Naš čas, 20. 10. 2016, barve: CM K, stran 1 V petek (3/10 °C), soboto (2/13 °C) in nedeljo (4/14 °C) bo pretežno oblačno. Četrtek, 20. oktobra 2016 številka 42 | leto 63 www.nascas.com naročnina 03 898 17 50 cena 1,80 € TAKO mislim - -P L ■ ' , ; . ■Č*'';, , - . • - i " "v " S !■ ■ -H - ■K^;.:^-. ■ -:Ste® ■• - KI 9E - -., 5& „ ■ ■.'■■ - - L p "i j Kot bi šlo zares V ozki soteski Penk se je v soboto popoldne zgodila največja regijska taktična vaja v oktobra, mesecu požarne var- nosti. Pripravila jo je Gasilska zveza Šaleške doline, vanjo pa je bila močno vpeta Občina Šoštanj s svojim štabom Civil- ne zaščite, saj se je dogajala na njihovih tleh. Vaja je bila zelo zanimiva za opazovalce, sploh, ker je bila ves čas spre- -VO iu-l ■in =o ■u-t ii*"> ;o Dan reformacije Dati spomina na mrtve Sii ivfsni im oh dncVU spoihin.i mrlvc hi h v Ccirick. 27. oktobra li Lliii vn rcfotitiAcijc bo ■Vii-trlckj 27. uklubr^, (ili 19, uri v Knjižnica VUenje. S l.i MU ■ ent i:1 ■'■ " mittl t" ■ I! I frk.II -riL1 j \w h 11- kipi .m1, * nI .1 i o '■ ■ i . \: U n i RHjpli ftnepušek Etiniin«r. Vljudni jfaahtjeni! '/.upnA, Sveč In l ¡U.Iv;l Mcmiii: občini. Velenje ITI V t L I Uit / i/ 1 ' — mljana s komentarji, tako da so lahko sledili dogajanju ob množični nesreči, ko je potniški vlak trčil v drevo, v gozdu za njim pa je hkrati zagorelo. Kako aktivirajo gasilce, kako ob takšnih nesrečah ukrepajo reševalci in kaj vse je treba narediti, da steče reševanje kar 35 poškodovanih ... Vse to je prikazala vaja, ki je bila zasnovana na scenariju, ki se v resničnem življenju lahko zgodi že jutri. Pokazala pa je tudi dobro opremljenost in usposobljenost sil zaščite in reševanja. Več na strani 3. a bš Velenjski svetniki o rebalansu Velenje, 25. oktobra - Velenjski svetniki se bodo zbrali na 16. seji, katere osrednji del bo rebalans letošnjega proračuna, v osnutku pa bodo obravnavali tudi že proračun za prihodnje leto. Prihodki bodo letos nekoliko nižji od načrtovanih (med drugim zaradi neporavnane odškodnine zaradi poseganja v prostor TEŠ). Po novem jih bodo dosegli v višini dobrih 35 milijonov evrov, odhodki pa bodo nekoliko višji od prvotno zastavljenih, znašali bodo dobrih 37,8 milijona evrov. Razliko bodo pokrili iz presežka lanskega leta, ki je znašal skoraj 2,5 milijona evrov, letos pa naj bi leto sklenili s 652 tisoč evri. a mz Nič več prikrita revščina Bojana Špegel V nedeljo smo obeležili svetovni dan hrane, v ponedeljek pa svetovni dan revščine. Saj vemo, da vsak dan obeležimo kakšen »svetovni dan«, a ta dva sta v zadnjem desetletju bolj povezana med seboj, kot bi si želeli. Število ljudi, ki živijo pod pragom tveganja revščine, je žal preveliko. Tudi v Sloveniji. Ob tem pa mnogi še ne znajo poiskati pomoči ali pa do nje zaradi birokratske obravnave revščine niso upravičeni. Stiske so hude, velikokrat premalo slišane. Uradni podatki kažejo, da je bilo lani v Sloveniji tveganju revščine izpostavljeno 287 tisoč oseb, od tega kar 54 tisoč otrok. Statistika, ki še vedno ostaja le z matematiko povezana veda, sicer kaže, da se je stopnja tveganja revščine nekoliko znižala. A ne more skriti dejstva, da se kar 54 tisoč otrok ne prehranjuje zdravo in pravilno, da je s tem ogrožen tudi njihov telesni razvoj Da o psihičnih pritiskih, tudi socialni izključenosti, niti ne govorimo. Še bolj skrbi podatek, da še vedno več kot 130 tisoč posameznikov za preživetje potrebuje raznovrstno materialno pomoč. In da, Slovenci smo humanitarni, znamo pomagati, a to ni rešitev. Rešitev bi morala najti država. Tudi pri kosilih otrok v osnovnih šolah, kjer je še vedno veliko otrok, ki jim starši ne morejo doplačati niti subvencije za kosilo, torej ne polne cene. Zato so lačni. Tako v šoli kot doma. Izjave politikov, da slovenski otroci niso lačni v šoli, ampak doma, so milo rečeno cinične. A odražajo našo realnost. Tisti, ki pomanjkanja ne čutijo, ne razumejo, v kakšnih stiskah so številne družine. Pa tudi posamezniki, saj so najbolj ranljiva skupina v naši družbi samske starejše ženske, invalidi in matere samohranilke. Vse večje tudi revnih zaposlenih, saj se mnogim delodajalcem zdi, da so velikodušni, če jih za delo plačajo le toliko, kot določa birokratsko določena minimalna plača. Le en odstotek je pri nas ljudi, ki s svojimi dohodki preživijo »zelo lahko«. Zgovorno, kajne? Kot je zgovoren tudi podatek, da v Sloveniji po ocenah zavrže-mo 55 kilogramov hrane na prebivalca, ob tem pa vsak sedmi Slovenec živi pod pragom revščine. Država sicer pripravlja nova pravila za ravnanje z viški hrane, kar bo olajšalo delo več sto prostovoljcem, ki dnevno ravnajo z donirano hrano. Iz trgovin jo zvečer, ko te zaprejo vrata, dostavljajo tistim, ki jo resnično potrebujejo. Teh je tudi v Velenju veliko, vsak večer prostovoljci zbirajo hrano, ki bi jo trgovci sicer zavrgli. Peljejo jo tja, kjer je niso le veseli, ampak jo res potrebujejo. Seveda vse to še ni dovolj. Prikrita revščina prerašča v odkrito tudi zato, ker v naši državi redko kaj »štima«. Imamo šolski sistem, ki izobražuje nezaposljive kadre, zdravstveni sistem, ki dobro deluje le na primarni ravni, na specialistični (sekundarni) ravni pa je že odlično, če imaš kaj denarja, da si preglede plačaš sam. Ker sicer čakaš v nedogled. In morda niti ne dočakaš, saj se to dogaja že onkološkim bolnikom. Imamo socialni sistem, ki dopušča, da ljudje stradajo, da so nemočni in izločeni. K sreči »štima« vsaj delo humanitarnih organizacij, ki že dolga leta delajo tisto, kar bi že po ustavi morala storiti država. Ta že dolgo nismo »vsi državljani«. Demokracijo je zamenjal kapital, ljudje pa smo vse bolj le številke v statističnih obdelavah. Priprave na spominske svečanosti Šaleška dolina - V dneh pred dnevom spomina na mrtve, na ta dan in po njem bo Zveza združenj borcev za vrednote NOB Velenje v Šaleški dolini pripravila številne svečanosti. Kje in kdaj bodo, bomo objavili v naslednji številki Našega časa. Prva komemoracija pa bo že to nedeljo, 23. oktobra, ob 11. uri pri spomeniku ob večnamenskem domu v Vinski Gori. a mkp a I Naš čas, 13. 10. 2016, barve: CM K, stran 2 2 OD SREDE DO TORKA 20. oktobra 2016 (T. LOKALNE novice Velenje energetsko najodmevnejša občina Nova mestna ura Velenje - Pred Centrom Nova je Mestna občina Velenje namestila novo mestno uro z dvostranskim analognim prikazom časa, ki je viden tudi ponoči. Ura se uravnava samodejno preko vgrajenega sprejemnika točnega časa. Staro mestno uro, ki je bila iz leta 1998, je bilo potrebno zamenjati zaradi dotrajanosti. Naložba je veljala dobrih 3.200 evrov. ■ Na Malgajevi gradijo kanalizacijo Konovo - Vse do sredine prihodnjega meseca je zaprt odsek Malgajeve ceste (med Meškovo in Madarjevo) na Konovem, kjer Mestna občina Velenje gradi kanalizacijo, obnovili pa bodo tudi cesto. Obvoz je urejen, stanovalcem pa omogočen dostop. Ljubljana, 12. oktobra - Absolutna zmagovalka letošnjega tekmovanja za energetsko najodmevnejše občine v Sloveniji, na katerem je sodelovalo 70 občin, je Mestna občina Velenje, so v sporočilu za javnost zapisali v Energetika.net, ki je tekmovanje pripravilo sedmo leto zapored. Na sredini razglasitvi rezultatov je občina prejela kar tri priznanja, in sicer za uvrstitev v superfinale natečaja En.občina 016, za energetsko najodmevnejšo občino v Sloveniji v kategoriji velikih občin in za absolutno zmago v natečaju En.občina 016. Izbor je komisija utemeljila s tem, da je Velenje občina, ki se najbolj zaveda pomena energetsko učinkovitega ravnanja, in v tem vidijo priložnost za izboljšanje stanja v lokalni skupnosti. Posledično s tem skrbi za trajnostno usmerjenost in dvig kakovo- sti bivanja prebivalcev v občini. Organizatorji natečaja, portal Energetika.NET, so v obrazložitvi zapisali: »V Mestni občini Velenje se nenehno ukvarjajo z uvajanjem novih tehnologij na področju OVE in URE. V preteklosti so med drugim na- črtovali gradnjo polnilnic na vodik, trenutno pa se izdeluje študija možnosti izkoriščanja vodika na širšem območju Šaleške doline. S pomočjo različnih evropskih programov uvajajo nove tehnologije v sisteme upravljanja z energijo, nadzora nad rabo energije, izkoriščanja novih tehnologij. Občina je zelo uspešna pri pridobivanju nepovratnih sredstev. V zadnjih petih letih so v Mestni občini Velenje za projekte pridobili več kot 27 milijonov evrov nepovratnih sredstev preko evropskih razpisov. Dobrih šest milijonov evrov je sofinancirala tudi država. Skupaj z Zavodom KS-SENA zelo uspešno prenašajo nova znanja iz tujine in ga implementirajo v svoje okolje. Novo znanje s pomočjo strokovnega in inovativnega lastnega kadra nastajajo tudi v občini sami ter se prenašajo naprej v druga lokalna in celo evropska okolja.« Občina Miren Kostanjevica je zmagovalka med malimi občinami, občina Pivka pa med srednje velikimi občinami. Pripravljajo novoletni bazar Velenje, 17. oktobra - Na velenjski Medobčinski zvezi prijateljev mladine so začeli pripravljati letos že 17. Novoletni darilni bazar. Trenutno zbirajo izdelke, ki jih bodo na njem ponudili v nakup, z izkupičkom pa bodo obogatili programe za otroke, te pripravljajo vse leto. Poleg izdelkov, ki jih bodo darovala podjetja, uporabili pa jih bodo na srečelovu, bodo 3. decembra med 9. in 15. uro v dvorani Centra Nova pripravili tudi pestro izbiro izdelkov, ki jih bodo pripravili prostovoljci zveze. a bš Nov center za diabetes Celje - Po več kot 10 letih so v Splošni bolnišnici Celje uredili nov center za zdravljenje sladkornih bolnikov. Naložba v ureditev centra za diabetes in endokrinologijo je stala 450 tisoč evrov. Omogočil bo razširitev dejavnosti in s tem večjo dostopnost bolnikov do diabetologa. V celjski regiji je 13.500 sladkornih bolnikov, na leto jih na novo registrirajo blizu 900. a tp Dan odprtih vrat Rotary klubov Velenje - 24. oktobra bodo potekali dnevi odprtih vrat slovenskih Rotary klubov. Vrata odpira tudi velenjski. Vabijo, da se jim pridružite in jih spoznate. Na druženje vabijo v ponedeljek, 24. oktobra, ob 19. uri v prostore vile Herberstein. Shod za ohranitev doline Braslovče - V soboto, 22. oktobra, bodo ob 10. uri civilne iniciative Braslovč, Šmartnega ob Paki, Polzele ter Vaška skupnost Podgora v občini Šmartno ob Paki organizirale »Veliki shod za ohranitev naše doline«. Ta bo na križišču pri kapeli v Parižljah pri Braslovčah. Na njem, so zapisali na vabilu za shod, bodo zahtevali enakovredno preveritev in ovrednotenje tras hitre ceste od Velenja do