izdelati neka objektivna meri- da, medtem ko so drugi določili vzgojno izobraževalnih ustanov dokaj let nazaj v zapostavljenem la. Morda bi bil prvi poskus v odstotek ali določeno vsoto iz ob- nekoliko ustrašili in so raje zah- položaju za drugimi dejavnostmi, tem, da se da kolektivom, ki so činskega proračuna za potrebe tevali določene vsote iz sklada Zato bi moral biti ta odstotek izstopali v svojem pedagoškem sklada poleg tistih dopolnilnih češ to bo za nas stabilneje in tak, da bi omogočal ne samo red- deju, posebna nagrada, virov, ki jih temeljni zakon o fi- predvsem bolj sigurno. Zdaj bi V letu 1963: način financiranja v osnovi isti nanciranju šolstva nakazuje kot bilo treba to vprašanje razčistiti, fakultativne. To pomeni, da so namreč, kaj je perspektivne j e. bili že starti v posameznih ljud7 Če določamo iz občinskega pro-skih odborih zelo različni. Tam, računa sredstva v kvotah-, potem kjer so iz fakultativnih virov do- nismo prišli dosti dlje kot že pri Zdenko Rogelj: Za informaci- c) vajenskim šolam s praktič-jo bi povedal nekaj stvari v zve- nim poukom v obrti naj preskrbe zi s problematiko financiranja šol 70 % potrebnih finančnih sredstev v LRS. Sekretariat sveta za šol- za osnovno dejavnost občinski stvo LRS je izdelal priporočilo' ljudski odbori tistega okraja, v o financiranju vzgojno-izobraže- katerem je sedež šole, ostalih Mimica Bergman: Pri nas so sklical posvet predstavnikov tistih valnih ustanov v letu 1963; to 30 9« pa naj zagotove okrajne go- Podjetja so pripravljena pomagati so ljudski odbori tudi ‘zelo raz- druge .panoge, ne da bi katera lično tolmačili določila temelj- zaostajala. Ne samo: dati denar... bili več sredstev so sredstva iz prejšnjem proračunskem sistemu. j j £lavnem formirala sred- podietii od koder so valenci če priporočilo je sprejel že tudi Iz- spodarske zbornice iz prispevkov 5S&TS&« SSfSSS sssw računa, katere občinski ljudski bomo zagotovili enakomerno po- radi n^nakoSega dotoka sred- vaio ’ analize stanja v preteklem letu p0 tem predlogu preskrbe občin- odbori ne smejo zmanjšati v pri- večanje za potrebe šolstva, ka- , fiun. pomagati na smo ‘Milica Bergman- Seveda če in predvideva nadaljevanje fi- ski ljudski odbori, naj nastopajo meri s prejšnjim letom, vpeljati kor tudi za ostale službe v ko- £ povprečjem Klfub te- prihajalo iz šole taki kadri, za nanciranja, kot je potekalo lan- isti zbiratelji kot za šole s prak- še fakultativne vire. mum. Na ta način bi lahko žago- . 11 £ odDrto še VDra. katere so gosoodarske orsaniza- sko leto ~ z nekaterimi dopol- ticmm poukom m vajenske sole- Starti so bili torej različni in tovili enakomerno rast ene in ganjg žt-rih milijonov ' cije zainteresirane. S nitvami. Naj navedem najvažnej- za ostale panoge gospodarstva; Tudi v Kopru je pereče vpra- Za osnovno šolo, ki smo jo lani *e sugestije tega priporočila.^ — posebnim šolam ter drugim sanje sofinanciranja. Verjetno ni- zgradili, je še 50 milijonov dol- Pri dodeljevanju finančnih vzgojnim in izobraževalnim zavo-kjer tako kot pri nas. Vse je na ga; nihče ne ve, kje bomo dobili sredstev za osnovno dejavnost in dom za umsko in telesno priza- ramah občine Koper. Poleg vseh ta sredstva. Gimnazija je v 700 investicije za posamezne vrste deto mladino naj v letu 1963 za- drugih šol imamo še šolo v bol- let stari stavbi, kar nam požre izobraževalnih ustanov naj se vsi gotovijo sredstva za osnovno de- nišhici Valdoltra, kjer je okoli ogromno denarja, ne moremo pa prizadeti organi v komuni oziro- javnost njihovi ustanovitelji ob- Ivan Kreačič: Na vprašanje, prosvetne delavce. Imamo precej sto obrok, pa niti eden iz koprske predvideti več sredstev za inve- ma v okraju ravnajo po tehle činski oziroma okrajni ljudski po kakšnih kriterijih smo lani prošenj in upamo, da bomo to občine. Teh 8,5 milijona bremeni sticije. Težave so tudi zaradi sta- smernicah: odbori; delili sredstva sklada, naj povem, letos uredili. naš občinski sklad. Če bi se to novanj. Nikoli ni bilo sredstev. — osnovne šole naj se finan- — da bodo domovi za učence da imamo pri nas kategorije. To Kako stimulirati tiste' usta- na5eIno nek-ie ure(iil0'bi sklad To dosttkrat vzrok‘da gre do" cirajo iz družbenih skladov za mogli v polni meri opravljati svoje določeno z občinskim odlokom. novc, ki dosegalo boliši uspeh’ glede na iinančno stanje občine bra moč drugam in moramo vzeti, šolstvo tiste občine, v kateri je je naloge, naj jim. zagotove sred- Komisija je delala tri popise in Larii’ so imeli prosvetni delavci v mnoS° boljšem položaju. Ima- kar pride. Za letos namerava šola. Le v izjemnih primerih, ko stva,. potrebna za osnovno (vzgoj- si zelo prizadevala. Skoda je le, vse jet0 opravka s pravilniki ta- m0 šolsk;i kovinarski center, ka- upravni odbor sklada iti spet na obiskuje osnovno šolo večje šte- no in zdravstveno) dejavnost, da se nismo vsaj za območje me- ko da rezultat glede šolskega uspe- kršne _drugod vzdržujejo podjet- odstotek iz sredstev po dotoku, vilo učencev iz drugih občin, naj Da se izognemortežavam, ki so sta Ljubljane pogovorili in dolo- ka ^ak kof bjl lahko ia> Pr* nas Pa podjetja niso za- ker je prav, če so nekoliko veza- se pogodbeno uvede skupno fi- se pokazaie v letu 1962 v zvezi s čili enotna načela. Zdaj so raz- zda, sm0 Se’dogovorili da bo interesirana za te učence, Posku- ni, kakor vse naše gospodarstvo, nanciranje, pri čemer naj se do- problemi skupnega financiranja, merja v vsaki občini drugačna. svetJ za šolstv.0 vs% leto snremlial sili smo se Pogovori« s Tomosom, na ustvarjeno v komuni Tudi ločijo merila za medsebojne ob- je p0trebno, da prizadeti činitelji To povzroča težave. Pogosto sli- dei0 na šolah in predlagal za ti- Slavnikom in Mehanotehniko, to- pedagoški delavci naj občutijo, veznosti; takoj pristopijo k ugotavljanju Šimo, da imajo na Viču toliko, v gte g0je ki pokazale uspehe da n'! bil° iPravef!a interesa. da smo vsi odvisni od celotne — za gimnazije, ekonomske in medsebojnih obveznosti za leto Mostah toliko itd., kar je zelo boliše ^ kvaiitetnejše delo, na- v»tor Cop: Mi imamo Rovi- družbe m od vsestranskega delo -........................................ ..............................- mučno. V Šiški imamo devet os- graJde. Za te nagrade bi moral narskl center v Storah- Sklad 'ie vanja‘ novnih šol in eno gimnazijo; do- skrbefj upravni odbor sklada za gajalo se je, da so imeli v Zgor- goigfvo. Tudi lani smo predvideli nji Šiški drugačna načela kot v gg milijonov rezerve, kar je bila kakšni drugi šoli in podobno. naga srega.. Ko se je pokazal pri-Na vprašanje, kako bi odpra- manjkljaj, smo imeli v rezervi Vili pomanjkljivosti, ki so se po- vsaj gg milijonov. Kar se vjcaa oanun: j-ri oogeKiivnin vaia je, Ka«sna je soia, — mestna nu i.uui v iCi,u iovo a p.u.v- , gospodarsko zborni kazale lani, pripominjam, da smo tige nagrad, bi jih morda lahko merilih, ki jih skladi skušajo ali zunanja, kako je opremljena, so nadaljevati; LRg ’in prizadetimi republi- obiskali vse šole, toda to je bil prip0,r0čaia pedagoška služba, uvesti — pa naj bo to število koliko ima učencev, razredov in — tehniške in njim ustrezne xkimi UDravnimi organi začetek in nismo zadeli vselej v jjekdo mora to ugotavljati in pri- učencev, oddelkov ali pedagoška oddelkov, upoštevala je, ali ima- strokovne šole za gospodarstvo in v 1 administrativne šole ,naj velja 1903 in da pogodbeno določijo isto pravilo kot za osnovne šole. svoje obveze do posameznih šol. Kolikor so v nekaterih okrajih _ . . . ... __■ v letu 1962 poleg občinskih druž- J« TdboiT gospodarske or- nanriraivh^teh žto!^so^elovab tu- ^izacije in dnTgi prizadeti či-df medobčinski skladi ie primer- nitel« tesno sodelujejo z gospo-Geza Čahuk: Pri objektivnih vala je, kakšna je šola, - mestna no tudi v letu 1963 s takšno prak- Osnovno: dobra kategorizacija črno. Pri določanju raznih stror p0.rojatj. škov in potreb' vzgojno izobraževalnih ustanov smo pozabili na dopolnilno pomoč in svobodne dejavnosti. Pozneje smo to vnesli. Zato je letos steklo precej bolje. Hodili smo od šole do šole in tako ugotavljali dejanske potrebe in možnosti razvoja. Z gimnazijo nimamo posebnih Problem: amortizacija ura — bi morali težiti za tem, da jo pouk v eni ali v dveh izmenah, družbene službe, vključno učite- Glede na izkušnje preteklega bi po nekem vrstnem redu ne- ali je pouk s praktičnim delom ijišča in vzgojiteljske šole, naj leta, ko so v zvezi s financiranjem katere stvari prednjačile ter da itd. Sele na podlagi tega je raz- dobivajo finančna sredstva pra- nastopale težave zlasti na področ-so drugi kriteriji lahko samo ko- delila ustanove v osem kategorij, viloma iz okrajnih proračunov ju šol s praktičnim poukom in rekturni. Tisti, skladi za šolstvo, Izdelane so bile še tabele, kako oziroma iz ustreznih medobčin- vajenskih šol, je potrebno, da _v ki so vzeli kot objektivne krite- se zaračunavajo sredstva za ma- skih skladov; letu 1963 vsi navedeni organi in rije samo število pedagoških ur terialne izdatke. Komisija je do- (—financiranje šol s prafcfič- organizacije posvefHo financira-in delili sredstva na osnovi tega, pustila tudi možnost popravkov nim poukom in vajenskih šol naj nju prav teh šol več pozornosti niso mogli urediti vprašanja tako, za tiste materialne izdatke, ki ie se izvaja v skladu z različnimi kot .v letu 1962. To pa je potreb- Franc Primožič: Amortizacija da bi bilo res objektivno. Če so ne morejo uokviriti v splošne pogoji in glede na gospodarske no zlasti zato, ker začenjamo z težav. Verifikacija te ustanove je problem, na katerega bi hotel vzeli število pedagoških ur, šte- normative. Popravke lahko izvrši panoge, za katere vzgajajo in izo- reorganizacijo teh šol v poklicne zahteva tehnični pouk, delavnice opozoriti. Po nomenklaturah zna- vilo učencev in število oddelkov, le upravni odbor sklada na pi- bražujejo strokovni kader, tako- šole, ki bodo terjale — če hočemo itd. Ta reforma zahteva pri naš ša 4 odstotke. Ta denar se v ban- so lahko dobili bolj objektivna smeno vlogo kolektiva. Te nor- le: doseči tako