avtoceste A1 z upoštevanjem zakonov in direktiv prostorskega razvoja. a tp Kako prepoznati znake avtizma? Avtizem je nevrološka motnja, ki se pojavi v zgodnjem otroštvu in povzroči razvojne zaostanke na več razvojnih področjih, kot so na primer težave pri učenju govora in socialne interakcije. Otroci z avtizmom nimajo telesnih okvar in se na videz prav nič ne razlikujejo od svojih vrstnikov. Ti otroci nimajo orodij za komunikacijo. Med sabo so si različni, vendar svet zaznavajo na podoben način, ki je zelo drugačen od tistega, ki ga poznamo drugi. Delo s takšnimi otroki je čisto nekaj posebnega, predvsem pa morajo ti otroci čutiti, da jih imamo radi, to jih osrečuje in jih dela samostojne. Šaleški koronarni klub bo pripravil 26. oktobra ob 17. uri v dvorani Mestne občine Velenje predavanje na to temo. Predavala bo Klara Štravs, ki zadnjih šest let dela v Londonu z otroki s posebnimi potrebami, predvsem z avtizmom. Trajnostna mobilnost za zeleno Velenje V sklopu izdelave Celostne prometne strategije Mestne občine Velenje bo 3. javna razprava z v sredo, 26. oktobra, ob 17. uri v Vili Bianci. Na tretji javni razpravi bodo posebno pozornost posvetili viziji mesta Velenje. Razprava je pomembna za oblikovanje prioritet, predlogov in same vizije. Na podlagi analize stanja, izvedene v preteklih mesecih, že poteka oblikovanje in izbiranje najboljših ukrepov. Da bi zastavljeno vizijo oziroma zaželeno stanje v prihodnosti tudi dosegli, jo bo treba podpreti z natančneje opredeljenimi cilji, s katerimi se opredeli raven želenih izboljšav, Savinjsko-šaleška naveza zato bomo veseli sodelovanja vseh občanov. Prijave potekajo na elektronski naslov (tja-sa@b22.si) ali na telefonsko številko (041 370 762). Za več informacij se lahko obrnete tudi na Katarino Ostruh (katarina.ostruh@ velenje.si, 03 8961 551). Živimo zdravo - zdravstvo je bolno »Bolečine« v zdravstvu - Obvoženo Celje - Čebele in mačke - Domači plin In spet so se ulovili taki, ki bi morali loviti! Tako bi lahko rekli ob zadnji aferi o preskakovanju čakalnih vrst in nekaterih drugih nepravilnostih v našem bolnem zdravstvu. V take nečedne posle so bili namreč vpleteni tudi ljudje iz vrst policije. Nekateri sicer menijo, da preskakovanje vrst ni kakšna nova posebnost. Le da je bila včasih na nižji ravni, zdaj sega v vrhove. In včasih je šlo morda za kavico, zdaj je v igri vse kaj drugega. In včasih so pomembno vlogo igrala stranska vrata. V našem zdravstvu so stvari res že tako »bolne«, da je potrebno temeljitega zdravljenja; reforma, ki bi morda k temu tudi kaj prispevala, pa se še kar odmika. In ministrica, ob nepopolni podpori svojih, še kar prisega na svoj prav. Cimos smo pa prodali Italijanom! Ne bomo pa menda še kmalu prodali našega »ponosa«, NLB. Časi za prodajo sicer niso bili nikoli primerni, zdaj sploh ne. Prišlo naj bi do zamika, ker v tem času nikakor ne bi mogli iztržiti cene, kot nas mika. In slišati je celo odločne besede, da se tu pa ne bomo pokorili Evropi. Bomo videli! Mika pa menda ker nekaj tujih firm parcela v bližini Maribora, za katere ureditev je vlada že odobrila deset milijonov evrov. Maš minister Zdravko Počivalšek meni, da je to dobra naložba, saj pričakujemo z naložbo kakšne pomembne tuje firme tudi dober iztržek. V Ljubljani pa prodajajo stanovanja v Celovških dvorih, ponosu velenjskega Vegrada in Hilde Tovšak. Stanovalcem želim mirnejše bivanje! V krajih, kjer bo potekal osrednji del ceste 3. razvojne osi, so se končale javne razprave. Z različno odzivnostjo. Najbolj vroče je bilo v Laškem, kjer so ljudje razdeljeni med podporo in ostro zavrnitvijo. Civilna iniciativa je po braslovško odločna: ceste skozi Laško ne bo! Zelo mirno je bilo v Celju, kje bodo največ pridobili: vzhodno in zahodno obvoznico, obe bosta promet od severa proti jugu speljali mimo mestnega jedra. Zdaj res ves, tudi težek tovorni, poteka skozi središče, prav mimo železniške in avtobusne postaje. Za knežje mesto je to pomembno tudi zato, ker bo mestni zrak bolj čist. In Celje, čeprav v središču ni ravno čebelnjakov, postaja vse bolj tudi mesto čebelarstva. Čebelarji se na sejmišču množično srečujejo spomladi, v soboto pa je Celjski sejem skupaj s slovensko čebelarsko zvezo tu pripravil festival čebeljih pridelkov in izdelkov. ČZS je predstavila tudi posebno slovensko kosilo iz uradno zaščitenih kmetijskih pridelkov, ki nastajajo pod geslom Brez čebel ni hrane. Obeta se še več drugih pomembnih prireditev. Isti dan je bilo osrednje celjsko sejmišče tudi v znamenju mačk. Ne le slovenskih, prišli so mač-jerejci iz več evropskih držav. V Zdravstvenem domu Šmarje pri Jelšah pa spet iščejo direktorja ali direktorico. Ireni Nunčič, kiji po tem, ko je dva mandata vodila ta zavod, šele februarja poteče enoletni mandat vršilke dolžnosti direktorja, vendar so razpis za novega direktorja že objavili. O težavah za to vodilno mesto smo tudi v NČ že pisali; od šestih občin tega območja kandidature za nov redni mandat ni podprla le šmarska. Mnogi krajani v Rogatcu komaj čakajo uresničitev projekta, ki bo »zaprl« dva železniška prehoda na železniški progi Rogatec-Grobel-no, ki nista ustrezno zavarovana. To bodo dosegli z izgradnjo nove povezovalne ceste. Glavnino stroškov bo krila državna direkcija za infrastrukturo. Ne bodo pa v tej občini »zamenjali« le povezovalne ceste, zamenjali bodo tudi plin. Ta občina je namreč povezana na hrvaški plinovod. Za zamenjavo se niso odločili (le) zato, ker je plin pač iz Hrvaške, ampak predvsem zaradi cene. In tudi možnosti izbire dobavitelja. V Šentjurju pa so za en dan zgrešili organizacijo turistične prireditve Bučnce. Sobotno prireditev je namreč močno zmotil dež, tako da je bila slaba udeležba razstavljalcev kot tudi obiskovalcev. Zaradi naliva pa so jo morali celo prekiniti. Dan kasneje je bilo vreme mnogo lepše! Pa še to: Celjska občina je v proračunu namenila nekaj denarja tudi za odstranitev grafitov, ki se pojavljajo na pročeljih zgodovinskih stavb v središču mesta. Vendar so na razpis dobili le eno vlogo in tako vsega denarja, čeprav je letos na voljo (le) dva tisoč evrov, še vedno niso porabili. Upam, da to ne pomeni, da je grafitov še premalo. Ali pa vseh ne motijo. a k a a ■ a ■ NAŠ ČAS izdaja: časopisna-založniška in RTV družba, d. o. o. Velenje. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 1,80 € (9,5 % DDV 0,15 €, cena izvoda brez DDV 1,65 €). Pri plačilu letne naročnine 16 %, polletne 12 %, četrtletne 8 % in mesečne 6 % popusta. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in v. d. odgovorni urednik), Milena Krstič Planine (pomočnica urednika), Tatjana Podgoršek, Bojana Špegel (novinarji), Mira Zakošek (urednica radia), Janja Košuta Špegel (tehnična urednica), Tomaž Geršak (oblikovalec). Marketing: Nina Jug (vodja marketinga), Jure Beričnik, Bernarda Matko. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Kidričeva 2a, p. p. 202, telefon (03) 898 17 50, telefax (03) 897 46 43. TRR - Nova LB, Velenje: 02426-0020133854 E-mail: press@nascas.si Oblikovanje in graf. priprava: Naš čas, d. o. o. Tisk: Tiskarna SET, d. d. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po zakonu o DDV je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja za katere se plačuje davek po 9,5% znižani stopnji. Letno izide 52 številk. Naš čas, 20. 10. 2016, barve: CM K, stran 3 20. oktobra 2016 AKTUALNO 3 Atraktivno za opazovalce, naporno za udeležence Velika taktična vaja v Penku je pokazala pripravljenost sil civilne zaščite in njihovo opremljenost - Pripravili scenarij, ki bi bil lahko že jutri resničen - Prve ocene vaje odlične Bojana Špegel Skorno pri Šoštanju, 15. oktobra - V Gasilski zvezi Šaleške doline v mesecu požarne varnosti posvečajo veliko pozornosti preventivi. Pod okriljem zveze so v soboto izvedli tudi veliko taktično reševalno vajo, ki sodi v izobraževanje operativnih gasilcev in vseh sil, vključenih v sistem zaščite in reševanja pri Trije alarmi, več kot 200 sodelujočih Vodja celotne vaje je bil Boris Goličnik, ki je po skoraj dveh urah čiste akcije povedal: »14 minut po 16. uri smo bili obveščeni, da je na železniško progo padlo drevo, vanj pa je trčil potniški vlak. Hkrati je v gozdu za vlakom izbruhnil požar. Aktivirane so bile sile za zaščito in reševanje, v prvem alarmu PGD Šoštanj - mesto kot osrednje društvo in PGD Velenje, ki ima koncesijo za tehnično reševanje. Takoj je bila aktivirana tudi enota Nujne medicinske pomoči Velenje. Ko smo na kraju dogodka ugotovili, da gre za nesrečo večjih razsežnosti, smo aktivirali drugi alarm. V njem smo aktivirali vse ostale enote v občini Šoštanj, občinsko poveljstvo in štab Civilne zaščite.« Potem so i Vajo so si ogledali tudi župana Bojan Kontič in Darko Menih ter obrambna ministrica Andreja Katic. ►► Boris Golčnik je vodil celotno intervencijo. gašenju in reševanju ob množičnih nesrečah. Vaja je potekala v Penku, bila pa je več kot atraktivna tudi za številne opazovalce. Trajala je kar dve uri in pol, na koncu pa so vsi udeleženi v njej podali »raport« ministrici za obrambo Andreji Katič, ki je vajo spremljala od začetka do konca. Prve ocene so odlične, sedaj čakajo še na ocene strokovnih opazovalcev vaje. Vaja je bila na zelo zahtevnem terenu, v ozki soteski, kjer železniško progo in dostop do ceste loči reka Paka, ki ta dan k sreči ni bila visoka. Ogledati si jo je prišlo zelo veliko ljudi, kar je bil tudi eden od namenov vaje. Bila je tako atraktivna, da je večina vztrajala do konca, celi dve uri in pol. Čeprav ni šlo zares, se je vse odvijalo, kot da gre. In to je dalo vaji še poseben čar. čah in osemkolesnik za pomoč ponesrečencev pri prevozu čez reko Pako. Številni potniki so bili poškodovani, kako je potekalo njihovo reševanje, pa nam je povedal vodja reševalne enote, zdravnik Andrej Lesjak. »Aktivirani smo Gasilci se, ko so v akciji, ne bojijo ne mrzle vode ne ognja. Oboje znajo ukrotiti. Energetska sanacija vrtca se oddaljuje Letošnji proračun Občine Šmartno ob Paki revnejši za dobrih 100 tisoč evrov - Z rebalansom uravnotežili poslovanje Tatjana Podgoršek Šmartno ob Paki - Že v začetku leta so v Občini Šmartno ob Paki napovedali, da bo glede na gibanja najbrž potreben rebalans letošnjega občinskega proračuna. Doseženi rezultati poslovanja v letošnjih osmih mesecih kažejo, da prihodki ne bodo dosegli načrtovanih dobrih 2,7 milijona evrov in tudi odhodki ne bodo višji od več kot 2,9 milijona evrov. Občinski proračun bo od predvidenega revnejši za dobrih 100 tisoč evrov. Za manj, kot je občina načrtovala, se bo tu- di zadolžila (namesto blizu 100 tisoč evrov za dobrih 38 tisoč). Na nedavni seji tamkajšnjega občinskega sveta so svetniki rebalans potrdili in s tem uravnotežili letošnje poslovanje lokalne skupnosti. Pri prihodkih so največja odstopanja pri načrtovanem 180 tisoč evrov »težkem« prilivu iz Teša, saj je ta izplačilo odškodnine po sklenjeni odškodninski pogodbi zavrnil. Pri odhodkih pa je prišlo do večje spremembe pri načrtovani energetski sanaciji tamkajšnjega vrtca. Za ta namen so predvideli 125 tisoč evrov. »V bližnjem času žal k temu projektu ne bomo mogli pristopiti. Razpis za pridobitev nepovratnega denarja je bil neugoden in za našo lokalno skupnost neprimeren,« je pojasnil šmarški župan Janko Kopušar in nadaljeval, »smo pa pridobili denar za odpravo posledic žledoloma, ki ga nismo pričakovali. Višja od pričakovane je najemnina Komunalnega podjetja Velenje, iz državnega proračuna pričakujemo 150 tisoč evrov za štiri projekte, predvsem za sanacijo plazov, od tega smo enega že izvedli, vloge za tri pa čakajo na pristojnem ministrstvu. Vsote povečujemo še za delo nadzornega odbora, za mednarodni projekt občinskega praznika, mrliško pregledno službo, za otroško igrišče, saj smo ga uredili v celoti, za najemnino javnega zavoda Mladinski center, šolo in vrtec. Zmanjšujemo pa za Regijsko študijsko središče, socialno varstvo, kanalizacijo Gavce, za približno 40 tisoč evrov se zmanjšuje tudi odplačilo kredita za kohezijski projekt vodo-oskrbe, saj zapade obrok v naslednje leto.« Kopušar je menil, da so lahko glede na napovedi še kar zadovoljni, saj so znova nekaj postorili, poravnali so obveznosti do osnovne šole in v zvezi z javnim zavodom Mladinski center. a bili preko št. 112, na kraju dogodka smo ugotovili, da gre za masovno nesrečo, zato smo aktivirali naš protokol za reševanje v tovrstnih nesrečah. Odzvala sta se 2 reanimobila iz prehospital-ne enote Velenje in podporne službe. Poškodovanim je pomagalo 8 ekip.« Poškodovanih je bilo 35 oseb, od tega je bilo 5 mrtvih, 8 hudo poškodovanih (označili so jih z rdečo barvo), 4 »rumeni« lažje poškodovani, ostali pa so bili »zeleni«, kar pomeni, da so še lahko hodili. »V eni uri smo opravili primarno triažo, pregledali smo, kakšno je stanje, in oskrbeli vse hudo poškodovane, sedaj jih odvažamo v splošno bolnišnico Celje. Zaradi velikega števila poškodovanih sta se odzvali še dve reševalni vozili,« je še dodal zdravnik. S potekom vaje je bil zelo zadovoljen tudi šoštanjski župan Darko Menih, ki je poudaril: »Predpostavka vaje je bila zahtevna, a vse poteka brezhibno. Vse komande so jasne, vsi reševalci so na svojih mestih. Vaja je dokaz, da se lahko uspešno reševanje ob morebitni množični nesreči odvije le s skupnimi močmi, vsem sodelujočim pa lahko le čestitam.« Da čez reko napelješ vrvno žičnico, je potrebno znanje in moč. « Tako čoln kot vrvno žičnico in osemkolesnik, kije po Paki drvel kot po cesti, so uporabili za reševanje ponesrečenih. Za presenečenje poskrbele tudi ose V vaji je sodelovalo kar 165 gasilcev iz vseh društev v Šaleški dolini, več kot 20 reševalcev, pripadniki civilne zaščite, policisti, zaposleni na Slovenskih železnicah, statisti, ki so zelo prepričljivo igrali poškodovane na vlaku. Bili so tako dobri, da so mnogi mislili, da je del vaje tudi nenadna panika ob reki Paki, ko zaslišali krike: »Pazite, ose!« Ni šlo za vnaprej predviden scenarij, saj so veliko skupino gasilcev in opazovalcev res napadle ose, ki so imele gnezdo pod travno rušo ob reki. Kar nekaj gasilcev je občutilo njihovo želo, nekateri celo več. Tem so reševalci takoj pomagali s hlajenjem mest pikov. Najbolj atraktivno za opazovalce je bilo zagotovo reševanje poškodovancev preko reke Pake s pomočjo čolna in žičnice, ki so jo postavili za prevoz najhuje poškodovanih. Ministrica za obrambo Andreja Katič in številni drugi visoki gostje so bili prav tako navdušeni nad videnim. Ministrica nam je, ko je vaja že šla h koncu, povedala: »Po prvih opažanjih sem zelo zadovoljna z usposobljenostjo naših sil za reševanje. Njihovo delo je potekalo usklajeno, reševalni časi so dobri. Danes smo videli tudi zelo dobro tehnično opremo naših reševalnih sestavov in usposobljenosti njihovih članov. Številna izobraževanja za tovrstne intervencije se obrestujejo, vlaganja v opremo prav tako.« Zagotovo to drži. Po videnem in doživetem v Penku smo lahko veliko bolj mirni. Čeprav nesreča nikoli ne počiva, imamo dobro usposobljene ljudi, ki nam v njej lahko pomagajo. Nesebično in strokovno. a Odpravljanje posledic naravnih nesreč Šmartno ob Paki - Po že izvedeni sanaciji plazu nad kmetijo Sevč-nikar v Slatinah je država prisluhnila potrebam Občine Šmartno ob Paki še za tri projekte kot posledic naravne nesreče. Z ministrstvom za okolje in prostor je ta podpisala še tri pogodbe za sanacijo poškodb na javni infrastrukturi kot posledica žledu iz februarja 2014. Dela pri odpravljanju posledic drsenja zemlje na vrhu Malega Vrha naj bi končali v teh dneh. Izvesti bo potrebno le še asfaltno prevleko. Sama po sebi kliče prenova ceste proti Malemu Vrhu iz smeri nekdanjega podjetja Vino. Nazadnje se bodo lotili odpravljanja posledic drsenja zemlje v Skornem, v bližini kmetije Potočnik. Na razpisu izbrani izvajalec bo vsa dela izvedel do konca prihodnjega meseca. Pogodbena vrednost omenjenih vseh treh sanacij znaša 143 tisoč evrov, od tega bo država sofinancirala gradbena dela, občina pa DDV in vse zunanje storitve. a tp Naš čas, 13. 10. 2016, barve: CM K, stran 4 4 GOSPODARSTVO 20. oktobra 2016 Hotel Benda se spet prebuja Mozirje, 16. oktobra - Hotel Benda v Lokah pri Mozirju se vključuje v turistično ponudbo tamkajšnjega okolja enkrat bolj, drugič manj uspešno. Dan odprtih vrat oziroma spoznavni dan, ki so ga pripravili najemniki restavracije, je bila ena od aktivnosti, »s katero želimo opozoriti širši krog ljudi iz Zgornje in tudi Šaleške doline, da se pri nas nekaj dogaja, da dajemo restavraci- ji vsebino. To ni naš prvi poskus. Prednost smo že dali tukajšnjim občanom. Nekateri so povabilo sprejeli in nas obiskali, druge iz širšega zaledja še pričakujemo,« je povedala predstavnica lastnikov Majda Zdolšek. Na dan odprtih vrat so povabili svoje dobavitelje in jim omogočili predstavitev njihove ponudbe. Po zagotovilih sogovornice si prizadevajo sodelovati z okolico ta- ko glede zaposlenih kot ponudnikov. Njihov moto je zadovoljen gost in temu so se pripravljeni prilagoditi v največji možni meri. »Smo na dobri poti. Zavedamo se, da nas čaka še precej dela. Že danes se trudimo s kakovostno kuhinjo, dober glas o sebi pa želimo širiti še z dobro postrežbo in prijaznim osebjem,« je še dejala Majda Zdolšek. • Tp Na dan odprtih vrat so povabili nekatere njihove dobavitelje, ki so za obiskovalce pripravili degustacijo vin, ostalih pijač, ter hrane Slovenija posluje solidno Ljubljana - Za zdaj Slovenija letos posluje solidno. Do avgusta je izvozila za 1,72 milijarde evrov, uvozila pa za 1,73 milijarde evrov blaga. V prvih osmih mesecih se je izvoz povečal za štiri odstotke, uvoz pa za 1,9 odstotka. V primerjavi z lanskim avgustom se je izvoz povečal za 9,4 odstotka, uvoz pa za 5,1 odstotka. Glavne trgovinske partnerice države so bile pri izvozu Nemčija in Hrvaška, pri uvozu pa Nemčija in Italija. Pokritost uvoza z izvozom je bila 99,5-odstotna. Potrebne so reforme Ljubljana - Mednarodni denarni sklad (IMF) pa ocenjuje, da bi slovensko gospodarstvo lahko raslo še hitreje in bolj trajnostno, če bi država nadaljevala reforme. Med nalogami je predvsem privatizacija dokapitaliziranih bank, čas pa je tudi za odločno ukrepanje v zvezi s slabimi posojili, še posebej malih in srednjih podjetij. GOSPODARSKE novice 25 let od uvedbe tolarja Ljubljana, 13. oktobra - Se še dobro spominjate našega tolarja? V Banki Slovenije je potekala slovesnost ob 25. obletnici uvedbe te naše valute. Slovenija je na pot denarne osamosvojitve z uvedbo lastnega denarja, sprva v obliki bonov, ki jih je nadomestil pravi denar - tolarji, stopila 8. oktobra 1991. Z letom 2007 ga je nadomestila skupna evropska valuta evro. Mnogim se za tolarjem še vedno kar malce toži. Združevanje Gen-I in Elektro energije Ljubljana - Trg električne energije bo kmalu dobil največjega trgovca, ki bo obvladoval okoli 40 odstotkov trga. Postopek združevanja Gen-I in Elektro energije, hčerinske družbe Elektra Ljubljana, je namreč v sklepni fazi. Gen-I bo z združitvijo tako postal 100-odstotni lastnik družbe Elektro energija. Ozaveščanje delodajalcev o pomenu zdravja Ljubljana - Na zaključni konferenci vseslovenske kampanje za ozaveščanje delodajalcev o pomembnosti zdravja zaposlenih so v sredo nagradili pet podjetij za najbolj inovativne ukrepe pri promociji zdravja na delovnem mestu. V različnih kategorijah so bili nagrajeni Gorenje, Invel, Saubermacher, Pomgrad in Plastika Skaza, ki je nagrado prejela v dveh kategorijah. Gospodinjstvo lani porabilo 19.496 evrov Ljubljana - Gospodinjstva v Sloveniji so lani za življenjske potrebščine porabila povprečno 17.334 evrov. Polovico stroškov za življenjske potrebščine predstavljajo izdatki za transport, hrano, brezalkoholne pijače in stanovanje. Izdatki za nakupe življenjskih potrebščin so se v primerjavi z letom 2012 zvišali za 3,2 odstotka. Drugi izdatki so lani znašali 2163 evrov. Med te statistiki uvrščajo izdat- ke za nakup stanovanja ali hiše, nakup zemljišča za gradnjo, za velika dela in druge izdatke. Tako so imela gospodinjstva lani vseh izdatkov v povprečju za 19.496 evrov oziroma 1.625 evrov na mesec. Gospodinjstva v Sloveniji so lani štela povprečno 2,6 člana. Več za sanacijo in obnovo cest Ljubljana - Za sanacijo in vzdrževanje državnih cest se v prihodnjih dveh letih le obeta nekaj več proračunskega denarja kot doslej. Za ta namen je po predlogu proračunov za 2017 in 2018 namenjenih okoli 200 milijonov evrov letno. Če se bo tak trend nadaljeval, bi lahko Slovenija v šestih letih vzpostavila vzdržno raven kakovosti državnih cest. Med večjimi infrastrukturnimi projekti se v našem bližnjem okolju obeta rekonstrukcija ceste Mežica-Črna. Garantov kompleks še na prodaj Polzela - Stečajni upravitelj polzelskega Garanta Tomaž Kos sedaj, ko je že našel 10 najemnikov za najem stečajnega premoženja, razmišlja tudi o novih najemnikih. Mesečni prihodki iz najemnin znašajo 11.500 evrov. Kos pa bo skušal ponovno