raven vzgoje in izo- okoli 4,5 milijona din. Zanimivo ki obrača, od tega pa šola nima merila. Ne more pa biti le eno mative je sklad predložil občin- a) dosedanje vajenske šole in braževanja poklicnih kadrov, ka-Pa je tole: če gre sam ravnatelj nobene koristi, medtem ko banka merilo kot objektivni ^kriterij, skemu ljudskemu odboru. žole s praktičnim poukom za in- kor jo zahtevajo razvito gospo- gimnazije v tovarno, ne bo nale- zasluži; drug problem pa je, ka- ker s tem lahko neko šolo zelo Drug nroblem ie bilo tehnično dustrijo, rudarstvo, gradbeništvo darstvo in družbene službe po-tel na razumevanje. Iti mora ko ta denar realizirati. Na silo privihgiramo, drugo pa zelo pri- osebje. o tem sr, nrednisi zelo in promet naj se financirajo v vsem drugačen odnos, kakor je Predsednik ali podoredsednik ob- nima smisla kupovati zato, da de- zadenemo. Nekaj teh kriterijev neia<;nj KonVriia ki io* ie ime letu 1963 na enak način kot je dosedanji odnos do navedenih Cine, šele potem je uspeh tu. Mi- nar porabimo To ni nobeno go- je primarnega značaja drugi pa noval skiad ^ Izdeiala predlo? bilo to izvedeno v letu 1962, t. j. šol. , lm> da ni dovolj prepustiti ne-, spodarjenje, se celo pa ne pa- so lahko korekturni. N.e moremo za sjlStematizaciio mest ad- s sredstvi ustanoviteljev (ustrez- Posebej je treba opozoriti na komu vso stvar in mu dati denar, metno. V občini Center imamo dovoliti, da bodo imeli v oadel- ministrativncpa in tehničnega ne industrijske organizacije od- primere, ki so zaradi nerešenih Prosvetni delavci so doma v pro- novo solo. Zakaj bi plačevali teko kih 40 ali 50 učenčev, da bi se osebja in pC:dobno kof pr; matp- nosno industrijske panoge), upo- finančnih vprašanj nekatere stro- IIShUI s-" s==II«— Ssa-ss lata vsak po svoji liniji', pa ne. za odvoz smeti pd' kvadratnem Viktor Cop: Družbeni sklad za i* starejšega sistema, ker smo b) dosedanje Vajeniške šole in Zato^ rnotrebn^da11 Tste- Ce na primer svet za solstvo ob- metru. Imamo pet smetnjakov, šolstvo pri celjski občini je sku- men li, da čez noč ne moremo iz- šole s ktičnim poukom> ki cn^tnnovbelii talmj ravnava problem, ki zahteva de- ve* papir pa pokurimo v kuril- šal lani najti objektivna merila de at* objektivnih meril. Praksa vzgajajo in izobražujejo kadre za ‘iteacite v svo ih vzgoino nar, Se je treba pogovoriti in mci. Smeh je tako malo, da pri- za dodeljevanje sredstev posa- ? 1(:!u 1962 je pokazala, da smo potrebe kmetijstva, gozdarstva, ^ohraževMnih ustanovah inVra-bgotoviti, kaj se da napraviti. Nas deta v poštev dva do trije smet- mestnim ustanovam. Zato je for- !mel1 Prav. V letošnjem letu že trgovine in gostinstva, naj se tudi f za ustrezna način dela zahteva vedno pred- n jaki, za to pa plačamo četrt mi- miral iz vrst svojih članov in tudi ima'Tl10, osnutek, da bomo šli na v letu 1963 financirajo tako, da da bo nlače kodno posvetovanje in dogovor, bjona ma leto. V masi ustavi je nekaterih drugih tri komisije, ki razdelitev sredstev za osebne do- bodo 50 % potrebnih finančnih Vls-ia j^fn a Potem ne bo. trenj, če nekdo mi- olen, ki predvideva nagrajevanje so skušale najti objektivna meri- hodke P° kategorijah za posa- sredstev za njihovo osnovno de- vanje so.nme za sola je mladine b, da upravnega odbora sklada PP delu, torej se bo treba s Sna- ia. Ena komisija je izdelovala ta- mezne profile prosvetnih delav- javnost krile gospodarske zborni- odPad1-0- nič ne brigajo problemi, ampak go pogovoriti, da zaračunava svo- ka merila za materialne izdatke, ceV‘ ” ’ ce iz povečane članarine zborni- V koUkor prihajajo v poštev mogli biti samo denar, potem nima smisla, je usluge realno in ne po kva- druga za tehnično osebje in tret- Kako stimulirati tiste ustano- čam“in iz dela sredstev enega’od- Prispevki učencev, bi mogli bit da smo tu in da se borimo za draturi. Seveda je to tudi sklep ja za u£no vzgojno osebje Tako ki dose^S Miši usmeh’ Tu stotka bruto osebnih dohodkov, ki « Prispevki upravičeni le v pri-druzbeno upravljanje. Mestnega svete, toda potrebno bo smo v lanskem letu že diobili ne- meril nUn^i ga gospodarske organizacije lab- merih. ko gre za delno kritje Če pogledamo naše mestne neka.l ukreniti. fcatera objektivna merila. Komi- časa ne bo Zavoit z« nrosvetno ko uporabijo za potrebe strokov- stroškov za onravljanje tistega občine, vidimo, da se povsod ve- Viktor Cop: Nekaj primerov sija, ki je izdelovala merila za pedagoško s1užho teeaP del o ne neSa izobraževanja; 50% pa naj dela vzgoino izobraževalnih de- hko gradi; nenehno je treba mi- iz Celja. Pri nas je prvi vir materialne izdatke, je najprej iz- zmore, svet' za šolstvo tudi ne- zagotovi občinski ljudski odbor javnosti, ki se nanaša na izred- ®utl na nove šole. Kakor za vo- družbenega sklada za solstvo del delala svoj osnutek meril, tega to delo je potem odvisno od suh’ tistega okraja, v katerem je se- ne učence in odrasle, uo, kanalizacijo in elektriko, naj proračunskega prispevka na oseb- je poslala nato vsem kolektivom jektivnega ocenievpni7'hoii kot dež šole. Kot zbiratelji občinskih vLSe-določil Proraeunsiki prispe- ne dohodke, drugi vir je tisti, ki v proučitev. Potem je na osnovi od objektivnoJ Prnt zato io sredstev naj v letu 1963 ostane- vek tudi za gradnjo šol. Morda ga določi ljudski odbor za osnov- odgovorov m predlogov posamez- ..pravni ndw 11 ^ T , ' jo tisti organi, ki so to nalogo te bilo treba zainteresirati voiiv- no dejavnost šol (od dopolnilnega nih učno-vzgojnih ustanov skuša- „kega ,,r skiada konec lan- na;jbolj uspešno opraviIi v letu Sevalnemu delu. Tnvestitorii ozi- da bi spregovorili o tem. Ima- proračunskega prispevka in od la svoj prvotni predlog popraviti. Jva sklenil, da bo del sred- 1962- in sicer obeinski druzbeni mma ustanovitelv nai zato po- oo nove šole, nimamo pa telo- skupnih predvidenih proračun- Na ta način je učno vzgojne usta- štev zaarzal m }ih dal tistim ko- skladi tiste občine, v kateri je nkrhe. da bodo v letu ’963 zbrali t - * * Občina je obljubila, da skih sredstev). Tretji vir so do- nove na območju komune raz- G 1 vom, ki bodo pokazali po- sedež šole ali pa medobčinski zarlnstva sredstva za dokončanj® mi£ula tudi na stanovanja za tacije gospodarskih organizacij, delila na osem kateeorii. Upošte- sebno priznanje. družbeni skladii začetnih gradenj. Nedokončane investicije za sredstev naj v letu 1963 ostane- vzgojne in izobraževalne ustanova so resna ovira vzgojno izobra- družbeni skladi; Pouk gospodinjstva - nepotreben? direktorica Zveznega zavoda za proučevanje šolskih in prosvetnih vprašanj Mitra Mitrovič je napisala za časopis »Stanbena zajednica« članek, ki ga objavljamo v nekoliko skrajšani obliki: — Razprave o uvedbi gospodinjskega pouka so bile zelo resne in to ob diskusijah o reformirani osnovni šoli. V okviru teh razprav je bilo slišati tudi ugovore o potrebi takega izobraževanja. Mislim, da tu ali tam še obstajajo določeni pomisleki o vrednosti tega vzgojno-izobraže-valnega področja. Nekateri utemeljujejo te pomisleke s tem, češ da sta predmetnik in učni načrt že tako preobremenjena zlasti v odnosu do takoimenovanih »postranskih« področij na račun najpomembnejših predmetov, za katere morajo učenci dobiti temeljite osnove za nadaljnje izobraževanje. Če ima razprava o uvedbi gospodinjskega pouka že vnaprej določen namen, da je treba dati ure, odmerjene za gospodinjstvo, materinemu jeziku, matematiki ali kateremu drugemu tudi pomembnemu učnemu predmetu, bo taka razprava nujno 'prišla do zaključkov v škodo gospodinjskega pouka. Resnica pa je taka, da smo v prizadevanju, da damo mladim generacijam čimbolj vsestransko in široko izobrazbo ter vzgojo, dali osnovni šoli velike in obsežne naloge. Prav zato smo tudi razširili predmetnik. Problem gospodinjskega pouka ne smemo gledati z vidika: ali je mogoče gospodinjstvo vključiti v osnovno šolo kot obvezen predmet ali ne. Gledati ga moramo z vidika: kaj in koliko bi izgubili v izobraževanju in vzgoji otrok od 7. do 15. leta starosti, če ne bi otroci v šoli pridobili določenih privajenosti in spoznanj, kako bodo pravilno organizirali in vodili vsakodnevno življenje, da bo le-to zdravo, kulturno in gospodarno. Če ne 'bomo s pomočjo osnovne šole prenašali kulturnega vpliva na najširši krog ljudstva, potem bo v znatni meri okrnjen bistveni namen :približati šolo življenju. Za oblikovanje sodobnega mladega človeka je poleg osnovnega spoznavanja znanosti in tehničnega izobraževanja pomemben činitelj tudi pouk gospodinjstva, če hočemo v osnovni šoli doseči tudi vzgojo za smotrno osebno in družbeno življenje. Gospodinjski pouk še ni dovolj ukoreninjen; problemi učnega kadra še niso rešeni. Ta pouk zahteva materialna sredstva, zato se to področje pogosto srečuje tudi z nerazumevanjem nekaterih odgovornih činitelj ev. Zaradi tega so prvenstvenega značaja vsi napori, da preprečimo tako nerazumevanje! Tudi v današnjih pogojih se je vredno in nujno potruditi za maksimum organiziranosti in za potrebna sredstva, da bo pouk gospodinjstva pokazal svojo upravičenost. Ta pouk je brez dvoma sestavni del splošnoizobraževalnega procesa in vzgoje, kar si morajo pridobiti dečki in deklice za svoje nadaljnje življenje. Predvsem moramo najprej razumeti koncepcijo učnega načrta, ker, kot kaže, načrta ne poznajo dovolj temeljito niti vsi krogi prosvetnih organov, niti posa- mezne šole in tudi ne učiteljice, ki ta predrrfet poučujejo. Danes je sestav učnega osebja za ta predmet po svoji strokovni fiziognomiji zelo različen in pri izvajanju učnega načrta prevladujejo eni ali drugi momenti: ali verbalni pouk, zasnovan največkrat na biologiji ali kemiji; drugič praktičen pouk, ki je preveč podoben navajanju na kulinarične spretnosti, in podobno. Okvirna koncepcija tega predmeta, pogojno imenovanega gospodinjstvo, obravnava več obsežnih področij, kot so: stanovanje,-oblačenje, prehrana, ekonomika v gospodinjstvu, in bi torej ne smela izločeno obravnavati nobene ožje panoge. Praktičen pouk naj bi omogočili učencem, da utrdijo znanje, ki so ga pridobili na vseh teh