prodati Garantov tovarniški kompleks, zaradi lažje prodaje ga bo razdelil v pet do sedem poslovnih celot. Polzela še potrebuje dokapitalizacijo Polzela - Podjetje Polzela se že dlje časa sooča s finančnimi težavami in si želi s finančnim ter poslovnim prestrukturiranjem zagotoviti dolgoročni obstoj in razvoj. Po uspešno izvedeni dokapitaliza-ciji avgusta letos v višini 2,1 milijona evrov, s katero sta Slovenski državni holding (SDH) in država postala stoodstotna lastnika Polzele, SDH zdaj začenja postopek iskanja dolgoročnega investitorja za dokapitalizacijo družbe. Ta je predvidena v višini 2,2 milijona evrov. a mz Kavarna Nova vabi »med oblake« Velenjska Kavarna Nova je na letošnjem natečaju MO Velenje za celovito najlepše opremljen lokal v centru Velenja osvojila tretje mesto. Tega je di zato, ker imate iz nje zaradi steklene fasade lep panoramski pogled na dogajanje na Cankarjevi ulici, hkrati pa v vseh letnih časih opazujete tudi oko- (tudi pivo Bevog), ki so trenutno v trendu. S tem so pridobili kar nekaj novih stalnih gostov. Med letom v Kavarni Nova pripravljajo različne dogodke; od glasbenih koncertov do promocij, degustacij ... Lokal je v zadnjem času mogoče najeti tudi za zaključene družbe. Prve vrtne zabave in praznovanja rojstnih dni so odlično uspele. V prihodnosti bodo še bolj po- Kavarna Nova se spreminja skupaj z letnimi časi, saj je pogled iz nje zaradi steklene fasade vedno zanimiv. Za dobro ponudbo pa poskrbi ekipa zaposlenih Nova Team. bil lastnik Damjan Vodošek zelo vesel, saj se vseh 11 let, odkar kavarna deluje v drugem nadstropju Centra Nova, trudijo, da je pri njih gostom vedno prijetno, da so hitro opaženi in dobro postreženi. Zato med drugim poskrbijo tudi, da lahko pri njih gostje prelistajo sveže časopise in revije. Pogosto sodelujejo z MO Velenje in Knjižnico, ki je le nadstropje pod njimi, pa tudi z vrtci in šolami, sploh, kadar imajo ti prireditve v dvorani Centra Nova. »Naša kavarna je posebna tu- liške hribe in spreminjajočo naravo. Tudi zato je lokal zanimiv čez celotno leto, v toplejših mesecih pa se mnogi radi družijo na naši z zelenjem obdani terasi. Pri nas lahko uživate v klepetu s prijatelji, mi pa vedno poskrbimo, da je postrežba odlična,« je povedal lastnik kavarne. Ponujajo različne kave, tople in hladne napitke, pa tudi manjše prigrizke, kot so rogljički, sendviči. Sezonsko uvajajo tudi novosti; letos poleti so gostom postregli s pivi iz slovenskih mikro pivovarn pestrili dogajanje na terasi lokala. »Vseh možnosti še nismo izkoristili, kar smo spoznali letos poleti, ko smo na terasi prvič organizirali zabavo ob poroki. Zagotovo to ni bilo zadnjič,« še poudarja Damjan Vodošek. Enajstletna uspešna zgodba je po njegovih besedah lepa tudi zato, ker so njegovi zaposleni zelo predani delu, ekipa pa se od prvega dne do danes skorajda ni spremenila. Odprti so vse dni v tednu, od 7. do 22. ure, v petek in soboto do polnoči, ob nedeljah pa od 10. do 23. ure. Butik Grazia z vami že 25 let Simona Pogač je pred 25 leti v Velenju odprla Parfumeri-jo Grazia. Ko je pred 19 leti vrata odprl Nakupovalni center Velenje, so v njej odprli še eno trgovino, v kateri so dolga leta ponujali spodnje perilo, kopalke, nogavice ... Ves čas se prilagajajo trendom, zato prilagajajo tudi ponudbo v buti-ku. Trudijo se, da je ta lepo urejen, da kupce privabijo v trgovino tudi z lepo urejeno izložbo. To je opazila tudi komisija MO Velenje, ki je Butiku Grazia na prvem natečaju za celostno najlepše urejen lokal v centru mesta dodelila 2. nagrado. Lastnica Grazie pravi, da niso pričakovali tako lepe nagrade in da razpisa sploh ni dobro prebrala. Zato se v času natečaja niso kaj posebej trudili, trgovina je bila takšna, kot je večino dni v letu, popestrili so jo le s Pikino ponudbo, ki so jo načrtovali že prej. V Butiku Grazia se lahko ženske modno oblečejo v vseh letnih časih. Se bodo pa prihodnje leto bolj potrudili, zato bodo huda konkurenca za prvo mesto, doda Pogačeva. Še vedno v Butiku Grazia po- nujajo žensko spodnje perilo slovenskih in tujih proizvajalcev, temu pa so dodali žensko konfekcijo, ki danes predstavlja glavnino ponudbe. Sedaj se lahko v njihovi trgovini modno oblečete od nog do glave, izberete lahko tudi kakšno elegantno torbico. Ponudbo v trgovini dopolnjujejo vsakih 10 dni, blago pa je večinoma italijanskega porekla. V teh jesenskih dneh imajo pestro ponudbo majčk, srajčk, jeansa, oblek, jaken, bundic in plaščev. Trudijo se, da sledijo modnim trendom in da so cene ugodne, zato njihovi kupci ne prihajajo le iz Šaleške doline. Veliko jih je iz Koroške in Savinjske doline. Odkar dnevno predstavljajo ponudbo na dveh Facebook profilih, modne kose pošiljajo tudi po pošti, in to po vsej Sloveniji. Ker modni kosi hitro poidejo, mnogi že vedo, da ne smejo čakati, saj nikoli ne nabavijo več kosov istega artikla. V Butiku Grazia prisegajo na kakovost in sprejemljive cene. To pa znajo ceniti tudi njihove stranke. Zato se vračajo že 25 let. ■ ■ Naš čas, 20. 10. 2016, barve: CM K, stran 5 20. oktobra 2016 GOSPODARSTVO 5 Poleg reforme potrebna tudi nova delovna mesta V regiji Saša se število upokojevanj po letu 2013 v povprečju umirja - Razmerje med aktivnim prebivalstvom in upokojenci na najnižji sprejemljivi možni točki Tatjana Podgoršek V zadnjem času se med napovedanimi potrebnimi spremembami vse pogosteje omenja pokojninska reforma. V primerjavi z napovedmi prejšnje na velenjski izpostavi zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za zdaj ne beležijo povečanega števila strank. Vodja izpostave Tadeja Dremel to pripisuje temu, da konkretnih predlogov sprememb še ni v javni razpravi. »Govori se, da naj bi do sprememb prišlo do leta 2020, a sama menim, da bi o teh že morali razpravljati in razmišljati, kako naprej po zaključku sprememb zakona ZPIZ-2. Razmerje med upokojenci in aktivnim prebivalstvom je namreč na najnižji sprejemljivi točki. 1,37 zaposlenega danes dela za enega upokojenca. Če se ne bo povečalo število zaposlitev, ugodnejšega razmerja ne moremo pričakovati, kar pa zagotovo ni dobro.« Kakšni so trendi v upokojevanju v Šaleški in Zgornji Savinjski dolini, za kateri je pristojna izpostava? »Po statističnih podatkih se trendi v regiji po reformi ZPIZ-2 po letu 2013 v povprečju umirjajo. Znotraj vrst pokojnin pa so gibanja različna: decembra 2014 je bilo - na primer - starostnih upokojencev v mestni občini Velenje (MOV) 6092, decembra 2015 pa 6181 ali za 1,46 odstotka več. Konec junija letos jih beležimo prav toliko. V regiji Saša so bili decembra pred dvema letoma 11.103 starostni upokojenci, decembra 2015 pa jih je bilo več za 1,29 odstotka ali 11.247. Predvsem se je povečalo število teh v omenjenem obdobju v občinah Šoštanj (za 1,52 odstotka) in Šmartno ob Paki (za 1,82 odstotka), najmanj pa je naraslo število v MOV ter v občinah Zgornje Savinjske doline. V vseh 3 letih pa opažamo precejšen padec števila invalidskih upokojencev. Najbolj viden je ta padec v MOV, kjer je bilo leta 2014 invalidsko upokojenih 1.546 občanov, lani pa 1.480 ali za 4,27, odstotka manj kot predhodno leto.« Kako aktualno pa je podaljšanje delovnega razmerja po izpolnitvi pogojev za upokojitev? Leta 2014 je bilo takih 83, leto kasneje 89, do letošnjega 30. septembra pa 159. Tolikšen porast pripisujemo spremembam ZPIZ-2, ki so v veljavi od 1. januarja letos in so razširile krog upravičencev do pravice oziroma prinašajo določene ugodnosti. Tako lahko oseba, ki ostane aktivna v delovnem razmerju za poln delovni čas, uveljavi 20-odstotno delodajalec pripravljen prisluhniti delavcu oziroma ga potrebuje, pa ostajajo na delovnem mestu, čeprav izpolnjuje pogoje za upokojitev.« Kaj kažejo projekcije? Postajamo stara družba? »Absolutno. S tem, kako bo v prihodnje, se bo ukvarjala prihodnja pokojninska reforma oziroma bo odvisno od tega, kakšen sistem bomo obdržali. Menim, da je to bolj stvar politike.« Predvsem zaradi pokojnin rudarjev je bila v preteklih letih višina pokojnin v regiji nad slovenskim povprečjem. Je danes še tako? »Za zdaj še. Najvišji povprečni znesek za starostno pokojno je v tem trenutku v MOV 798,50 evra. To je višje od slovenskega povprečja. Povprečni znesek za vse pokojnine, tako starostne kot ostale, pa je trenutno 728 evrov, kar prav tako odstopa od povprečja v državi. Povprečni zneski so približno enaki v zadnjih 3 letih, saj se leta 2014 in 2015 pokojnine niso uskladile, letos pa smo imeli dve uskladitvi: 0,7-odsto-tno 1. januarja in 0,4-odstotno izredno od 1. oktobra. Najnižje povprečne zneske pokojnin pa še vedno beležimo pri invalidskih in družinskih pokojninah.« Razvrstitev pokojnin po občinah in vrsti pokojnine, december 2014 (Datum: 29. 12. 2014) Tadeja Dremel: »Višine pokojnin presegajo republiško povprečje.« izplačilo pokojnine, možno je hkrati biti upokojen in opravljati določeno delo za krajši delovni čas (najmanj 10 ur na teden). To možnost uporabijo predvsem zasebniki. Med ugodnostmi je višje vrednotenje pokojninske dobe pri odmeri pokojnine po izpolnitvi pogojev, če nekdo dela več kot 40 let. To so dejavniki, ki vplivajo na to, ali se bo nekdo upokojil ali bo ostal delovno aktiven. Iz izkušenj pa lahko rečem, da v precejšnji meri vpliva na odločitev poklic in delo, ki ga nekdo opravlja. Delavcev iz proizvodnje praviloma med njimi ni. Ti so iztrošeni in se želijo čim prej upokojiti. Kar nekaj jih izkorišča prvi možni datum odpovedi pogodbe o zaposlitvi in uveljavljanja najprej nadomestila za brezposelnost na zavodu za zaposlovanje oziroma gredo predčasno na zavod. Ljudje v samostojnih poklicih, intelektualnih, v katerih je Starostne Invalidske Družinske Vdovske Skupaj Občina Število Povprečni Število Povprečni Število Povprečni Število Povprečni Število Povprečni znesek znesek znesek znesek znesek Gornji Grad 500 538,44 104 477,21 77 310,16 57 427,00 738 497,38 Ljubno 443 541,99 122 462,42 56 354,56 58 431,22 679 502,77 Luče 254 489,51 63 430,47 50 300,78 44 418,41 411 449,89 Mozirje 792 612,22 162 525,40 73 380,93 71 498,75 1.098 576,70 Nazarje 446 569,46 123 483,98 54 316,62 41 514,36 664 529,66 Rečica ob Savinji 441 568,04 98 480,74 57 335,75 42 399,63 638 522,79 Solčava 97 497,34 19 434,64 14 332,44 10 354,44 140 462,14 Šmartno ob Paki 658 648,24 185 535,48 90 431,89 58 511,74 991 599,55 Šoštanj 1.380 686,53 465 513,17 193 447,23 156 536,80 2.194 618,09 Velenje 6.092 788,69 1.546 563,10 602 504,40 610 686,65 8.850 722,91 Razvrstitev pokojnin po občinah in vrsti pokojnine, junij 2016 (Datum: 28. 6. 2016) Starostne Invalidske Družinske Vdovske Skupaj Občina Število Povprečni Število Povprečni Število Povprečni Število Povprečni Število Povprečni znesek znesek znesek znesek znesek Gornji Grad 500 538,82 100 464,73 72 310,09 62 441,53 734 498,07 Ljubno 453 548,86 116 472,74 46 340,20 50 442,56 665 513,16 Luče 265 497,71 63 437,14 43 295,25 39 431,94 410 460,91 Mozirje 790 621,40 152 526,41 68 393,29 69 514,82 1.079 586,83 Nazarje 444 574,88 117 491,82 50 326,21 43 515,73 654 537,12 Rečica ob Savinji 434 577,42 91 484,92 56 317,76 42 390,94 623 528,00 Solčava 101 508,23 19 443,94 13 318,83 11 364,89 144 471,70 Šmartno ob Paki 676 658,36 175 533,57 77 453,07 67 518,12 995 611,08 Šoštanj 1.393 684,98 442 512,53 180 435,58 168 550,50 2.183 619,15 Velenje 6.184 789,50 1.464 566,21 546 508,97 643 692,11 8.837 728,09 Vir: Statistična služba ZPIZ ■ So šele na začetku poti Podjetje Mega M iz Velenja beleži v zadnjih petih letih indeks rasti 240 - Konkurenco prehitevajo z novimi storitvami in celovito ponudbo - Četrtina prihodkov za razvoj V podjetju Mega M menijo, da vrha še zdaleč niso dosegli, so še vedno bolj na začetku sicer zelo uspešne poti. Tatjana Podgoršek Velenjsko podjetje Mega M, ki ga vodita brata Miran in Matej Meža, je specializirano za celovite rešitve v telekomunikaciji in informatiki, storitve pa zagotavlja podjetjem v različnih dejavnostih, kot so logistika, šolstvo, zdravstvo, javna uprava, energetika in bančništvo. K zgodbi o uspehu je pred nedavnim dodalo nominacijo za hitro rastoče podjetje v savinjsko-zasavski regiji za leto 2016. Nominacija jih je presenetila Po besedah Mateja in Mirana Meža jih je nominacija za savinjsko-zasavsko gazelo presenetila. Pričakovala sta jo prihodnje leto. »Metodologija za izbor ne vključuje le podatkov o rasti prometa, dodani vrednosti, številu zaposlenih, ampak so pomembni še drugi faktorji, kot so stabilnost poslovanja, delovanje v lokalnem in mednarodnem okolju, perspektiva dejavnosti, znanja, umeščenost glede na ostala podjetja v branži, zelo pomemben vpliv imajo vlaganja v razvoj. Za to namenjamo četrtino vseh prihodkov,« pojasnjujeta. Lani je 21 redno zaposlenih in 10 zunanjih sodelavcev ustvarilo več kot dva milijona evrov prihodkov od prodaje, v obdobju 2010-2015 je znašal indeks rasti 240. Ponosni so na te številke, ki jih nameravajo, kot zagotavljata, v naslednjih letih še izboljšati. Prehitevajo konkurenco Čeprav je ponudba v informacijskih tehnologijah doma in v svetu velika, podjetju Mega M uspeva prehitevati konkurenco predvsem - sta prepričana sogovornika - zaradi inovativnosti, saj nenehno iščejo ter razvijajo tehnične rešitve, ki omogočajo kupcem poslovne in finančne učinke. Še bolj pa zaradi celovitih storitev v telekomunikaciji in informatiki. Prednosti teh, odzivnost, naprednost zaposlenih, med katerimi so predvsem visoko izobraženi kadri, stranke hitro prepoznajo. Podjetje obstaja 14 let in ves čas so - tako Miran in Matej Meža - v koraku z novostmi, trendi na hitro razvijajočem se trgu telekomunikacijskih tehnologij. Letos so v mozaik storitev dodali še mobilno telefonijo in s tem zapolnili paleto storitev. Strankam danes lahko ponudijo celovite rešitve v IKT tehnologiji: telefoniji, dostopu do interneta, mobilni telefoniji ter računalništvu v oblakih. »Naše storitve ponujamo lokalno, regionalno in globalno. Podjetjem, ki imajo poslovalnice v tujini, telekomunikacijske in informacijske potrebe poenotimo v enoten telefonski omrežni sistem. Vlaganja v razvoj se kažejo tudi pri kakovosti storitev.« Zadnji izziv - mobilna telefonija, s katero so začeli letošnjo pomlad, se je pokazala kot potrebna in tudi zaradi te so pridobili nove stranke. Še imajo adute v rokavu Doseženi poslovni rezultati v letošnjih devetih mesecih kažejo, da kljub precejšnjemu vlaganju v infrastrukturo zaradi projekta mobilne telefonije (večje učinke tega pričakujejo konec tega, še bolj pa prihodnje leto) ostajajo v načrtovanih okvirjih. »Postavili smo dobre temelje, ki jih bomo v prihodnje nadgradili. V rokavu imamo še nekaj adutov in lahko bi rekli, da smo po 14 letih obstoja podjetja še vedno bolj na začetku,« sta sklenila pogovor Miran in Matej Meža. a I Naš čas, 13. 10. 2016, barve: CM K, stran 6 6 GOSPODARSTVO 20. oktobra 2016 Asko prejemnik nagrade iF Design Home Style Industrie Forum Design (iF Design), ki deluje že več kot 50 let in podeljuje nagrade za najboljše dosežke v industrijskem oblikovanju, je letos v kategoriji izdelkov za dom podelil prestižno nagrado Home Style pomivalnemu stroju znamke Asko, premijske blagovne znamke Skupine Gorenje. Z nagrado Home Style Award, ki jo podeljujejo od leta 2008, želijo spodbuditi razvoj mednarodne industrije gospodinjskih aparatov ter zagotoviti platformo za predstavitev mode, šarma in privlačnosti sodobnih trendov v notranjem oblikovanju. Strokovna žirija je letos iz mednarodnega nabora prijav izbrala 60 dizajnov, med prestižnimi zmagovalci pa je tudi pomivalni stroj Asko D5656. Pomivalni stroji Asko so med najnaprednejšimi v svetu. Pri izdelavi košar pomivalnega stroja uporabijo več jekla kot katerakoli druga znamka na svetu, zaradi česar so košare pomivalnih strojev Asko najstabilnejše in najbolj vzdržljive na trgu. Askovi pomivalni stroji so polni inovativnih in priročnih rešitev, ki opravijo z vsemi vrstami posode in pribora in pripomorejo k temu, da se pomivalni stroji Asko uvrščajo med najbolj priljubljene na svetu. Nagrado Home Style Award so si v Asku prislužili, ker je pomivalni stroj ustrezal vsem ocenjevalnim kriterijem, med katerimi žirija posebno pozornost namenja ocenjevanju inovativnosti, premišljenosti, funkcionalnosti, estetike, odgovornosti ter pozicioniranja ■ mz Naš zaklad in naš ponos Čistilna naprava za pripravo pitne vode na Grmovem vrhu privablja domačo in tujo strokovno jasnost - Vodne izgube iz 37 na vsega blizu 22 odstotkov - Poraba pri gospodinjstvih večja, v industriji še nadalje pada Tatjana Podgoršek Dobro leto dni je od otvoritve naprav za pripravo pitne vode Mazej, Čujež in Grmov vrh. Slednja je največja, najbolj kompleksna in je že v fazi izdelave idejne dokumentacije v delu slovenske strokovne javnosti vzbujala dvom o primernosti oziroma ustreznosti izbrane tehnologije čiščenja. Danes je, zagotavlja Primož Rošer - vodja poslovne enote Vodovod - kanalizacija Komunalnega podjetja Velenje, prava referenčna točka. »Skoraj vsak teden si napravo ogledajo delegacije gospodarstvenikov, zaposleni komunalnih in drugih podjetij, občinska vodstva iz Slovenije ter držav bivše Jugoslavije. Ponosni smo nanjo. Projekt Celovita oskrba Šaleške doline s pitno vodo, katerega sestavni del je, je naš zaklad in naš ponos.« Rezultati čiščenja so odlični Vse tri omenjene čistilne naprave prečistijo od 13 do 15 tisoč kubičnih metrov pitne vode na dan, od tega naprava za pripravo pitne vode Grmov vrh do 70 odstotkov, zato je najpomembnejša vodooskrbna naprava na celotnem sistemu. Uporablja tehnologijo čiščenja po metodi ultrafiltracije, ki je - tako Rošer -najbolj naravna metoda, saj vodo očisti brez močnih kemijskih sredstev. Bakterije, viruse, parazite, mikroorganizme »ustavijo« polpro-pustne membrane, čista pitna voda pa nadaljuje pot z vsemi rudninami, minerali, zato je zdrava in zelo kakovostna. »Rezultati čiščenja so odlični, stroški »proizvodnje« pitne vode so nižji od pričakovanih. Ugotavljamo namreč, da z glavnima transportnima cevovodoma iz Hude luknje ter Ljubije pripeljemo s surovo pitno vodo do naprave na Grmovem vrhu tudi ves energetski potencial. Tega smo običajno zavrgli, danes pa ga uporabljamo za proizvodnjo električne energije. Naprava deluje energetsko samozadostno, to pa pomeni nižje stroške za pripravo pitne vode, kar se pozna na položnicah uporabnikov.« Primož Rošer: »V Šaleški dolini je 700 kilometrov vodovodnega omrežja, v zadnjih nekaj letih smo ga obnovili in zgradili dobrih 42 kilometrov.« Kljub temu je v delu slovenske strokovne javnosti še vedno slišati, da izbrana tehnologija ni primerna in da ne deluje. Rošer razloge za takšno mnenje pripisuje slabemu načrtovanju. »Izdelava projektne dokumentacije je bila res precejšen strošek, a se je obresto- val. Priznano nemško podjetje, ki nam je izdelalo idejno projektno dokumentacijo, jo je izdelalo tako, da izvajalci niso imeli možnosti za spreminjanje vitalnih delov. Stvari so bile med seboj usklajene. Drugje očitno niso delali tako, zato jim naprave ne delujejo optimalno.« Vsem trem našim napravam za pripravo pitne vode poteče garancijski rok avgusta 2018. Vodne izgube občutno manjše Poleg zagotavljanja nemotene oskrbe gospodinjstev s kakovostno pitno vodo tudi na območjih v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, kjer tega v preteklosti niso poznali, je sogovornik poudaril še eno zelo pomembno prednost projekta celovite oskrbe s pitno vodo, in sicer vodne izgube. Te so zmanjšali iz več kot 37 na blizu 22 odstotkov, kar je povsem v skladu z najnovejšim operativnim programom oskrbe s pitno vodo do leta 2020. V njem je država na osnovi evropskih direktiv navedla ukrepe za zmanjšanje vodnih izgub pod 25 odstotkov. Za ohranitev tega standarda pa bodo potrebna nadaljnja vlaganja, poudarja Primož Rošer, kajti v Šaleški dolini je približno 700 kilometrov vodovodnega omrežja, sedaj pa so ga zgradili in obnovili 42 kilometrov. »Država po letu 2018 ne bo več tolerirala prekomernih vodnih izgub in bo položnice za razliko med dovoljenimi in prekomernimi izgubami pošiljala lokalnim skupnostim. Pomembno je, da se tega zavedamo in da v prihodnje vodovodno omrežje sproti in zadostno obnavljamo,« je še dejal Primož Rošer. ■ NLB Skladi Malo po malo Veliko. Postopno varčevanje v NLB Skladih je dosegljiv in donosen način, da uresničite svoje načrte za prihodnost. Načrt varčevanja je prilagodljiv vašim ciljem ter primeren za različne namene: pokojninsko varčevanje, otroško varčevanje in plemenitenje prihrankov. Gre za modro odločitev, za katero si boste nekoč hvaležni. Obiščite nas in skupaj bomo poiskali rešitev, ki vam najbolj ustreza. Varčevalni načrt brez pologa je primeren za vse, ki želite večjo fleksibilnost. Fleksibilni varčevalni načrt prinaša dodatne popuste na vstopne stroške. Veliki varčevalni načrt je najprimernejši za disciplinirane vlagatelje, ki želite varčevati na daljši rok in večje zneske. Otroški varčevalni načrt vam omogoča varčevanje za vašega otroka brez vstopnih stroškov. 