področjih in razume se, da je to znanje namenjeno uporabi pri vsakdanji prehrani, pri ravnanju z gospodinjskimi aparati in sploh v vskada-njem življenju. Pri tako zastavljenem učnem načrtu, ki naj učence pouči o sodobnem načinu življenja v družini, je odveč diskusija, Češ da se z gospodinjstvom moderna osnovna šola vrača k zastarelim predmetnikom. Na visokem nivoju tehničnega in kulturnega razvoja sodobnega življenja imajo znanja in navodila, o katerih smo govorili, brez dvoma svoj pomen. Tudi če upoštevamo različne ravni življenja v naši domovini in obstoj zelo zaostalih krajev, ne sme izostati potreba po takšni vzgoji niti v enih niti v drugih pogojih za milijone otrok, ki se šolajo v obvezni šoli. Z gospo- dinjskim poukom naj otroci razvijajo oziroma dopolnjujejo svoje znanje, razvijajo delovne navade pri opravljanju vsakdanjih poslov v šoli in doma, pridobivajo smisel za racionalno izkoriščanje časa, denarja in materiala; spoznavajo naj osnovna pravila zdrave prehrane, se nauče uporabljati tehnična sredstva v gospodinjstvu; spoznajo naj principe praktičnega in smotrnega oblačenja; se privajajo ha kulturo sodobnega stanovanja in spoznavajo mnoga druga praktična in koristna opravila. PREGROBO VREDNOTIMO ANGAŽIRANJE UČNEGA OSEBJA ZA , TA PREDMET i Problem učnega osebja, predvsem pa še vedno pomanjkanje specializiranih učnih moči predstavlja eno izmed težav za čimprejšnjo afirmacijo in boljše rezultate tega učnega predmeta. Take težave imamo tudi pri drugih predmetih, posebno pri tehničnem pouku, pri telesni vzgoji itd. Tudi predmetnih učiteljev za matematiko še daleč nimamo dovolj. Za pouk gospodinjstva pa se pojavlja še specifičen problem in poudarila bi, da se je (zaradi premajhnega števila učnih ur na eni šoli) treba izogniti nepravičnemu vrednotenju angažiranja učnega kadra, saj ga tako nimamo dovolj. Poiskati moramo načine združevanja šol za ta pouk ali pa povezovati šolsko delo z delom sodobnih gospodinjskih centrov, z delom okrog organizacije in strokovnega vodstva šolskih kuhinj (zdrava prehrana) ali drugi- mi podobnimi in koristnimi ustanovami in dejavnostmi. Posebno strokovno pomoč bi morale organizirati prosvetno-pedago-ške službe in druge institucije. Prosvetno - pedagoške službe imajo vsekakor na tem področju še mnogo posla. Med drugim je potrebno poudariti neizogibno potrebo nadaljnje razširitve učnega načrta in njegove uporabe ter sestavljanje dobrih priročnikov in metodskih navodil. Kot zelo nujna se kaže potreba po učnih pripomočkih, prilagojenih za šolsko uporabo, za demonstracije in eksperimente, nadalje po modelih in zbirkah, kar bi vse olajševalo in pocenilo ta pouk. Kaže, da povezovanje praktičnega dela gospodinjskega pouka še ni povsem dovolj smotrno povezano z delom šolskih kuhinj. Na tem področju še nimamo pravih pobud in dovolj smisla ter izkušenj za povezovanje šole z domom naših učencev. Kot kaže dosedanje vzdušje, starši zelo radi sprejemajo to vzgojno področje in obravnavajo skrb šole za ta pouk. Po drugi strani pa morajo tudi starši nuditi aktivno pomoč šoli pri vzgoji otrok, posebno kar zadeva gospodarski, kulturni, higienski in estetski način življenja. Na ta način bi se znatno razširil pomen praktičnega dela pri pouku, kajti če bi se skrbneje organiziralo sodelovanje s'starši, ne bi bilo potrebno misliti na uresničevanje učnega načrta samo med rednim poukom! Nikakor si ne želimo, da bi bil ta pouk enostranski in vezan samo na predmetnik! Mlada Ukrajinka se uči vesti. (S stalne pedagoške razsta ve v Ženevi) r Čemu anonimnost? Uredništvo »Prosvetnega delavca« prejema večkrat anonimna pisma — podobno, kot jih verjet- no prejemajo vse druge redak- ' lis “ ‘ " cije listov. Ta pisma imajo včasih podobo članka, ali vsaj zdi se, da nepodpisani avtor ali avtorji pričakujejo, da bodo zagledali svoj proizvod tiskan v listu, Takšna praksa je tuja našim uredništvom. Ce že kdo ne želi biti pod svojim sestavkom podpisan, to posebej pove; možni so za to najrazličnejši razlogi. V vsakem primeru pa mora redakcija Usta imeti poln naslov avtorja. Iz naslednjih odstavkov, ki jih bomo citirali iz nekaj takih pisem, se jasno vidi, da je anonimnost povsem odveč. »Zastopnik mnogih staršev« piše v pismu, ki smo ga prejeli že pred nekaj meseci, takole: »Minila je na šolah I. redovalna konferenca. Uspehi učencev so porazni! Kaj bi rekla industrija, če bi izdelovali 10 tednov same neuporabne izdelke: čevlje, tekstil, strojni izdelki itd. Kdo bi kupoval tako slabo blago? Časopisi bi bili polni kritike! Ubogi delavec bi trepetal, saj bi dobil le nekaj odstotkov plače. Kaj pa v prosveti? Ali se kaj pozanimate, ali ste zadovoljni s staro prakso: »Ob polletju bo bolje!« Ali ni to že sramota za naše prosvetne delavce, ki si upajo s takimi ocenami na dan? Vemo, da se otroci ne uče radi, zato pa naj 'jih primejo temeljiteje. Saj so menda učitelji in profesorji avtoriteta in oni morajo gledati, da bodo učenci kaj znali. Groza nas je vseh vrst krožkov, ki odtegujejo šolarje od učenja. Razne skupnosti vzamejo mladimu, neukemu človeku mnogo, časa. In ob konferenci se vam prikaže domov z dvema ali več nezadostnimi ocenami! Ko stopa naš učenec iz osemletke v srednjo šolo, Je treba razne izpite. Takrat se spoprijemlje le z matematiko, slovenščino in tujim jezikom, fiziko in kemijo. Kje so zdaj svobodne dejavnosti in vsa tista navlaka z raznih krožkov? Ali takrat spet izdeluje zmaje in uničuje papir na veliko? AH takrat kaže tistih sto drobnih izdelkov, ki jih je izdelal pri gospod, tehničnem pouku? AH je res treba tekmovati našim šolarjem z industrijo? Otroci nam prinesejo domov mnogo, mnogo izdelkov, ki jih v naših majhnih stanovanjih nimamo niti kam spraviti. V najboljšem slučaju odpotujejo na podstrešje, sicer pa kar v peč. Na žalost, v novih stanovanjih teh nimamo, vsa nedolžna roba roma v Snago. Z njo gredo naši težko prlsluženl dinarji ... Res, v industriji je že marsi-kako delo prevzel stroj. Stroje so razni novatorji izpopolnili, da izdelujejo lepše in preeiznejše izdelke. Otrok pa je še vedno otrok, razen kolikor ga motijo razne iznajdbe in pridobitve nove tehnike. Zato mu mora šola bolj zvesto stati ob strani. AH je to res vse, da mu pritisne nekaj enojk? Ce je snov res tako težka in preobširna, kakor tožijo prosvetarji, potem je pa v predmetniku in učnem načrtu nekaj narobe! Ce je treba, pa privijte ali odvijte to struno! . . .« »V letošnjih semestralnih počitnicah,« piše v pismu, podpisanem s »Tečajnice«,»so imeli učitelji matematike na ljubljanskih osnovnih šolah štiridnevni tečaj, kjer so Jim podali znani srednješolski profesorji matematike zgoščeni pregled metodike matematičnega pouka na stopnji višjih razredov osnovne šole. Reči moramo, da je bil tečaj zelo spretno organiziran, dobri predavatelji so z majhnimi izjemami skrbno pripravili potrebno snov in številni poslušalci so lahko samo zadovoljni s prireditvijo tega tečaja. Tečaj pa je med drugim opozoril na zelo neskladno gledanje matematičnih strokovnjakov na vsakdanja metodična vprašanja in je po vsej priliki prav to neskladje prikazalo stanje današnjega matematičnega pouka v še slabši luči, kot dejansko je. Naj nam prireditelji in predavatelji oprostijo, če po tej poti opozorimo na nekatera taka nesoglasja. Eden izmed predavateljev je odklonil »kanonično« obliko sklepnega računa s pogojnim in vprašalnim stavkom ter priporočil pismeno sklepanje na enoto ter z enote na množino; njegova metoda je sicer evidentnejša, toda v odobrenih šolskih učbenikih za 6. ih 7. razred o. š. pa navaja drug avtor prav »kanonično« reše- vanje takšnih nalog. Po kom naj se učitelj ravna? Če bo delal po prvem, ga bo pri inšpekciji drugi grajal, če po drugem, ga čaka konflikt s prvim. Dalje! Predavatelj je naravnost preklel reševanje sklepnega računa s sorazmerjem. Učni načrt za 7. razred o. š. pa takšno reševanje sklepnega računa naravnost predpisuje. Ubogega učitelja čaka v tem pogledu podoben prehod med Scilo in Karibdo. Po izjavi enega izmed predavateljev je za učitelja učni načrt zakon. Torej učitelj, ki bo ravnal po naročilu tega predavatelja, tvega naravnost protizakonito dejanje! Dalje! Pri razlagi Pitagorovega izreka je predavateljica naročala, naj učenci označujejo stranice pravokotnega trikotnika s katerokoli označbo, samo z a in b za kateto in c za hipotenuzo pod nobenim pogojem ne, da ne bodo zašli v formalizem. V vseh učbenikih in priročnikih, ki obravnavajo Pitagorov izrek, imamo pa izrecno te označbe. Sicer je pa treba povedati, da je predavateljica odlično predavala in bi jo želeli še poslušati ... Naši matematični strokovnjaki bi napravili pouku in mladini dobro delo, če bi uskladili označevanje matematičnih količin. Tako pa imamo danes označbo b za diagonalo kvadrata in premer kroga, o za osnovnico in za obseg lika, p za ploščino lika in plašč telesa ipd. Verjetno se hočemo na ta način boriti proti formalizmu v šoli. Toda standardni obrazci pa vendarle potrebujejo tudi standardno označbo količin. Eden izmed predavateljev je zagrešil majhen lapsus. Na izrecno vprašanje tečajnikov, zakaj označujemo enote pri abscisi pravokotne projekcije od desne proti levi in ne obratno, kakor pri številski premici in abscisi linearnih funkcij, je tečajnikom dva dni zapored pripovedoval, da pač tega ne ve. Gotovo obstaja o tem kakšna literatura in strokovnjak bi jo moral poznati. Saj učenci v vsakem osmem razredu sprašujejo učitelja, odkod ta razlika. Kaj naj tudi učitelj zmajuje z rameni? ... Na tečaju bi se morali kaj več pogovoriti o matematičnih učbenikih na osnovnih šolah. Saj ti vsebujejo naravnost nepravilne in nerešljive probleme. Naj jih omenimo samo nekaj: učbenik za 7. razred, str. 26, nal. 7 — rezultat je negativno število, le-tega pa učenci spoznajo šele v naslednjem poglavju. Str. 27, nal. 22 — zahteva se cena za suhe krhlje, v podatku pa imamo sveža jabolka in nobenega podatka o osušitvi. 