0 NLB Skladi www.nlbskladi.si Kontaktni center: 080 22 86 Družba NLB Skladi, upravljanje premoženja, d.o.o. (v nadaljevanju: NLB Skladi), Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, upravlja krovni sklad NLB Skladi. Prospekt krovnega sklada z vključenimi pravili upravljanja in dokumenti s ključnimi podatki za vlagatelje so vlagateljem v slovenskem jeziku brezplačno dostopni na sedežu družbe NLB Skladi na Tivolski cesti 48 v Ljubljani vsak delovni dan med 10. in 12. uro, na pooblaščenih vpisnih mestih družbe (poslovalnice NLB d.d.) med njihovim delovnim časom ter na spletni strani www.nlbskladi.si. Naš čas, 20. 10. 2016, barve: CM K, stran 7 20. oktobra 2016 ""WAS GOSPODARSTVO 7 Finančne odločitve pomembno vplivajo na našo prihodnost V oktobru, mesecu varčevanja, smo na pogovor povabili direktorja NLB, Podružnice Savinjsko-koroška, Antona Adama Mira Zakošek NLB je največja banka v Sloveniji in vodilna banka na našem območju. V preteklosti je bila prestrukturirana. Ali je preobrazba banke obrodila sadove, predvsem pa, ali ste si vrnili omajano zaupanje strank? »NLB Skupina je v zadnjih treh letih uspešno izvedla ukrepe prestrukturiranja, s čimer je stabilizirala poslovanje. Ponovno ima dobiček na vseh svojih strateških trgih, danes z dobičkom poslujejo vse banke, članice NLB Skupine. Prestrukturiranje banke je prineslo povrnitev zaupanja strank, povečano zavzetost celotne ekipe, dobičkonosnost in stabilnost. V procesu prestrukturiranja smo postavili trdne temelje, na katerih se danes lahko aktivno osredotočamo na posel in zagotavljanje najvišje stopnje zadovoljstva strank. V poslovanju s prebivalstvom ohranjamo tržni delež, na področju posojil podjetjem in produktov trgovinskega bančništva ga povečujemo. NLB Skupina je okrepila svoj položaj v Sloveniji in zunaj nje in je glede na trenutne trende danes sposobna ustvarjati pozitiven rezultat stabilno in vzdržno.« Seveda je bila preobrazba težka tudi za bančne kolektive, ki so se močno razredčili. Zmanjšali ste tudi število poslovalnic. Ste zdaj to zaključili? »Letos nadaljujemo posodabljanje in optimizacijo tradicionalnih poslovalnic. V prvem polletju smo prenovili štiri poslo- valnice po konceptu 'odprt prostor' z namenom pospeševanja prodaje. Zaradi stroškovne optimizacije pa smo 1. junija zaprli osem poslovalnic. To je stalen in reden proces, ki se bo z vso potrebno skrbnostjo nadaljeval tudi v prihodnje. Banka si bo prizadevala poenostaviti rutinske in transakcijske bančne storitve z uvajanjem spletnih poti, medtem ko se bodo tradicionalne poti in osebni stiki uporabljali za zagotavljanje svetovalnih storitev, kar bo spodbujalo dolgoročne poslovne odnose in pripadnost.« Kolikor vem, ste dosegli tudi kapitalsko ustreznost in znova ustvarjate pozitivne poslovne rezultate. Se je s tem vrnil tudi poslovni optimizem? »NLB Skupina je v letošnjem prvem polletju ustvarila 69,5 milijona evrov dobička po davkih, kar je za 30 odstotkov več kot lani v enakem času. Tako je s pozitivnim rezultatom zaključila že deseto četrtletje zapored. Kljub optimizmu pa se v banki zavedamo prihodnjih izzivov, kot so povečana konkurenca v okolju nizkih obrestnih mer, bolj zahtevni in osveščeni komitenti, ki dajejo prednost digitalnim tržnim potem, dodatni posegi regulatorja, ki povečujejo kompleksnost in stroške poslovanja, kot tudi geopolitična tveganja in nestanovitnost finančnih trgov.« Za katero področje je pristojna tukajšnja podružnica in h komu ste še posebej usmerjeni? »Celotno delovanje podružnice je namenjeno strankam, tako posameznikom kot podjetjem. Strankam želimo ponujati enostavne in dobre rešitve, hkrati pa nuditi odličen nivo servisiranja. Zato po eni strani uvajamo številne novosti, po drugi pa poenostavljamo svojo ponudbo, da radi osebno prihajajo v banko. Kako se jim posvečate? »V banki nismo pozabili na stranke, ki še vedno veliko bančnih storitev opravijo v poslovalnicah. Zato jih posodabljamo. Iz njih umikamo steklo, ki otežuje bo še bolj zanimiva. Posebej pomembno je, da svoje stranke dobro poznamo in razumemo, kakšne so njihove potrebe in težave. Želimo jih reševati, ne zgolj ponujati bančnih produktov. To ni le cilj naše podružnice, ampak celotne banke.« Elektronsko bančništvo vse bolj izpodriva klasičnega, pa vendar je med upokojenci in najbrž še kom, še vedno veliko takšnih, ki Anton Adam neposreden in pristen stik med strankami in bančniki. Barvamo jih v prijetnejše barve, da strankam tudi s tem povemo, da so pri nas dobrodošle. Predvsem pa strankam nudimo osebno svetovanje. Verjamemo namreč, da je kljub naraščajočemu digitalnemu poslovanju osebni stik še vedno zelo pomemben.« Stranke vse pogosteje obravnavate individualno, bančni delav- V kakšni občini želimo živeti Šoštanjčani? V Občini Šoštanj se pri izdelavi Celostne prometne strategije (CPS) trenutno nahajamo v eni od ključnih faz projekta. Prešli smo k bistvu CPS, saj je eden od temeljnih kamnov strategije vizija, ki je osnova za vse nadaljnje korake. Da pa bo vizija lahko naš vodilni element, smo v njeno pripravo vključili tako udeležene v procesu kot tudi prebivalce občine Šoštanj. Tako je vizija usklajena s pričakovanji skupnosti, nastajala pa je postopoma in transparentno z anketnim vprašalnikom, na javnih razpravah z občani, z mnenji občinskih svetnikov in uslužbencev Občine Šoštanj ter v okviru ETM, pri katerem so udeleženci in učenci osnovne šole KDK podali svoje videnje. Na temo 'Opredelitve vizije in prioritet" smo v sredo, 28. 9. 2016, v vili Mayer organizirali tudi posebno javno razpravo. Na njej so tako občani kot člani širše delovne skupine s svojimi zamislimi tvorno in aktivno sodelovali. Na vprašanje 'V kakšni občini želimo bivati?'' so prisotni izpostavili celo vrsto zelo zanimivih in konstruktivnih pogledov: lepo urejeno mesto z več mladimi družinami; biciklom prijazno in vsem generacijam dostopno mesto; manjša odvisnost od avtomobila; namesto drugega avtomobila električno kolo; okolju prijaznejša vozila; trajnostno osveščena občina; privlačno in zeleno mesto... V drugem delu delavnice smo skupaj z udeleženci razpravljali o strateških ciljih, s katerimi bi lahko vizijo tudi uresničili. Izpostavljene so bile naslednje prioritete: aktivno vključevanje podjetij v prometne rešitve; čistejši energenti, ozelenitev mesta; zmanjšanje zastojev; zmanjšanje motornega in tranzitnega prometa ter prekoračitve hitrosti in števila prometnih nesreč; izboljšanje kakovosti zraka; več pešcev in kolesarjev; vzpostavitve krožnega JPP v povezavi z MOV; zagotovitev dostopnosti za ranljive skupine... Občina Šoštanj je skupaj z Mestno občino Velenje v torek, 12. 10. 2016, izvedla tudi delavnico posebej za predstavnike večjih podjetij in organizacij Šaleške doline z naslovom 'Na delo brez odtisa''. Skupaj smo ugotovili, da je tako v podjetjih in organizacijah kot obeh občinah velik interes, da Šaleška dolina v trajnostni mobilnosti postane nizkoogljično somestje. Pri tem so za izpeljavo takšnega cilja potrebni skupni ukrepi, kot so ozaveščanje, izkoriščanje obstoječe proizvodnje, znanja in čistejših energentov, stimulativni ukrepi delodajalcev in ekolo- ško delovanje ter uvedba skupnega javnega potniškega prometa (nadgradnja pozitivne Velenjske izkušnje z Loklacem) in razširitev sistema Bicy. S temi aktivnostmi smo v postopku priprave CPS Občine Šoštanj zaključili fazo opredelitve vizije in prioritet in pri tem ugotovili, da si želimo, da Šoštanj postane manj onesnažena občina, polna življenja in mladih družin, ki je tudi varna, zelena, vsem dostopna in predvsem energetsko samooskrbna občina. V nadaljevanju v okviru priprave CPS vse občane vabimo tudi na otvoritev razstave, ki bo na temo vizije razvoja občine Šoštanj organizirana na Trgu svobode v sredo, 26. oktobra 2016, s pričetkom ob 16. uri. Otvoritev razstave bo popestril otroški zborček vrtca Šoštanj in ponudba lokala - kolesa Start Cafe, ki energijo za svoje delovanje pridobiva s pomočjo sončnih celic. Med vsemi občani, ki bodo do pričetka žrebanja sodelovali in izpolnili CPS anketo, pa bomo izžrebali še zadnjo lepo nagrado, in sicer avtobusni izlet za tri osebe v Benetke. Naložbo sofinancirajo Evropska unija in Republika Slovenija iz kohezijskega sklada ter Občina Šoštanj. Občina Šoštanj EVROPSKA UNIJA KOHEZIJSKI SKLAD NALOŽBA V VAŠO PRIHODNOST ci postajajo tako vse bolj osebni finančni svetovalci. Kako se je uveljavila ta praksa? »Celovita strokovna obravnava osebnega bančnika stranki pomaga pri odločitvah o njenih osebnih financah. V procesu svetovanja stranka z osebnim bančnikom pregleda svojo obstoječo finančno situacijo. Na osnovi uporabe ustreznih finančnih kazalnikov in njihovega medsebojnega primerjanja ji osebni bančnik lahko svetuje o tem, kaj je potrebno narediti, da bo svoje finance izboljšala. Gre za bančno storitev, ki v prvi vrsti razvija in krepi medsebojno zaupanje in zadovoljstvo, zato je med strankami zelo dobro sprejeta.« Seveda so vaše stranke tudi podjetja, kako sodelujete z njimi? »Različno usposobljeni skrbniki v poslovalnicah, podjetniških in poslovnih centrih nudijo celovito obravnavo na enem mestu in lahko sledijo podjetjem v vseh fazah življenjskega cikla, tako doma kot tudi v tujini. V NLB servisiramo 53.000 pravnih oseb, upravljamo portfelj kreditov v višini štiri milijarde evrov in vsak dan obdelamo povprečno 300.000 plačilnih in kartičnih transakcij. NLB Skupina je največja slovenska bančno-finančna skupina, ki jo poleg bančništva zaokrožujejo tudi druge finančne dejavnosti, kot so zavarovalništvo, upravljanje premoženja ... Imamo celovito ponudbo univerzalne finančne institucije. Na enem mestu se lahko pogovarjate o storitvah komercialnega, trgovinskega in investicijskega bančništva. Še posebno konkurenčni smo pri svetovanju v mednarodnem poslovanju, plačilnih storitvah z možnostjo cenejšega internega prometa, pri storitvah za prodajna mesta, pri storitvah podjetniških financ in ne nazadnje pri storitvah obveščanja. Za dostop do banke imamo vzpostavljeno mrežo prodajnih enot, več kot 550 bankomatov, elektronsko banko NLB Proklik in vedno delujoč NLB Kontaktni center.« Razvoj gre naprej z bliskovito naglico, kakšna bo banka čez pet let? »Vpliv digitalizacije se seveda močno odraža na pričakovanju naših strank in nas samih. Zato bo digitalizacija poslovanja v naslednjih petih letih za nas vsekakor največja prioriteta in velik izziv. Svet se vrti vse hitreje in ljudje smo vse bolj digitalno usmerjeni, kar seveda velja tudi za naše stranke. Vedno večji odstotek prebivalstva in naših strank uporablja pametne telefone in želi enostavne in vedno dosegljive bančne usluge. Predvsem pa stranke vedno bolj cenijo svoj čas - le-tega ne želijo po nepotrebnem izgubljati nikjer, sploh pa ne v banki. V NLB navdušeno sledimo tem trendom in veliko pozornosti namenimo poenostavljanju in približevanju bančnih storitev strankam. V zadnjih treh letih smo tako razvili Klikin, mobilno aplikacijo za fizične osebe, ki ji je letos sledil Klikpro, mobilna aplikacija, ki je naletela na odličen odziv predvsem pri manjših podjetjih. Poleg tega smo prenovili in nekoliko nadgradili tudi našo inter-netno banko Klik, ki omogoča celovito bančno poslovanje. Danes tako lahko prek njega stranke oddajo tudi na primer naročilo za kredit.« In če vas vprašam, v čem ste boljši od drugih bank? »NLB je kot največja slovenska banka prisotna na celotnem slovenskem trgu. Je banka z dolgoletno tradicijo in velikim obsegom znanja. Ima celovito ponudbo univerzalne finančne institucije in strankam ponuja storitve, ki jih druge banke ne nudijo.« Kaj si želite vi in kaj želite svojim strankam ob dnevu varčevanja? »Samo denar nas ne osreči, vseeno pa nam daje možnost kakovostnejšega, dostojnejšega življenja. Tega se očitno Slovenci dobro zavedamo, saj slovenska gospodinjstva že tradicionalno ostajajo med najvarčnejšimi v Evropi. Našim strankam ob dnevu varčevanja želim, da se zavedajo pomena finančnih odločitev, ki vplivajo tako na njihovo prihodnost kot tudi na prihodnost njihovih najbližjih. O njih se lahko vedno posvetujejo z našimi posebej usposobljenimi finančnimi strokovnjaki, ki jim bodo z veseljem priskočili na pomoč, jim svetovali ter jim pomagali sprejeti prave finančne odločitve.« a KOSTANJEV PIKNIK NEDELJA, 23. 10. 2016, od 14. do 16.00 ure na terasi Kavarne hotela Paka Čakajo vas druženje z rokometaši in rokometašicami RK GORENJE IN ŽRK VELENJE, kuhano vino, odličen kostanj ter številna presenečenja. Prijazno vabljeni! I Naš čas, 13. 10. 2016, barve: CM K, stran 8 8 PREGLED TEDNA 20. oktobra 2016 OD SREDE do torka Mojca Štruc Žabja perspektiva Sreda, 12. oktobra Odbori državnega zbora, pa tudi posamezna ministrstva, so se seznanili s predlogom proračuna za prihodnji dve leti za ta področja. Odbori in ministrstva so preštevali, kdo dobi koliko. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc je poslanskima skupinama DeSUS in SD predstavila odgovor na interpelacijo, ki jo je čakala. Obe skupini sta sporočili, da ju je prepričala. Domnevno ruski in sirski bombniki so silovito obstreljevali del mesta Alep v Siriji, ki je pod nadzorom upornikov in teroristov, in pri tem v zadnjem dnevu ubili 56 ljudi. Sirski begunec Džaber Al Bakr, osumljen načrtovanja bombnega napada na berlinskem letališču, je v svoji zaporniški celici v Leipzigu naredil samomor. Namestnik turškega premier-ja Numan Kurtulmus je dejal, da bodo ne glede na pozive Bagdada turški vojaki, dokler bodo borci samooklicane Islamske države v Mosulu, ostali v oporišču v Bašiki. Četrtek, 13. oktobra Sestal se je koalicijski vrh. Med drugim je razprava tekla tudi o razlogih za sprejem novele zakona o tujcih, o operativnih rešitvah pa se še niso pogovarjali. Člani mandatnovolilne komisije so na predlog predsednika republike Boruta Pahorja večinsko potrdili Miho Lobnika za zagovornika načela enakosti. Premier Miro Cerar je potrdil, da bo Slovenija najverjetneje zaradi negotovosti v zvezi z brexitom in nestabilnostjo na finančnih trgih odložila privatizacijo NLB. Generalna skupščina Združenih narodov je soglasno brez glasovanja potrdila nekdanjega portugalskega premierja in nekdanjega Visokega komisarja ZN za begunce Antonia Guterresa za novega generalnega sekretarja. Avstrijski notranji minister Wolfgang Sobotka je EU pozval, naj poostri ukrepe za prepre- čitev prihoda prebežnikov. Kot je povedal, želi močnejše meje in več deportacij. Petek, 14. oktobra Doma je razmere na političnem parketu razburkalo razkritje posnetkov s seje upravnega odbora DUTB, na katerem člani iščejo načine, da bi zaobšli maksimizirane plače vodilnih v državnih podjetjih. Še najbolj so se vznemirili v stranki DeSUS, v kateri so predsedniku upravnega odbora postavili ultimat: če ne bo odstopil sam, bodo zahtevali njegovo razrešitev. V Franciji je potekalo prvo te- Avstrijski notranji minister želi, da EU poostri ukrepe za preprečitev prihoda prebežnikov. Dogajanje v DUBTznova razburja. levizijsko soočenje konservativnih kandidatov za predsednika države, na katerem je nekdanji predsednik Nicolas Sarkozy svaril pred novim terorističnim napadom. Južnokorejsko podjetje Samsung je bilo prisiljeno zaustaviti prodajo pametnih telefonov Galaxy Note 7. Kot so povedali, pričakujejo 4,2 milijarde evrov izgube. V Zagrebu je bil na ustanovni seji devetega sklica hrvaškega sabora za predsednika sabora potrjen predsednik Mosta neodvisnih list Božo Petrov. Parlament belgijske pokrajine Valonija je zavrnil prostotr-govinski sporazum med EU in Kanado Ceta, kar ogroža predviden podpis sporazuma konec meseca. Sobota, 15. oktobra Obrambna ministrica Andreja Katič je sporočila, da na vadbiš-ču športno-kinološkega društva Bela krajina na Vražjem kamnu pri Črnomlju ne bodo uredili sprejemno-registracijskega centra za prebežnike. Pred mednarodnim srečanjem o Siriji v Lozani v Švici sta se nenapovedano na štiri oči sešla ruski in ameriški zunanji minister Sergej Lavrov in John Kerry. V samomorilskem bombnem napadu na šiite v iraškem glavnem mestu Bagdad je bilo ubitih najmanj 32 ljudi, več kot 60 je bilo ranjenih. Predstavniki Francije in Velike Britanije so obiskali otroke, ki so brez spremstva v taborišču, znanem kot Džungla, v Ca- 150 držav se je dogovorilo o zmanjšanju količine toplogrednih plinov. ranko Sovdat, za podpredsednico pa Etelko Korpič-Hor-vat. Predsednik republike Borut Pahor se je mudil v Vatikanu. Na sprejemu pri svetem očetu je papeža Frančiška povabil na laisu v Franciji. Kot so pojasnili, naj bi jih pred zaprtjem taborišča prepeljali Veliko Britanijo. Predstavniki okoli 150 držav so na srečanju v Ruandi dosegli dogovor o zmanjšanju količine toplogrednih plinov, predvsem fluoriranih ogljikovodikov. Nedelja, 16. oktobra V Črni gori so potekale parlamentarne volitve. V skladu z napovedmi je največ glasov osvojila Demokratska stranka socialistov premierja Mila Dukanoviča. obisk v Slovenijo. S poslanskimi vprašanji pre-mierju se je začela redna oktobrska seja državnega zbora. Na območju tovarne kemikalij v nemškem mestu Ludwigshafen je odjeknila eksplozija, v kateri je umrl najmanj en človek. Kitajska je v vesolje izstrelila raketo Long March-2F, ki nosi vesoljsko plovilo Šendžov 11 z dvema astronavtoma. Torek, 18. oktobra Domače prizorišče je zaposlovalo dogajanje v parlamentu, kjer so se poslanci ves dan in pozno v večer ukvarjali z interpelacijo zoper ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc. Kljub nekaterim ostrim besedam (tudi iz vrst koalicije), se ministrici za podporo ni bilo treba bati. V Črni gori ostaja na oblasti Milo Dukanovič. Uporniki v Siriji, ki jih podpira Turčija, so iz rok Islamske države iztrgali simbolično pomembno mesto Dabik. Policija na Kitajskem je prijela 75 ljudi zaradi povezav z razvejano mrežo, ki nezakonito ugotavlja spol zarodka. Skupina okoli 100 jeznih prebivalcev Haitija je napadla humanitarni konvoj Združenih narodov. Do dogodka je prišlo, ker v državi po orkanu Matthew na nujno humanitarno pomoč čaka kar 1,4 milijona ljudi. Ponedeljek, 17. oktobra Poslanci so si vzeli čas za razpravo o delu ministrice za zdravje. Ministri za trgovino EU so se odločili, da bodo odložili podpis prostotrgovinskega sporazuma s Kanado oz. Cete, saj med članicami še ni bilo doseženo soglasje. Iraške sile so se trudile ponovno zavzeti mesto Mosul, evropski komisar za varnostno unijo Julian King opozarja pa je ob tem opozoril, da bodo borci IS, Potekali sta seji dveh odborov DZ, na katerih so obravnavali trgovinski sporazum Ceta. Ne brez zapletov. Ustavni sodniki so za novo predsednico sodišča izvolili Jad- Palača Kaja Avberšek Predsednik Pahorje papeža povabil na obisk v Slovenijo. če bodo primorani oditi iz Iraka, prišli v Evropo. V predmestju Bruslja je oborožen moški v trgovini zadrževal 15 talcev. Kasneje jih je izpustil sam. Ta otok je velik. Okrog in okrog je veliko morja, kot se za otoke spodobi. Tudi morje je veliko, dišeče in glasno. Sploh, kadar se razburi. (Večkrat sanjam, da diham pod vodo. Lepe sanje so.) Na tem otoku ne rastejo jablane. Ribana jabolka z drobljenimi maslenimi keksi in kapljico limoninega soka (da jabolka ne zarjavijo preveč) - ljubo mi jed iz otroških dni, bom malemu čuku pripravila iz jabolk aus Tirol. Tirol je daleč, sama sreča, da obstaja posebna sorta tirolskih letečih jabolk, ki krožijo okrog zemeljske oble in pristajajo v krajih, kjer jabolk v naravi ni, pa bi jih ljudje vseeno želeli uporabiti, ker so tako vajeni. Na tem otoku rastejo palme in tudi glavno mesto tega otoka se imenuje Palme. Banane bogato in slastno obrodijo, majhe so, čokate in goste, nabite z okusom. Sploh pa se jim ne reče "banane", temveč "platanos". Nikoli nisem bila navdušena nad bananami, tistimi z nalepko Chiqita ali Derby, dobro jih poznata, kajne? Nad "platanos" pa sem. Na celini jih je mogoče kupiti v Španiji (no, tale otok je v resnici Španija), so pa precej dražje od tistih tadolgočasnih dolgih vodenih banan, jasno. Avokada je tu v izobilju, to me veseli, reče se mu "aguacate" - vodni sadež, zanimivo. Tudi mangov (ki so na celini moškega, tu pa ženskega spola), papaj (sam zase zame eden bolj dolgočasnih do sedaj zaužitih plodov, v mešanici s pomarančnim sokom pa fin eksotično zgoščevalni element), datljev (svežih, ki visijo na vejici in morajo do-zoreti, porjaveti, se omehčati in nagrbančiti, malone zgniti nekje na kuhinjski polici, njam), vodne kreše (ki slano pekoče hrustlja pod zobmi ali pa se vkuha v gosto juho s krompirjem in čičeriko, nekateri bi dodali še svinjska rebrca) in zmajevih sadežev (ki prav zares izgledajo, kot bi rastli v pravljici na zmajevem vrtu) je najti v skoraj vsaki še tako majhni prodajalni sadja in zelenjave. Krompirju se reče "papa", avtobusu pa "guagua". Desetega meseca smo, tu pa je še kar poletje. In morje. Morje -življenje. Morska obala