8. razred: sliki 44 in 45 sta z ozirom na podatek napačni; sliki 60 in 61 sta zamenjani; str. 132, nal. 49 je kvadratična enačba z dvema neznankama, ki je vsaj na tej stopnji nerešljiva; nal. 1, str. 156, Je kvadratna enačba, ki na tej stopnji ni rešljiva. Itd. Tečajniki so se s prireditelji premalo pogovorili o nemetodič-no sestavljenem okvirnem učnem načrtu, ki naj bi jim veljal za zakon. V njem je učna snov mestoma vse križem razmetana in najmanj, kar se o njlem lahko reče, je to, da se njegovi avtorji niso prav nič spoznali na šolsko metodiko. In posledice? Nekateri učitelji izvajajo ta »zakon« formalistično od vrstice do vrstice. Snov v predpisanih učbenikih je razvrščena po drugih, bolj metodičnih kriterijih. Mnogi učitelji sestavljajo podrobne učne načrte po šolskih knjigah. Marsikdo pa se ravna čisto po svojih lastnih vidikih. Zato se obravnava učna snov v naših šolah po različnih kriterijih, neenotno in nepregledno. Kako naj ima inšpekcijska služba enoten pregled o predelani učni snovi? Kaj pa sirote učenci, ki se morajo med letom seliti iz ene šole v drugo? . . .« Kjer so dejstva, ki so ugotovljiva, tako zlasti pri matematični vedi. se upravičeno lahko ob takih pismih sprašujemo: čemu je potrebna anonimnost? Drago Vončina: Vesele m vsakršne iz popotne šolske torbe NA PRVO SLUŽBENO MESTO Počasi se je vlekel vlak po neštetih ovinkih skozi gozd in peljal na službeno mesto učiteljskega pripravnika Suškega, ki je dobil dekret za šolo Hrib, v visoko in sredi gozdov postavljeni vasi. Ko je izstopil na postaji, je zagledal na svoji desni dolgo dolino, katero je obkrožal širok hrbet, porasel s temnimi smrekami, pod njimi pa je že bukov pas spreminjal barvo listja. Ker so 'mu povedali, da ga čaka do njegovega mesta še 18 km dolga pot, poštni voz pa vozi pošto in še slučajno kakšnega potnika le trikrat na teden, je Suški stisnil, pod pazduho svojo prtljago, ki je vsebovala že ene obnošene hlače, dvoje srajc in nekaj žepnih robcev. Vse to je bilo zavito v papir, v kakršnega so zavijale takrat tovarne sladkor, katerega so še izdelovale v obliki stožca. V tistem času namreč še ni bilo dobiti tako ličnih in pripravnih kovčkov kot sedaj, v katere lahko vržeš vso beračijo in potem si kot svetski potnik. Bolj premožni so se selili s košarami, spletenimi iz vrbja, medtem ko so ostali povezali vse svoje imetje v papir in se s to culo ter polno glavo optimizma podali na učite-IJevanje. Ker je bila pot dolga, prtljaga pa je postala sčasoma nadležna, je Suški urezal v grmovju ob cesti palico, na katero je nataknil svoj zavoj, in to vrgel na ramo. Tako so se mu počasi odmikali kilometri, pred njim pa se je še vlekla cesta daleč navzgor. Vkljub jeseni je postalo vroče in vrh prvega klanca ga je opomnil kazalec na gostilni, da je lačen. Ker pa ni bilo v žepu okroglega, se je pri bližnjem koritu napil vode in pod smreko iz mahu izvlekel nekaj sladkih koreninic, ki jih je potem med potjo dolgo žvečil, ko je hodil po bližnjicah preko lazov in gmajn, iz katerih so ljudje pospravljali in vozili domov praprot in nastiljo. Ko je med potjo dohitel enega voznikov in ga povprašal, če je na pravi poti na Hrib in kako daleč je še do tja, se je razvil med njima tale pogovor: »No, kako je kaj bila kupčija? Kaže, da dobro, ker imaš že takc5*majhno culo! Na Hribu prodaš še to, potem pa bo poln žep denarja. Eh, srečni ste taki kramarji! Hodite okrog, dobro prodajate in iz polne mošnje brezskrbno živite. In ti si še mlad, ti boš še naredil denarja in vžil življenja. Eh, blagor tebi!« Suški je poslušal ta samogovor voznika in se mu je pri tem začelo smejati, da ga ima voznik zaradi njegove cule za kramarja, ki prodaja od hiše do hiše tekstilno blago, največ za moške obleke, pri tem dosti zasluži, po gostilnah dobro je in pije. Takih kramarjev je bilo takrat precej. Suškemu se je pri tem pripovedovanju in blagorovanju lepil jezik na nebo in želodec je od prej použitih koreninic zahteval boljšo hrano, kmet ga je pa kar naprej blagroval. Ko pa je Suški vozniku povedal, da je učitelj, ki gre na prvo službeno mesto na Hrib, je z nekim razočaranjem in sočutjem rekel: »No, prej sem ti bil nevoš-Ijiv, sedaj pa nič več. Če boš učitelj,'ne boš bogat, še v norišnico boš prišel, ker na Hribu je velika šola, dosti otrok, ki ti bodo zlezli čez glavo. To so divjaki, ki hodijo več v gozd kot v šolo, več fucajo, kot se učijo. Vse to in še hudega nadučitelja boš imel. No ja, je že tako. Se nisem prej spomnil, da se ta čas najprvo selijo lastovke, nato učitelji, potem je pa jesen.« Tako sta bila razočarana oba. Kmet, ker je iz kramarja dobil učitelja, učitelj pa zaradi tako črno napovedane bodočnosti. V tem razmišljanju, da bo v šoli med otroki vseeno lepo, je prišel Suški proti večeru na Hrib. V ŠOLI Nadučitelj Konjeslav na Hribu je bil vesel učiteljevega pri- hoda. Saj je ta rešil dve učni moči brezplačnega supliranja. Ker je bil Suški moški in še sveže pečen, mu je naložil na pleča, kolikor je mogel nesti. »Saj je mlad in ni še nič delal. Naj poskusi, kaj se pravi biti učitelj,« se je izrazil proti učitelju Zavrtaniku, ki je bil tudi na tej šoli in je stalno poučeval IV. razred in kmetijstvo v V. razredu. Novi učitelj je tako po nadučiteljev! odločbi dobil pa grbo VI. razred s 26 učenci, ob torkih in četrtkih popoldne pa deško ponavljalno šolo z 78 učenci. Sola je namreč imela VI. razred (6. šolsko leto) kot najvišji razred vsakdanje šole, medtem ko so učenci 7. in 8. šolskega leta obiskovali dvakrat tedensko ponavljalno šolo. S VI. razredom je učitelj Suški še kar dobro vozil, toda ponavljalna šola je bila zanj velika muka. Ta je imela tako visoko število učencev, samih dečkov, močnih in velikih do 1,70 m, pravih orjakov, ki so doma vsak dan vstajali ob štirih zjutraj, se najedli dobro zabeljenih žgancev in zelja ter nato odšli z očeti in brati z vozom v gozd, tam nakladali debele hlode in jih vozili na žage. Ti fantje so na vožnji s starejšimi že popivali po gostilnah in jih je bilo sram hoditi v šolo, kamor so prišli brez knjig, s samim zmečkanim zvezkom v zadnjem hlačnem žepu. S temi učenci se je ukvarjala učiteljica Filomena,-ki je doživela, da so jo fantje odnesli iz razreda. Ko je nekega dne pravkar odbila ura eno popoldne in je učiteljica vstopila v učilnico, so učenci sredi klopi peli: »Al me boš kaj rada imela...« Učiteljica je zahtevala mir. Učenci pa so peli dalje, hoteli so pač končati svojo pesem, učiteljica je začela kričati in tolči s palico po mizi, toda nihče je ni slišal. Medtem pa ji je od nekje priletel pokrovček za pokrivanje črnila in jo zadel v prsi. Vtem so učenci končali s petjem in se toliko pomirili, da je učiteljica sploh mogla vprašati, kdo je tako predrzen, da je vrgel vanjo pokrovček. Po daljšem izpraševanju se oglasi eden prav velikih dečkov in prizna, da je on to storil. Ko je učiteljica zahtevala, naj pride k njej pred tablo, da ga bo kaznovala, pride prav počasi z rokami v žepu in jo gleda. Ko pa mu je rekla, naj poklekne na oder pred tablo in je ona vzela v roke metrsko palico, da ga bo nabila, je on v resnici pokleknil, v hipu objel učiteljico pod koleni, jo dvignil in odnesel šestinosemdesetki-lograrhsko Filomeno iz učilnice. Ta je med prenosom kričala, brcala, da se ji je pomaknilo krilo navzgor in so se pri tem pokazale čipke njenih hlač, kar je mladino vzpodbudilo k huronskemu kriku. Učenec je učiteljico postavil v veži na tla in se mimo vrnil v razred. Uboga Filorriena pa je vsa rdeča in osramočena stekla po nadučitelja, ki je moral vstati s svojega popoldanskega počitka in premlatiti razigrano mladež, ki pa je imela pred nadučitelj evo široko in visoko postavo velikanski strah. Teden dni po tem dogodku je moral učiteljski novinec Suški prevzeti ta oddelek, v katerega učiteljica Filomena ni več mogla, ker si ni mogla ustvariti ugleda in discipline. Prva dva dni pouka v ponavljalni šoli • je še mimo preteklo. Dečki so učitelja Suškega opazovali in iskali njegove šibke točke, katere so skušali premagati in tako prevzeti vodstvo razreda v svoje roke. Tretji dan pa jim je postalo dolgčas in začeli so se med poukom zabavati. Kako, tega učitelj Suški ni mogel ugotoviti. Ko je on pisal in risal na tablo, je bil v razredu smeh, če se je obrnil proti učencem, je bil mir. Še potem, ko so učenci že prepisovali s table in je učitelj hodil po razredu in pregledoval njihovo delo, je bil stalen nemir. Vselej, kadar se je obrnil proti tabli, je v razredu zašumelo. Pa se je primerilo, da je učitelj stal ravno na pravem mestu in bil obrnjen v pravem kotu, ko je zapazil v svojih očalih refleks nekega gibanja. Hitro se je obrnil in videl, kako dva učenca majeta z glavama eden proti drugemu. Učitelj je takoj poklical enega, naj ponovi, kakšne geometrijske formule so obravnavali. Vprašani učenec se nekaj časa obotovlja vstati, končno se vendar dvigne, toda takoj pade s celim gornjim delom telesa naprej po klopi. Ko ga je učitelj vprašal, kaj to pomeni, je učenec jecljajoče povedal, da so njemu in tovarišu v klopi učenci, ki sedijo za njima, privezali za noge vrv in ju sedaj vlečejo nazaj. Učitelj si je to stvar ogledal in videl, kako sta bila oba učenca povezana za hoge z debelo vrvjo, katera je bila pred poukom kupljena v trgovini in naj bi služila doma za vprego volov. Učitelj, ki je bil prepričan, da je zelo modro in učeno razlagal, vzorno risal in pisal na tablo, je bil do dna svoje gorečnosti užaljen, da ni' bilo zanimanja s stra- J S 51 (c 1( '1 * ?: 5\ sl 5E S le '•e Se tl ie ■'5 li ‘1 ta ta ta ta h; »fc ne Se: ns Ib fis srt ga bi: sa: šk ut im Va va Pe S Tri leta Prežihove značke Novembra 1960 je iz našega lista širša javnost pnvič izvedela za ustanovitev Prežihove značke. Namen ustanove, ki se je rodila nekaj mesecev prej v koroškem predelu, je bil, da še posebej ogreje mlade ljudi za poseganje po dobrem sodobnem domačem leposlovju, saj to lahko v dobi zorenja daje čvrsto, a nevsiljivo oporo pri oblikovanju v zdravo osebnost s pozitivnim življenjskim nazorom. Hkrati z blagodejnim vplivanjem na estetsko-etično rast pa naj bi po svoje pripomogla tudi k zaviranju kvarnih vplivov, ki vse bolj prodirajo z literarno plažo, slabimi filmi in drugimi in ki bi utegnili naši mladini vcepiti popačene predstave o človeku in svetu. Načrt je bil tak, da s privlačnejšim tekmovalnim sistemom pritegnemo čimveč mladine in jo s ponudenim vsebinsko in idejno smotrnim izborom književnih del usmerjamo po zamišljeni poti. Pri tem smo se organizacijsko naslonili na šolsko omrežje, na šole prve in druge stopnje, mladino pa razvrstili od devetega do devetnajstega leta v štiri starostne skupine s po obsegu in vsebini različnim književnim izborom in tudi različno stopnjo (barvo) značke. Tekmovanje je letno, pogoj za pridobitev ustrezne značke z izkaznico je poznavanje in razumevanje odbranih literarnih del, kar se izpriča v ustni in deloma tudi pismeni obliki (sproščen pogovor o prebranem in nekateri zapiski), slovesna podelitev značk Pa je praviloma 18. februarja, na smrtni dan vzornika Prežihovega Voranca. Tekmovalno področje obsega štiri »koroške« občine, ravensko, dravograjsko, slovenjegraško in radeljsko, ter. je kar precej veliko, saj se razteza v tri doline in zajema kraje od Črne v Mežiški do Podvelke v Dravski z Ribnico na Pohorju pa do Mi-slinj v Mislinjski dolihi. Osrednji odbor se pri delu opira na področni slavistični aktiv, katerega člani skrbe na posameznih šolah za izvajanje tekmovanja v sodelovanju z upra-viteljstvi in družbenimi organizacijami, opravljajoč vse delo'iz dobre volje. Organizacijsko enot-rtost zagotavlja poseben pravilnik, denarno pa so akcijo podprli občinski ljudski odbori z ravenskim kot pokroviteljem. Prizadevno pomagajo ponekod tudi društva prijateljev mladine. Ce sta nam bila ob ustanovitvi znana samo spodbudni namen in obrisni načrt tega kulturnega tekmovanja mladih, ki daj po svoje prispeva k plemenitenju in bogatitvi njih notranje podobe, pa lahko zdaj, ko 5d na vsem območju vneto pri-Pravljajo na tretjo podelitev značk, že spregovorimo nekaj tudi o izkušnjah in rezultatih. Ali se je zamisel zakoreninila, pognala v rast in daje že kaj plodov? Mislim, da smemo na vprašanje odgovoriti pritrdilno. Prvo leto, ko smo orali ledino in se .spoprijeli s številnimi organizacijskimi težavami, kjer pomanjkanje predvidenih del ni bilo ria zadnjem mestu, je tekmovanje uspešno končalo nekaj nad 80 učencev, toda že pri prihodnji podelitvi z nekaterimi spremembami v pravilniku je toliko dosegla že skoraj ena sama šola, a skupno število novih nosilcev značke se je pomnožilo malone' šestkrat. Tudi letos pričakujemo . nadaljnji vzpon in upamo, da bo akcija poslej zajemala vsaj dve tretjini osnov- Vendar bilanca s to ugotovitvijo še ni sklenjena, vzgojni vpliv ne izčrpan. Ta učinkuje namreč dosti širše — razteza se Svetovna književnost RAZGOVOR Z UREDNIKOM KNJIGE JANKOM KOSOM Pred tedni je pri i Mladinski se seveda ni bilo mogoče izogniti, »Ko sem iskal odlomke (seve umetnosti od začetkov do romantike. Knjigo je uredil in komentiral Janko Kos, sodelovala pa sta še s poukom domače ------------- - -.---- - Kljub tem neogibnim posledicam in prevajalci pri tem delil, kjer pa je seveda knijga vendarle po- so ti osrednja snov in vsebina.« skušala ustvariti karseda konti- _ >>Ti s0 bili važen faktor, ki nuiran prerez skozi gradivo, ki možno VpiiVal na sestavo Sve- gaii, in sploh na celotni sestav vsake šole. Kajti ob dneh podelitve vznemirjeno trepečejo po naših dvoranah ob izbranem kulturnem sporedu stotine mla dih . . _ " tistih srečnikov, ki vročični pajo na značko in izroče morda še knjiž- Zaradi tega sem zastavil ured- ctareiiih nh no darilo, To so trenutki, ko niku Janku Kosu že ob začetku »Razumljivo je,« sem nadalje- Siovensko prevajanje starejših o številne mlade brazde željno najinega pogovora vprašanje, vai pogovor, da se je pri tako dobl1 svetovne knjizevnos ^j^_ __ vsrkavajo seme lepote in pleme- kakšen je odnos uredništva do obsežni snovi treba znati ome-nitosti, hkrati pa te vsakoletne novega gimnazijskega učnega na- jjtj. Kako si to dosegel?« podelitvene slovesnosti čedalje črta in kako so ga upoštevali pri _ »obseg knjige in čimboljša bolj niso več samo praznik mla- izboru. razporeditev snovi sta terjala "src naimočneie” nač "seveda Dušan Pirjevec in Stane .Mihelič, nuiran prerez je močno vplival na sestavo sve- “st, i', p™- asrssu sssrjss- oder, da jim pnpno stveno naj bo šolski pripomoček. no bSoP mogoče zmerS prekoJačiti. strožji kriterij za pojme literature, ’ kot smo ga običajno navajeni. Knjiga obsega samo lir- razmerno slabo razvito. Zlasti za orient so bile možnosti izbora precej omejene, tako da je bilo potrebno z novimi prevodi tu in tam izpolniti vrzeli. Najbrž ni treba posebej ugotavljati, da so ti in pa starejši prevodi zvesta podoba naše današnje prevajav- ske, pripovedne in dramske tek- ske kuiture, ki jo bo treba po- ste, tj. literaturo v pravem pomenu besede, ne pa tudi didaktične, filozofske in refleksivne zvrsti v verzih ali prozi. Zato ni v knjigi niti starih orientacijskih izrekov, aforizmov in filozofskih spisov, pa tudi ne takšnih avtorjev, kot so bili Cicero, Se-neca, Montaigne in še marsikdo. Od filozofov j.e zastopan. samo Platon, a še ta samo z odlomkom, ki je izrazito pripoveden in umetniški. Morda bi po vsem tem bilo lagoma dopolniti tudi v smereh,' ki so se prav ob 'sestavljanju te knjige pokazale še za zelo pomanjkljivo obdelane.« »In namen opomb?« — »Te literarnozgodovinske opombe, ki so dodane izboru tekstov, nimajo namena nadomestiti zgodovinski pregled svetovne književnosti. Obenem z že obstoječimi pripomočki nudijo le tisto mogoče očitati izboru, da je kri- najbolj potrebno znanje (podatke, vično prezrl zvrsti aforistike ali pa tudi' oris obdobij, razdelitev — —ir—j— zvrsti in najnujnejše oznake), ki pa esejistike. Vendar je na ta razumljivi očitek mogoče odgovoriti z upravičenimi protiargumenti, češ da bi ilustriranje literarnih obdobij s te , vrste teksti povečalo obseg knjige za več kot polovico, saj bi že za renesanso morali navesti poleg Montaigna še vrsto drugih avtorjev, ki bi prav tako morali priti v poštev; predvsem pa je mogoče trditi, da bi te vrste verzne ali prozne (predvsem filozofske in moralistične) tekste morala zajeti pravzaprav posebna antologija, ki bi lahk okot koristen pripomoček posamezne tekste šele postavijo v razumljiv in nazoren zgodovinski prostor. Te opombe so skrčene na minimum, ki je v tej smeri sploh mogoč. Pa tudi v tem skromnem obsegu naj bi ne oteževale preveč pouka svetovne literature ali pa celo predstavljale njeno osrednjo težo in se spreminjale v spominski balast. Osebno sem mnenja, naj bi središče te vrste pouka bili sami teksti, ob katerih naj se profesor in dijak srečata v čimbolj sproščeni razlagi. Tej bi moral biti v oporo služila gimnazijskemu pouku filo- seveda primeren učbenik literar- V Domu JLA v Beogradu razstavljajo te dni trije likovniki — prosvetni delavci iz Slovenije. Slikar Izidor Urbančič (15 olj), slikar Marjan Dovjak (15 olj) in kipar Peter Černe (10 plastik) razstavljajo dela, ki so nastala v zadnjih dveh letih. Vsi trije ustvarjajo poleg svojega šolskega dela Na sliki: Marjan Dovjak — Stara žaga, 1962, olje zofije in sociologije. Po drugi stra--ni pa omejitev Svetovne književnosti na literaturo v ožjem pomenu besede lahko samo koristno vpliva na čimbolj sistematično poznavanje literature in kulturne preteklosti.« nošolskih učencev (računajoč pri vsaki stopnji s triletno periodo, ker se n. pr. za prvo stopnjo potegujejo učenci od 3. do 5. razreda, itd.), kar ni malo. Trenutno je šibkejša zavzetost na šolah druge stopnje, toda tudi tam se počasi prebija led. Če bi torej povzeli rezultat prvih treh let v jeziku knjižničarske statistike, bi rekli, da. so izbrana novejša domača prozna, pesniška in dramatska dela našla tisoče novih, mladih bralcev, in mnogim od teh bo dobra knjiga poslej redna prijateljica. Naše šole so tako zanetile novo o= učitelj vzel vrv, napravil na ,letve trame itd.) ter spreminjati tuje tov. f. Žagar naj bi ta učbenik Kčencera^S z4°s^S' “e cole in Y k“e -- "a* »Ker na Yrat, b\seda:T11' decimetre in metre. Računali so, k r nočeta sodelovati pri pouku koliko zasiuži voznik z eno vožnjo, z vožnjo v enem tednu, mesecu itd., če odračuna stroške prehrane konja, 'sebe, popravilo voza, komatov, jermenja itd., kar je pritegnilo učence k računstvu, spoznavanju prirode, spisju itd. Šolski obisk se je dvignil, zani- hesre* ocl““' manj e za pouk je raslo, v razredu da bo obravnava ustnega m . tečen dogodek v gozdu, o ka- , hn mir disciolina domačnost nega izražanja, branja beril "erern SO mu učenci nrinovedovali ? Sc razred, Iti ima že zahtevnost,. Stanko Kotnik potrebne primere. Vsemu temu besedila. 33/sp. Ig H Marija Jalen: Spoznavajmo slovenski, jezik 3r J110^3 še ostale, bodita tu razredom v sramoto vpreže-L3 kot vola!« S šolskim delom so izpeljevali, toda učenci se niso Sreli za ujno snov in. geomet-Pjske formule. nk P° končanem pouku je učitelj JC)upan zapustU učilnico in V poročilu o Slovenski jezikovni vadnici ža V. razred osnovne šole, katero je sestavila prof. ^larlja Ja- štete, imel še lep tisk, ilustracije in zaznamovanje z barvami. Sedaj pa že imamo pred seboj jezikovno vadnico za IV. razred osnovne šole z naslovom Spoznavajmo slovenski jezik od istega sestav-Ijalca. 2e z naslovom in zunanjo opremo pritegne knjiga pozornost. Ko pa knjigo odpremo, dobimo občutek domačhosti in zanimanja. Avtorica je v njej obdelala za ta razred predpisano snov na tako razumljiv, kratkočasen in življenjski način, da bo obravnav^ ustnega in pisme- za ta Izhodišče učnih slik, ki obravna- blaga. Seznanja učence z ngrodno pe-vajo snov po predpisanem učnem na- smijo, pisatelji, pesniki, in tako bodo A-.,, so kra+iri __,-4 -I«1 Aifati učenci na lahek način hitro dobili precejšen vpogled v našo literaturo. 2e itak zelo zanimiva knjiga ima .si™ tonjrSbš Nl“eno »»fis&fs. sast rr t “ “P£i»ied v“Jzd“jS Jo , morali zaklati, Ucenec, ki je ^ J;-,- ctr.ipfSf, drpvie*so teea dne opazovanju, bogatenju besednega za-Priča nesreče, je dogodek opi« menil stoječe drevje, so «^01^ števllne go tako skrhno ®al. ostali pa so začeli govoriti o koma:l čakali in _sf izdelane Jn Prepletene s spoznava- škodi v, j; govorni o du_ k t tudi na poti; vzorn( utrpeti 3ter? bo- ln<>ral voznik vedli pou]^ postal čudovito la- ’ P°sebno se. zato, ker m , , . ,,x;4.0i4 tp hil v šoli nadvsi i^^l zavarovaneg^konja’ pTza- hek « * bil V Šoli n3dVSe ^rovalnici. Učitelj je izrabil ži- srecen-_________________________ 3 ,en razgovor dečkov in jih na- _ jtoljal na računsko ugotavljanje, PlillOtinjlC HOpiBj. jSJJko bo vozniku plačal konje-'‘^Tec za konja, koliko bo ta dobil _ Učitelj obtožen! poti, vzorno njem družbe, prirodnimi sprememba-mi v raznih predelih naše domovine v različnih letnih časih, da bo pouk s to knjigo postal za učitelje lahek, za učence razumljiv. Delo jezikovnega pouka je povezano celo z računstvom, kjer utrjujejo in uporabljajo dolgostne in časovne mere in se pri tem seznanjajo s prometom v mestu, na železnicah, avtobusih in na cestah. Črtu, so kratki odlomki del ali citati naših najuglednejših pisateljev, pe- ^'na^f^aTati^rš^, Vilne pregovore, izluščiti iz njih ljud- igrami in ugankami, kar bo učence silno pritegnilo k aktivnosti in jim budilo fantazijo. V tekstu je neprisiljeno nakazana vzgojna stran: ljubezen do doma, družine, matere, partizanov, živali, skozi vso knjigo se prepletajo odstavki in vaje, ki dokazujejo tudi krivičnost prejšnjega družbenega reda. Knjiga seznanja učence z različnimi poklici, navaja na poslovno spisje, pisanje potrdil, voščil, čestitk, življenjepisov itd. v Vaje v pravorečju imajo toliko nazornih in praktičnih stavkov iz vsakdanjega življenja, da mora iz njih spoznati pravilo tudi slabše nadarjen učenec. Prav tako dobi učitelj v knjigi nešteto primerov in nasvetov, da ne more biti nikdar v zadregi, kako bi izpeljal željeno pravilo. Posamezna poglavja knjige dokazujejo, da je avtorica porabila za svoje delo ogromno časa In predelala mnogo literature. Teksti so skrbno izbrani. Knjigo poživi in pritegne dvobarven tisk ih dvojne vrste črk. Vsaka stran je ilustrirana z večbarvnimi ilustracijami, delo Lidije Osterc. Tudi papir je' odličen. Tako zasluži učbenik po vsebini in opremi vse priznanje in priporočilo. D. Vončina sko modrost, jih vzpodbuja za zbiranja in zapisoVanje tega narodnega "iti* m « sp* -V*' /gr ■ - ' - sbvaisid jezik ■I 25g H 51/6 n. pr. asimilacija 55/9 Industrijska 55/15 do vodika: 61/sr. bolj hlapna 63/sp. Sn, H, Cu 64/9 brezvodnima oksidoma 64/t. 3 vsebujejo še 69/8 K = tHi1 • [Ji1_ [HJJ1 72/sr. -f 3 HiSO« 73/sp. pH = 6,2; 82/14 pritegnitev 87/3. pr. 49,04g; 87/n. 10. 0,2 n 88/13 : temperaturo 93/sp. g M ■95/13 kakor 4,6 mm 102/7 v tretji grupi 143/3. zgl. 2,5 amp. 144/17 ter podobne 156/14 težko celjive 160/8 CHJs 160/n. 3. Kal. klorata 163/17. prostem m. S« 163/17 St 178/n. 12. FeSi 186/25 V nredložki 193/n. 13. amoniaka NHs. Kakšna zmes NHs in zraka nam Je za to potrebna? (1 vol. NHs, 10 vol. zraka). 201/28 AssOs 204/sp. dvolomnostjo ter 210/sp. zgorevanje terpentina CnHit ■ 218/sp. — 57°C/5 atm. 226/14 zgorevanju 1 kg 230/5. sp. kot kremen in 231/14 silikakserogel 178/27 ■ sta nekovini Prof. Lampič Portreti prosvetnih delavcev Ob dvojnem delovnem uspehu Oskarja Hudalesa Knjige Prešernove družbe 1963 Februarja je poteklo deset let, Foučno-uporabne vrednosti sta reportaža refleks izobraženca, ki 3e odkar so ustanovili Prešernovo druž- knjigi Mitje Tavčarja »Elektrika za na svojem, popotovanju z živo zavze-bo. Tej obletnici pristoja bogata domačo rabo-« in Ivana Spolarja tostjo hotel prodreti predvsem v živ- knjižna žetev, saj je v desetih letih »'Kemija v službi človeka«. Prva je lienie Afričanov njihov miselni, in- . . _ ^■s^-«^vri3? sys.sr&. ■ava*j?!srwK Leposlovne kvalitete Ivana Potrča so dobile svoje priznanje s Pre- vuoojvs ______ . ____ Šemovo nagrado. Za Prešernovo Ijenje Afričanov, njihov miselni, in- aružbo je napisal roman »Srečanj. zbirke s koledarjem je že od pri- venijo. Oskar Hudales je bil znan kot pripovedkami in domačini. Ce mi bo četka začrtala vsebino mesečniku Spolarjeva knjiga razpravlja o ti- Prfreioy. marljiv društveni delavec, pisatelj in naklonjena sreča, bom o teh krajih »Obzornik«, ki je postal priljubljeno stih nešolskih poglavjih kemije, ki ‘uai Pravin vzporeomc rt n T Trt t .t rt Wt rt T!» r 1 r* rt 1 r rt t tt rt t rt rt 1 trt rJ rt t rt 1 r. ^. rt rt rt t — — ^ ■ -- .-.1-- 4 rt trt tt r 1 r 4-1 rt tt _ vrrrrtlr r--ttrt Xr . 4 rt «. tr trti > /" . go j ih. Obe knjigi dajeta podobo dveh - X1 .. . predelov različnih kontinentov, če- človeških usod, učitelj že med obema vojnama. Bil je med tistimi, ki so s svojimi prispevki poživljali predvojno mladinsko književnost pri Mladinski matici, reviji Naš rod in drugod. Te dni slavi Oskar Hudales, upokojeni mariborski učitelj, dvojno delovno zmago. Založba »Obzorja« v Mariboru je izdala njegov zgodovinski roman Križar Lenart; Pomurska založba v Murski Soboti pa je poslala' med bralce I. del njegovega zgodovinskega romana »Med dvema svetovoma«. še kaj napisal,«* je dejal. čtivo, saj so literarni, kultumopoli- jo praktično vsak srečuje v življe- Križarja Lenarta so bralci lepo lični, poljudnoznanstveni in praktič- nju, a si na mnoga vprašanja ne 1"'eo sprejeli. Saj nam domačih zgodovin- ni prispevki na nivoju splošne ra- zna odgovoriti bodisi o pridobivanju aktualistično P°^P*sn<^..sll*5® ^ škili romanov primanjkuje. Pisatelj zumljivosti, vsebinsko zanimivi, ak- nafte in njenih derivatov, o plastič- ~F?Z PoacenJevanJa au prečenje a- Oskar Hudales je eden tistih našib tualni. Knjižna zbirka Ljudska knjiž- nih snoveh, o sintetičnih zdravilih, književnikov, ki nam je poklonil do- niča pa posreduje prevode tujih pi- rabi radioaktivnih izotopov ipd. — — .- ,, * slej že več literarnih del iz zgodo- sateljev, predvsem sodobnih, in to za Reportažni potopis Arkadija Fie- rajha« Williama L. Shirerja malone vine naših krajev. ' sorazmerno majhen denar. dlerja »Ribe pojo v Ukajali« živo po- le devetina njegove obsežne istoimen- kot jih lahko kroji ne moremo viharni čas velikih odločitev in de-Davičevo janj, sredi katerih so posamezniki osebno žapažanje' barvitejše ter daje ?da;1 f,<^?ii,Hel%.ve4iriVetpotri a Irti iali stično nntonisno sliko z mero. temni strani umljivi, človeški. Potr je s svojim narativnim slogom znal zdi, da je Zal je »Vzpon in propad tretjega oblikovati življenjske like in oživiti fcas NOB. Pisateljev ošebni poseg v prvi osebi pa daje arhaično patino. Nobelovec H. Laxness, s pravim Takoj po osvoboditvi, ko nam je zdi se, da je tudi letošnja knjiž- nazarjajo nenavadno življenje in do- ske knjige, ki je doživela toliko pre- imenom Gudjonson,‘ je primanjkovalo učbenikov iz zgodovi- na zbirka s koledarjem v znamenju življaje sredi južnoameriških prago- vodov po svetu. Gre za okrajšano — »Atomska postaja« ostal zvest svoii ne. je napisal dva zgodovinska pri- praznične obletnice. Smotrno odbra- zdov.' potopis je zasidran v resnič- kar preveč — zgodovino postanka Islandiji, le da je spričo zaskrbije- očnika za nižje strokovne šole. Na ne knjige in teme, prav tako kole- nem življenju, eksotika je hkrati trda nacizma, razpletov okoli druge sve- nosti nad blokovsko politiko tokrat Ji id'»1 1-,-rn T «1 d CVT z e, 11-i -i n tvi n i-i Vin dnu n « An dn 4 _ 1 n A n £ v«-i 4 4 rr i-«, 11 rvi-j n r*r\ r* n v Srbiji Bl1 le o teh svojih brošurah meni av- knjigah, bo osvojil tudi izbirljiv bra-med prvimi učitelji, ki sem ga u^e- tor Hudales takole: lec: vsako delo je vredno, da ga aai v kroiji. »Proučevanje zgodovine v osnov- preberemo; posamezna knjiga ie pisnih zapažanj po Zahodni Afriki. »Roman Križar Lenart je zasno- ni šoli sem si zmeraj predstavljal uporabna za vsakogar, oziroma daje Ce je van na resničnem dogodku,« mi je Dolj s pomočjo epizirane zgodovin- neko estetsko doživetje. To pomeni, potopis pravil avtor — in nadaljeval. »Roma- ske snovi kakor s pomočjo pustih da je Prešernova družba povsem za- tovne vojne z epilogom, v na, da jo je spisal prirodoslovec škem procesu. Prav je, da pride lemenito mislijo — spoznavajmo knjiga s tako vsebino in kvaliteto niimber- zastavil pero za neposredni čas. Zajel je lestvico islandske družbe in jo soočil z dilemo blokovske politike svet, ki ga ne poznamo, glejmo ga med številne naročnike, ker bo obu- v želji, da bi se mala dežela otresla v vsej resničnosti. dila spomin na zgodovinske dogodke more atomske nevarnosti. Laxness se Oskar Davičo je v »Črnem in be- in krvavo preteklost, toda bralci, ki lem« posredoval živo_ podobo poto- bodo dali priznanje knjigi PD, bodo ............... ‘ enako vnemo segli po celotnem Fiedlerjeva knjiga predvsem prevodu, ki ga pripravlja ena izmed Etonrodoslovca, je Davičova slovenskih založb. bori proti anonimnosti malega človeka in malega naroda, verujoč v zdravo in. pravičnejšo prihodnost. Roman je prevedel iz nemščine Jože Kranjc. na sem se lotil pred dvema letbma. Preučil sem precej zgodovinskih knjig . in . gradiva; med drugim tudi Orožnovo »Die Abtei Oberburg«. Dobro mi je služila tudi Gestrinova študija o srednjeveškem gornjegrajskem urbarju. učbenikov. Temu namenu naj bi slu- dovoljila svojim namenom in ciljem žila zbirka »Bilo je nekoč«. in ustregla najširšemu krogu bral- Zgodovinsko gradivo sem prika- cev, k čemur pač teži vsaka knjižna zal v desetih zvezkih. Mnogi učitelji hiša. so se. o njih pohvalno izrazili in so Koledar zajema poleg običajne tva-te brošure uporabljali pri zgodovin- line zgoščane kratke sestavke o do-skem pouku. Skoda, da založba s mačem družbenem življenju, predstav-»Zakaj posegaš v zgodovinske tem delom več ne nadaljuje.« Ija nam velike domače umetnike in motive gornje Savinjske doline?« Oskar Hudales je poleg navede- znanstvenike, dobršen del koledarja sem ga pobaral. nih del napisal tudi zgodovinsko po- pa je posvečen praktično-poučnim Jubileji osnovnih šol Letos praznujeta 200-letnico obsto- ca Trefalta. Šolski obisk je bil ob- se naravni prirastek ni veliko pove-šoli v Slovenskih Konjicah in Vi- vezen, vendar je malo otrok obisko- čal. Od ustanovitve do 1921 so na šoli valo pouk. Obisk se je vse bolj krčil, poučevali madžarski učitelji. S 1. ok- «, mv^Ac- s nouKorn se ie priceio na eno- ker 30 zahtevali, da bodi šola popol- tobrom 1919 se je preosnovala v slogom j egra j skega okolja prihaja iz v precejšnji nakladi 23.000 izvodov, biti le pripomba: prav bi bilo, ko razredni meščanski osnovni šoli v noma nemška, od tretjega razreda da- vensko šolo z madžarskim učnim jemo j e predpubertetne dobe To sem Tudi snov tega dela je zajeta iz Hu- bi ne predstavili pisatelje le z be- slovenskih Konjicah leta 1763. Pokro- Ije pa so morali učenci med seboj zikom. Šolsko poslopje je bilo zgraje- preživel v Savinjski dolini, ker je dalesovega delovnega okolja, iz Gor- sedo, ampak tudi s kako črtico ali vitel! šole je bil Wiriand Windisch- govoriti nemški. Šolska .kronika orne- no leta 1900 in je imelo eno učilnico, moj oče Savinjčan iz Rečice ob Sa- iijegrajskega, med Mozirjem in Gor- odlomkom. Morda bomo prihodnje «ratz ki je skupno z občino in zem- nja, 5>da je moral učenec, ki se je pro- Poslopje je vzdrževala reformirana vinji. Ze iz teh let se mi je vtisnilo njim gradom, iz časa XII. do XIV. leto srečali poleg novih domačih fjiško gosposko vzdrževal šolo. 1815 je ** temu pregrešil, nesti za kazen na cerkvena občina. v spomin okolje in živa lepota te za- stoletja. imen znanstvenikov tudi katera bila šola razširjena v dvo- in 1850 v hrbtu-domov leseno škatlo s sporoči- gola v Nevljah je bila ustanovlje- nimive doline z bogatimi zgodbami, Jože Zupančič ugledna imena iz drugih republik. trorazrednico z nalogom, da mora po- lom> kai ie učenec storil«. S šolskim na leta 1862, vendar se je pričelo s učevati v obeh višjih razredih izprašani zakonom 1868 je postala šola ja^a poukom naslednjega leta, ko je bil učitelj ali podučitelj. 1867 se šola ši- enorazrednica in se je širila do 1913. tudi fmenovan prvi učitelj Kimovec, ri dalje v štiri- in 1837 v petrazred- ko 3o postala petrazredna. g0ia je t>iia ustanovljena kot enoraz- nico. Sola se je -do 1807 imenovala 10»:le‘“i Jubl1« Praznuje več os- redna. Po prvl svetovm vojni se je »trivialna šola« Tesa leta na ie dobil novnih šol. . hitro razvijala industrija v Kamniku tedardlučitefi ' Frlnc vSkont častn Leta 1863 se Je Pnže.10 ,šolan3e in okolici, s tem pa se je tudi večalo naslov vzoraesa učitelfa šola pa UrastniSkih otrok po zaslugi,takratne- stevilo prebivalstva v vaseh. Zato ie ™a triviallfa šola^Iz ’ arhiTOkega bUa^dprta Sni ^ ^5 ™ena v dvo- in kradiva ie razvidno da ie konjiška Kalivoda, ko je bila odprta privatna jgjg v tnrazrednico. vzorna šola fmela dovolienfe za vzeol rudniška osnovna šola. Takoj ob ot- v polju ob Sotli je bila leta 1863 To Drena?andOT le izpite SO onravlfali voritvi se je vpisalo 50 otrok. Solo m ustanovljena šola in istega leta se je v CeMu na Elavni šoU Na konjiški 50 vzdrževala industrijska Drieei0 s poukom. Do 1894 je bila eno- mmi šoli se iepriOTavlial za oprav- podjetja. Zastopniki tovarn v Hrastni- razredna, potem dvo- in 1926 triraz- .ornt soii se je PrjPravuaijza^ oprav ku_ so doseEu. da se ie privatna šola rodr>tl prebivalstvo se je predvsem rodovitne »Glavna pobuda za pisanje vest »Vrnitev v življenje«, ki je izšla sestavkom. Takšna koledarska vse- tanju. zgodovinskih povesti in romanov iz leta 1953 v založbi »Kmečke knjige« bina se zdi najbolj posrečeha, more- s poukom se je pričelo Jože Zupančič Nove knjige v knjižnici Društva za moderne tuje jezike Knjižnica Društva za moderne tu- 28. W. Strunk and E. B. White, The ?e jezike izposoja svojim članom Elements of Style. New Vork strokovno literaturo kot pomoč pri 1959. poučevanju tujih jezikov. Knjižnica ie 29. W..T. McNiff, The Beginnings of lianje privatnega izpite pomožiU uči- £u. so dosegli, da se je privatna šola redna” Prebivalstvo lil?3 RaneT pTfnc Vi^koSti ie 50 let Preuredila v javno_ osnovno šolo, ki pa večaio z doseljevanj odprta vsak torek izmenoma enkrat dopoldne, enkrat popoldne. Dopoldne od 8.45 do 9.30 in popoldne od 14.30 do 15.15 (V orientacijo: 4. 12. — dopoldne, 11. 12. — popoldne). Knjige dobite pri prof. Srebotovi v zbornici, II. gimnazije v Ljubljani, Šubičeva 1. Knjige posojamo brezplačno za en mesec, izvenljubljanskim članom tudi po pošti. Plošč ne posojamo posameznim članom, samo šolam in aktivom, oziroma podružnicam društva ob osebnem prevzemu. Naslednji seznam izpopolnjuje seznam knjig društva, ki je izšel v Prosvetnem delavcu novembra 1961. ANGLEŠKE KNJIGE 1. H. E. Palmer and D. Palmer, En-glish Through Actions. London 1959 2. Sefton-Delmer, English Literature, Berlin 1951. 3. Bradley-Beatty-Long, The' Ameri-- can Tradition in Literature, New Vork 1956. 4. Logan Pearsall Smith, The English Language, London 1956. 8. W. McMordie, English Idioms and How to Use Them, London 1959. 6. H. Marckwardt. American English, New Vork 1958. 7. M. R. Ridley, R. L. Stevenson, New Vork 1953. 8; A. C. Baugh, A. Hislory of the English Language. 9. C. C. Fries, The Stucture of English, London 1959. English 1961. Literature, New Vork 11. P. Gurrey, The Teaching of Writ- 44. Slavna Babič, Priče u slikama 4 -rr> .i4_,_ t , 1 n r; /rPiim + 1 om zpti /i-f TToi-nn o Ati ten English, London 1954. 12. M. Sadler, Trollope, London 1961. 13. K. Tillotson, Novels oi the Eigh-teen-Forties, London 1961. 14. K. R. Campbell, English Composi-tkm for Foreign Students, London 1960. 15. W. McMordie, English Idioms, London 1961. 16. A. Nevins, A Brief History of the United States, London 1960. 17. F. G. French, Common Errors in English, London 1961. 18. A. Warner, A. Short Guide to English' Style, London 1961. 19. E. Smith, A Guide to English Traditions and Public Life, London 1955. 20. B. L. Cooper and B. G. Rubalsky, An Advanced Courše of Everyday English Moscoiv 1959. 21. R Brittain, Punctuation, New York 1953. 22. E. Chambers (abridged by Ch. vVilliams), A Short Life of Shakespeare, Oxford 1956. 23. Ch. A. Fenton, The Apprentice-ship of E. Hemmgway, New Vork 1954. 24. S. Pit Corder, An Intermediate English Practice Book, London 1960, 25. Roger Kingdon, English Intonati-on Practice, London 1960. 26. L. A. Hill, Drills and Tests in English Sounds, London 1961. 27. General Service English Wall Plc-tures, Teaeher’s Handbook witb Exercises, London 1960. Notes and Commentary for the Konjfcah^bfue znan° kot T^bila 'zarldfTeUkegTTteviTa šoloob- TmorodnedkrajJ|V S^sko pos^ooTe,14 ki 39. ^B^SIM-Coiour, Si if^^Vo^nic^ London 1961. V nižjih razredih se je vršil pouk vse do 1900> ko je p0Stala šestrazred- novih učilnicah. 60. A. H. Wright, Jane Austen’s No- v slovenskem, v višjih pa v nemškem na< Ker pa je naraščalo število šolo- Pred letom 1863 so otroci iz Pod- vels (A Study in Structure), Lon- jeziku. Toda kmalu so maloštevilni obveznih otrok iz leta v leto tako. da ragi obiskovali šolo v št. Vidu pri don 1962. Nemci začutili potrebo otvonti nem- 1e bilo 1906 že 380 dečkov in 320 dek- Vipavi (Podnanos). 2e 1862 je bilo 61. Sir Maurice Bowra, The Roman- .i’azF?^e,» kl_30 bl11 F oo^5« lic’ se takratna meščanska šola zgrajeno šolsko poslopje v Podragi, lic Imagination, London 1961. trških hioah. Zato so 189/ zgraom preosnovala v šestrazredno deško in toda s poukom so pričeli 1863. Prvi 31. W. Allen, The English Novel, Lon- 82. R. Mackin, Exercises in English šulferajnsko šolo. ki , je bila trška petrazredno dekliško pod skupnim učitelj na šoli je bil Franjo Mrcina, don 1962. ' Patterns and Usage (Books 1, 2, nemška šola z nemškim jezikom. Sta- vodstvom deške osnovne šole. Vzrok Prvotno je bila šola enorazredna, 32. S. Potter, our Language, London s> London 1960. ra šola pa je bila .^oUška slovenska za velik šolski obisk je v tem, ker naslednjega leta pa se ie razširila v inči 8 63. H. V. King, Guide and Workbook s slovenskim jezikom. Po letu 1919 sta je bilo v Hrastniku mnogo pnselje- dvorazrednico. Učni jezik na šoli je TT T ThP ctmr+nr#* nf Fn- in English Syntax, Michigan 1961. se združila šolska okoliša mešane nih delavcev, ker je vedno hitrejši bil od ustanovitve do italijanske oku- \jiich iq=;4 N* p* Potapova, Russian Elemen- nemške šole v trgu in okoliška slo- razv0j v industriji potreboval novo pacije slovenski, nato italijanski. s ’ ' . * _ .. . tary Course I, II, Moscow 1961. venska šola. delovno silo. Ko je šolski odbor 1906 v Spodnji Jamnici (St. Danijel) na 34. g. Kostitcn and j. Gamao, a. cfl Kany and A. Kami, Ad- Trška (prej nemška) je postala se- zgradil novo poslopje deške šole, so Koroškem je cerkvena občina St. Da-pescnption ot English Grammar vanced Russian Conversation, Lon- daj dekliška petrazredna, okoliška pa takratni nemški mogotci, ki so bili v nijei zgradila leta 1863 poslopje, ki je Foreign students, camonage don ig50 deška petrazrednica, obe pod enim šolskem odboru, zahtevali, da se šte- bilo namenjeno za šolo in mežnariio. J93®* ... . ,,1. e _ Ch. E. Kany and A. Kaun. Ele- krajevnim šolskim odborom. Z odlo- vilo ur nemškega pouka poveča. Slo- v tem poslopju se je pričel prvi pouk. dD. i. u. vvaro, ine j^nonetics oi um- mentary Russian Conversation, Lon- kom višjega šolskega sveta v Ljubija- venski odborniki so to zahtevo nem- 1890 je prepustila cerkvena občina po- eitsn. camondee 39fi2. don ni dne 24. septembra 1919 se je deška ških in nemškutarskih odbornikov od- slopje krajevnemu šolskemu sveta. Ch. E. Kany and A. Kaun, Inter- šola razširila v šestrazredno. ločno odklonili. Posledica tega je bila, 1939 je bila šola razširjena v dvoraz- mediate Russian Conversation. Lon- Ustanovitev šole v Vitanju je mo- da je 1397 nemško šolsko društvo rednico. don 1947 goče točno ugotoviti. Najstarejsi da- »schulferein« zgradilo novo šolsko po- 1863 se je pričelo v Vrhu nad La- N. Duddington, A Firts Russian tum nosi »Zlata knjiga« iz leta 1823. slopje in otvorilo nemško šolo, ki je škim z zasilnim pouko$n. Otroke je Reader, London 1961. Po pripovedovanju najstarejše Vitanj- štela 108 otrok. Vse to delo je podpr- poučeval do 1871 organist, ko je pri- W. K. Jude. Deutsche Gramma- čanke Praunseis, hčerke stalnega uči-) la nemška hrastniška industrija in gel učitelj Anton Šket. 1883 je bila šo- tik. Braunschweig 1960. telja Antona Praunseisa v Vitanju, je avstrijska oblast. Slovenski starši so ia razširjena v dvorazrednico. Ker pa O. Behaghel Die deutsche Spra- njen oče služboval 60 let, t. j. od bili na prigovarjanje nemških deloda- se je število šoloobveznih otrok/vedno alle 1958.’ 1763 dP 1823* Tudi učiteljski koledar- jalcev prisiljeni pošiljati otroke v večalo, je okrajni šolski svet v La- A. Zgur, Nemška slovnica. Ljub- ček iz leta 1897 nosi letnico ustanovit- nemško šolo ter je tako zrastel rod. škem prosil za razširitev. Tako se je liana* 1958 , ve 1763. Iz tega lahko sklepamo, da je sovražen lastnemu narodu. 1898 šola razširila v trirazrednico in Der grosse Duden Die Gramma- bila 1763 organizirana' enorazredna šo- Leta 1920 je bila dekliška šola raz- 1927 v štirirazrednico. tik der deutschen Gegemvartsspra- la. Leta 1871 je bila razširjena v dvo- širjena v šestrazrednico. Leta 1923 se Namen naših vsakoletnih člankov Cbe razrednico in se je širila vse do 1929, je vodstvo dekliške šole ločilo od de- o jubilejih osnovnih šol je, da sezna- G Lanson-P Tuffran Historie de ko je postala šestrazredna osnovna ške in že 1925 je dekliška šola dobila nimo široko javnost in seveda prav »lavna oauic t-nce u autt-aiuo. j la ijttčrature francaise Pariš 1953 šola* širitev š°le je zahteval naravni sedmi razred. Poslopje dekliške šole posebno prosvetne delavce o nastan- (Bobo’s Great Discovery, Billy the ogledna osnovna ’škola Diordje priraste^, tako da je imela že okoli je bila šulferajriška šola, ki je bila ku in razvoju šol. Ti sestavki o šo- Detective etc) Beograd 1960. _ ^atC)(oviA Početno savladiivanie Stra- 1890 vpisanih 400 dijakov. Močan pri- zgrajena 1907. Poslopje je kupil kra- iah so skromni, lahko bi rekli samo nih iezika Novi Sad 1961 tisk na slovensko šolo se je čutil s jevni šolski svet 1919 in tako se je informativni, ker bi bilo preobširno in v Rnhanec Zgodovina svetovne strani Nemcev, ali nemško čutečih vanj vselila dekliška osnovna šola. predolgo, če bi vsako šolo podrobno knT T iubliana 1941 mož. ki so zahtevali v šolah nemški Tudi deška šola je 1924 dobila sed- obdelali. Informativni so tudi zato, da Novi noelerii na nouk književno- liezik. Ze 1890 so v šolah prepovedali mi razred. lahko šolniki ob jubilejih pripravijo • •• * —^-4 nrv\rn**nnM kniiffp kakor Leta 1863 je bila v Jurkloštru proslavo, s katero naj seznanijo mla- _ ustanovljena enorazredna javna os- dino in odrasle, v kako težkih pogo- in. druge slovenske pesnike in piša- novna šola. Sola in učiteljevo stano- jih je v njihovi vasi ali mestu nasta- telje. Le energičnemu nastopu sloven- vanje je bilo v gradu vse do 1890, ko jala in se razvijala slovenska šola. skih učiteljev se je zahvaliti, da se so dobili novo in prostorno šolsko po- Prosvetni delavci se lahko obrnejo na Dylan Thomas, Under Milkwooa takratna slovenska šola ni prelevila v slopje z dvema učilnicama in stanova- Slovenski šolski muzej v Ljubljani, (2 mikroplošči). . nemško. Nemci, ki so naleteli na hud njem za učitelja. Za prvega učitelja kjer bodo dobili podrobne in obšir- Macbeth by W. Shakespeare, (3 odpor, so si zgradili svoje šulferajnsko je bil imenovan Škorjance Rok. Iste- nejše podatke o razvoju šole. mi kr o plošče) šolsko poslopje leta 1897. ga leta, ko je dobila novo poslopje, je Zgodovinski razvoj posameznih TT 1 T*r otiii 5 (4 mi- 150-letni jubilej praznujeta šoli v bila razširjena v dvorazrednico in se šol je v članku podan po preverje- . Vitomarcih in Zibiki. je širila vse do 1938. ko je postala nih izvlečkih iz šolskih kronik v Slo- Cambridge Anthology of English Pouk v vitomarcih se je vršil že petrazredna. V kraju samem je bila venskem šolskem muzeju: Prose vol 3 (1 mikroplošča). okoli 1800, vendar ne reden, le včasih ustanovljena tovarna lesnih izdelkov. Dr. Fran Kovačič, Slovenska Sta- Readings from English Literatu- v nedeljah in praznikih. Poučeval je ki je s povečanjem obrata zahtevala jerska in Prekmurje str 296. re. Shakespeare (1 mikroplošča). mežnar in organist Gregorij Slaček, vedno večje število delavcev. Poveča- Popotnik. Matej ’ Slekovec-Drobti- English Traditional Songs. Part 1 ki pa ni bil sposoben. Poročilo ptuj- nje dotoka prebivalstva je tudi vpli- nice za zgodovino slovenskega šolstva, (1 mikroplošča) skega dekana pravi, da šole tako dol- valo na povečanje števila šoloobvez- letnik 1880, 1887. Sentence Patterns by A. S. Horn- g0 ne bo, dokler oblast ne bo pre- nih otrok. Stevilo otrok v posameznih by. Part 1 (6 mikroplošč). skrbela plačanega učitelja. Redni po- razredih je bilo 40 do 50. bvet 00 Mun’ str. lar. Fables de La Fontaine (1 mikro- Uk se je pričel leta 1813. Dokaz za to Sola v Motvarjevcih je bila usta- Postojnsko okrajno glavarstvo, 30. Ifor Evans, A short History of English 'Literature, London 1962. glish, Cambridge 1962. 36. N. C. Scott, English Conversatl-ons, Cambridge 1959. 37. E. Leonard Tibbitts, A. Phonetic Reader • for Foreign Learners of English, Cambridge 1955. 38. Lilias E. Armstrong and I. C. Ward, A Handbook of English In-lonation Cambridge 1961. 39. Palmer and Blandford. Everyday ’ Sentences in Spoken English, che‘ H?lle 1Jo8‘ Cambridge 1961. 40. H. H. Davies, The Mollusc (A Comedy) Annotated Phonetic Edi-tion with Tone Marks. Cambridge 1938 41. Slavna Babič Priče u slikama 1 etc) 42. Slavna Babič, Priče u slikama 2 (The Lost Needle, Two White Ro-binsons) Beograd 1960. 10. K. F. Nicholson and J. A. Bright, 43. Slavna Batne, Priče u slikama 3 - - , , English Language for School Cer- (Marie. The Stolen Letter) Beo- sU . ,iter5rne teorije v gimnaziji, uporabljati slovenske knjige, kakor tificate, London 1900. grad 00. Ljubljana 1961 Valentina Vodnika, Cirila in Metoda NOVE PLOŠČE (Two Gentlemen of Verona, An Exciting Holiday) Beograd 1960 45. Slavna Babič, Priče u slikama 5 (Supergrandpapa, The One-Mil-lion-Pound Banknote), Beograd 1960. 46. Slavna Babič, Priče u slikama 6 ' I^a5Fle.t (The Young Shoemaker Hoofling and Mr. Quack, A Faithful Dog) Beograd 1960. 47* Slavna Babič, Priče u slikama 7 (Which Handbag Do You Like. Bonzo etc) Beograd 1961. 48. J. Praninskas, Rapid Review of of English Grammar, Cliffs New York 1961. 4D' pi^haIpTOseA,l4nn^M0O0OSCambridge plošča). . je vizitacljskVzapisnik ptujakega de- novljena leta 1863 na pobudo vašča- str. 187. glisn i rose 14UU uuu uamonag visages de Giraudoux enregistrč kana Pavla Kellneria. Leta 1889 je bila nov. Sola je bila le enooddelčna. ker 50. Nevil Coghill, The Poet Chaucer, par Edirtge Feuillere etc. (1 mikro- šola razširjena v dvorazrednico in se t nndnn 1961 plošča) 3® širila do l9o8, ko je bila šestrazred- 4i TTp1pn Mnrri«; Fii^abethan T French Drama. J. Louis Barrault. niča. 51' Sure Oxford 1958 ^ ™ M. Kenaud (odlomki iz francoskih Tudi v Zibiki se je pouk pričel le- 52. R P McCuUeon I8th Cent. En- klasičnih dram v francoščini) (1 mi- ta 1813, ko je dobila tudi leseno šol- glish Literature, Oxford 1958. kroplošča). sko poslopje in prvega učitelja Fran- 53. G. H. Mair and A. C. Ward, Mo- j - Slavica Pavlič U v*, XVI dern Englisch Literature. London 1960. 54. D. Brown, W. C. Brown. D. Bailey. Form in Modem English, New York 1960. 55 J. Copley, Shift of Meaning, London 1961. 56. F. G. French, English in Tables, London 1960. »leto tehnične vzgoje mladih« rV . VJlXOCXXLXlW 450 din ® Jože Žabkar: POUK MATEMATIKE V OBVEZNI SOLI — IV. DEL 880 din • Marta in. Radovan Klopčič: METODIKA MATEMATIČNEGA POUKA 700 din Knjige dobite v vseh knjigarnah ali pa' jih naročite naravnost v DRŽAVNI ZALOŽBI SLOVENIJE, Ljubljana, Mestni trg 26. skih odredov potekala vrsta naj- služili vrste perečih vprašanj s različnejših dejavnosti z name- tega vzgojnega področja. Tu so nom, da se aktualno področje vprašanja kot npr.: koliko šol tehnične vzgoje še bolj poživi in ima urejene delavnice in koliko približa našim prizadevanjenn. jih je brez delavnic; koliko uč-Samo nekaj točk iz zveznega pro- nih moči za tehniško vzgojo v grama: občini manjka; kakšne so možno- — pritegniti k urejanju vse- sti za to vzgojo; kje pridobiti binskih, kadrovskih in material- Prostore, potreben material, li-nih vprašanj tehniške vzgoje vse teraturo itd. družbene sile, kolektive, ustano- v Težišče akcije mora biti v ob-ve in posameznike: čini, iz programa pa mora odse- — razvija in izboljšuje naj se vati skrb družbe za nadaljnje vsebina v šolskem in izvenšol- ustvarjanje pogojev za tehniško skem delu s pionirji; vzgojo mladine. — povečajo naj se možnosti Dijaki šol druge stopnje se za vključevanje pionirjev v teh- bodo v akcijo vključili z delom niško vzgojne dejavnosti in iz- v mladinskih klubih »Znanost in boljšajo naj se obstoječe; tehnika«. — poskrbeti je treba za čim- --------------------- več dobrih inštruktorjev za hit- Obletnica mature Maturanti celjskega učiteljišča vseh letnikov 1952/53 praznujemo 10. obletnico mature v Celju 8. junija 1963. Prijave pošljite najkasneje do 1. maja tov. Brinovšek - Goršič Štefki, Celje, III. osnovna šola. »PROSVETNI DELAVEC Ust Izdaja Republiški odbor Sindikata prosvetnih In znanstvenih delavcev LRS — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim ietom — Oreja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Hano — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva a — Telefon uredništva: 33-722; int. 363 -Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva i — Telefon uprave: 22-284 -Poštni predal: 855-vn — Letna naročnina 400 din; za šole In ustanove 700 din - Štev. tek. rač.: 600-1413-140 — Tiska Czp »ljudska pravica«. **l ZALOZBA MLADINSKA KNJIGA LJUBLJANA, TITOVA 3 sporoča, da ima v prodaji težko pričakovane slikovne besednjake: Srbohrvaški in slovenski slikovni besednjak vezan v polplatno za 1300 din Italijanski in slovenski slikovni besednjak vezan v polplatno za 1300 din Slovarje dobite v vseh knjigarnah ali direktno na upravi založbe MLADINSKA KNJIGA — LJUBLJANA — TITOVA 3/1.