je peščena. Pesek potuje, nenehno se premika. (Kot mi.) Včasih popolnoma prekrije mehke, z mahovna-tim žametom prekrite skale, polne majcenih, majhnih, večjih in velikih bazenov. Rumeno okrast je pesek, pa tudi črn, vulkanski, mešata se in zdi se, kot bi valovi s črnim na rumenega slikali z japonskim čopičem - ožilja in koreninske sisteme, tako organsko in pravilno, kot umejo le prastari naravni elementi. Gledam, kako diha - pesek. Z vsakim valom, ki odvaluje, vdihne. Drobni zračni mehurčki vzniknejo po peskasti površini, ki jo je val ravnokar zapustil. Pokljajo, en za drugim, naenkrat in vsevprek, pok pok pok, kjer počijo, pustijo majhne luknjice, ki jih takoj zapolnijo drobci peska. Že vse prekrije novi val in morje izdihne. In tako naprej in tako v neskončnost. "Stopi v morje, le par korakov napravi, tamle se ustavi, pri tistihle dveh skalah, ne bo ti žal..." Na črnih skalah, obžarjenih od poznopopoldanskega sonca, je pravi zbor rakcev v majhnih školjčnih hišicah mnogoterih barv in oblik. Vse stopiclja in migota, zbirajo se v kupčke, kroge in vrste, nekateri, večji, se držijo bolj zase. Kako je lep ta mikrosvet. Tako poln smisla. Da pozabim na občutek, kot bi stala med vrati. Da je hud prepih. Da je edina stalnica, da je ni. Da je premik edina konstanta. Vem, da je to sedaj dobro za tisto potem, kasneje. Da se nabira in raste. Vem, da »svaki dan u svakom pogledu sve više napredujem«. Ampak tudi eksplodiram in jokam in se majem in tulim, kako hočem vse in več, ampak vse je preveč, mogoče pa samo DOM? Mi trije smo dom, ja, ampak vseeno, en majčken pravi domček... mogoče. Saj pravim, bom videla kasneje. Ne preostane mi drugega, kot da za zdaj opazujem morsko peno, risbe vpesku, kroge iz rakcev in črne ribice s tremi tankimi črtami na koncu plavuti in repa v trirazsežno modri. Pojem platano. Spečem papas. Se peljem z guagua. Saj nisem sama. Saj smo trije. Zrno na zrno, peščeni grad. (Grad v oblakih.) Kamen na kamen, palača. (Palača na otoku.) Pristop tudi v Mozirju Pred otvoritvijo prostorov okrogla miza Prehod v zeleno gospodarstvo Mozirje, Šoštanj - Kooperativa Pristop Šoštanj bo v petek, 21. oktobra (začno ob 10. uri), v Mozirju pripravila okroglo mizo z naslovom Prehod v zeleno gospodarstvo - vizija, izzivi in priložnosti, obenem pa bodo odprli Podjetniški center Pristop Mozirje. Ta bo imel prostore v upravni stavbi, v kateri bo potekala tudi okrogla miza. Podjetniški center Pristop Mozirje bo namenjen spodbujanju in razvijanju podjetništva in sodelovalne podjetniške kulture po principu prostora sodela (coworking) s podpornimi vsebinami in možnostjo najema po zelo dostopnih cenah. Namen okrogle mize, ki jo ob otvoritvi pripravljajo, pa je seznanitev javnosti z vizijo prehoda v zeleno gospodarstvo in načrti vlade pri tem (proizvodnja izdelkov in storitev z večjo dodano vrednostjo, upoštevanje racionalne rabe energije in kreiranje novih delovnih mest). a mkp ■ Naš čas, 20. 10. 2016, barve: CM K, stran 9 20. oktobra 2016 NAŠI KRAJI IN LJUDJE 9 Šoštanj ima sest stanovanj vec Uredili so jih v prostorih bivšega vrtca - Vanje se bodo preselili prosilci za menjavo -Sedem stanovanj v graščini pa je praznih, ker prosilci ne želijo vanje Milena Krstič - Planine Šoštanj, 14. oktobra - Svetovalec za gospodarstvo, okolje in prostor Andrej Volk je v petek dopoldan z upravne enote županu Darku Menihu prinesel uporabno dovoljenje za šest novih stanovanj, ki jih je Občina Šoštanj uredila v prostorih nekdanjega oddelka vrtca v mestu, na Kajuhovi 3. »Čeprav se število šest morda ne sliši veliko, pa je to za nas velika pridobitev, še večja pa za tiste, ki bodo prihodnji teden dobili ključe in se bodo lahko vanje vselili,« pravi župan. Občina je S »še toplim« uporabnim dovoljenjem v rokah svetovalec za gospodarstvo Andrej Volk in župan Darko Menih. v prenovo teh prostorov vložila 160.000 evrov, uredili pa so tudi okolico bloka. Zdaj jih imajo sto petintrideset Vključno s temi šestimi, Občina Šoštanj zdaj razpolaga s 135 stanovanji. Glede na to, da so odkupili del prostorov nekdanje Tovarne usnja (pri mostu), bodo število stanovanj po prenovi še povečali. Veseli so tudi zato, ker že kar nekaj časa naenkrat niso dobili toliko dodatnih stanovanj kot zdaj. Nazadnje so jih sicer obnovili šest na Trgu bratov Mravlja-kov. Ta stanovanjskega fonda niso povečala, so ga pa izboljšala. Kdo bo dobil ključe novih stanovanj? »Najprej tisti, ki so zaprosili za menjavo,« pravi Volk. Občina Šoštanj je razpis za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem obja- vila marca. Na osnovi prejetih vlog so izdelali prednostno listo. Na graščini prazna stanovanja Občina Šoštanj razpolaga tudi s stanovanji v lasti Stanovanjskega sklada Republike Slovenije, med drugim na Cesti talcev 15 (v tako imenovani šo-štanjski graščini). Sklad jih je po tistem, ko jo je dodobra uničil požar, prenovil. »Tam so lepa stanovanja, ampak sedem jih je trenutno praznih. Ljudje se vanje preprosto ne želijo vseliti. Odklanjajo jih,« pravi župan Menih, ki tega ne razume. Tudi svetovalec za gospodarstvo Volk ne: »Res je graščina posta- Šoštanj ima šest novih stanovanj, skupaj z njimi znaša občinski stanovanjski fond sto petintrideset stanovanj. > »Eni sploh ne vedo, da lahko uveljavljajo subvencijo.« Na sprehod okoli Šoštanjskega jezera? Za zdaj ne gre - Lesen most na mestu, kje so bile zapornice, pa bi to omogočil Milena Krstič - Planine Šoštanj - Svet krajevne skupnosti Šoštanj je pred enim mesecem pripravil srečanje krajanov, na katerem so si izmenjali poglede na bivanje v mestu. Kakšnih posebnih težav ne eni in ne drugi niso izpostavili, razen nezadovoljstva z neizplačanimi odškodninami Termoelektrarne Šoštanj, pravi predsednica sveta Krajevne skupnosti Šoštanj Urška Kurnik. Opozorili pa so na ureditev več manjših, a za bivanje v mestu ne nepomembnih stvari, kot so prometni znaki oziroma označbe, koši za odpadke in pasje iztrebke, javna razsvetljava, predvsem pa jih moti neurejeno območje ob železnici. Kaj pa si želijo? »Oživitve Šoštanjskega jezera in še več družabnega življenja. Veliko sprašujejo o tem, ali se bo še naprej kaj dogajalo.« Oživitev Šoštanjskega jezera? Kako? »Za to bo Krajevna skupnost premalo, moči bo treba združiti z Občino. Za začetek pa kakšni večji posegi sploh ne bi bili potrebni. Dovolj bi bilo, če bi jezero povezali, postavili lesen most na mestu, kjer so bile nekdaj zapornice. Ta bi ljudem omogočil, da bi lahko šli na sprehod okoli jezera. Za vse drugo pa bi bilo treba najprej imenovati projektno skupino, razpisati natečaj, izbrati projekt.« V Šoštanju pripravljate Celostno prometno strategijo. Se krajani v oblikovanje te vključujejo, jih spodbujate k temu? »Seveda. Veliko se pogovarjamo o tem. Krajani pa se udeležujejo tudi vseh aktivnosti, ki potekajo v okviru nastajanja strategije, in ob tem opozarjajo na stvari, ki bi zagotovile tudi večjo varnost v prometu, zlasti pešcem. Na dveh poteh, ki vodita proti šoli, denimo, pogrešajo označen prehod za pešce, pozdravljajo pa zamisel, da bo kolesarska pot speljana tudi ob železniški progi. Ko že ravno omenjam železnico - zelo sem razočarana nad Slovenskimi železnicami, ki jim nikakor ne uspe sestaviti ekipe, ki bi območje ob železnici čistila, kosila, urejala ... Zelezni-ca gre pri nas praktično čez sredino mesta in pogled na visoko > Urška Kurnik: »Zelo se trudimo pritegniti nove ponudnike na tržnico.« travo in neurejenost, ni prav nič lep. Krajani so jezni. Vem, da se tudi Občina trudi rešiti to težavo, a tudi ona ne naleti na pravi odziv.« Šoštanjska tržnica. Postavili ste jo skupaj z Občino. Upravljate jo vi, kako je zaživela? »Tržnica je marsikomu trn v peti. Zal mi je, da je tako. Zaživela je maja. Mogoče bi bilo bolje, da bi jo odprli zgodaj spomladi ali pa zdaj, na jesen. Obdobje pred dopusti in med njimi je posledično pomenilo manjši odziv ponudnikov in tudi obiskovalcev. Ampak tržnica živi. Res je, da so petki tisti, ki so bolje obiskani od sobot, a se trudimo, da poživimo tudi sobote. Vabimo ponudnike, pa ne samo lokalne, ampak tudi širše, da se oglasijo. Vsaj do konca leta bodo imeli v pokriti tržnici prodajno mesto na voljo brezplačno. Tako da va- »Pogled na neurejeno območje ob železnici ni prav nič lep.« bimo prodajalce, vabimo pa tudi meščane, da obiščejo tržnico.« Tresimirjevpark. Krajevna skupnost v njem upravlja otroško igrišče. »Ja, športni park ob njem pa Občina. Letos poleti sem bila nad dogajanjem na otroškem igrišču zelo razočarana. Tam se je dogajal vanda-lizem, kakršnega še ni bilo - grafiti, zlomljene klopi, poškodovana igrala ... Da o kajenju na otroškem igrišču sploh ne govorim.« Načrti, razmišljanja? »Zelo si želimo oživiti Šoštanj-sko jezero in naše misli so vpete v to. Aktivno se ukvarjamo s poživitvijo tržnice ob sobotah, ne samo s ponudbo, ampak tudi z dogodki za otroke in odrasle.« Kakšno pa je sodelovanje z Občino? »V redu in brez težav.« Kakšno je življenje v mestu? Anketa Vprašali smo tri naključno izbrane Šoštanj-čane. Romana Herlah: »V Šoštanju se dobro počutim, čeprav se mi zdi, da je mesto premalo živahno. Kupna moč je nizka, veliko ljudi je brez dela. Posledica tega pa je, da je veliko prodajaln ali storitvenih obrti zaprlo vrata, ker ni šlo. Kupcev ni bilo. Zaslužka ni bilo. Tudi tržnica je žal prazna. Na__ drugi strani pa sem zadnjič samo v mestu naštela šestnajst gostinskih lokalov. Torej vsaj nekaj.« Danica Centrih: »V mestu živim že osemindvajset let. Zadnja leta opažam, da ga veliko urejajo, tudi priredi- tev je vse več. Čeprav jih ne obiskujem pogosto, se mi zdi to dobro. Sama več časa posvečam ka-taloško-karizmatični prenovi, hodim na srečanja in veliko romam. Z življenjem v Šoštanju sem zadovoljna.« Vincenc Špegelj: »Zelo fajn je tukaj pri nas, v Šoštanju. Mesto spreminja podobo. Velika pohvala tistim, ki so poskrbeli za tržnico, in velika pohvala tistim, ki so poskrbeli za ureditev Aškerčeve ceste vse do Mercatorja. Imamo lep Trg svobode, lep Kajuhov park. Mesto je zeleno. Zelel bi si edino to, da bi uredili tudi prostor zadaj za Trgom bratov Mravljakov. A to še menda ne gre, ker še vedno tečejo denacionalizacijski postopki. Šoštanj postaja vse bolj živ, v njem se odvija vse več prireditev in vse več je priložnosti za druženje.« a mkp vljena malo v hrib, do nje vodijo stopnice, stanovanja so malo bolj ozka, morda tudi malo molj temna ... Vseeno pa ne razumem številnih zdravniških izvidov, ki jih prinašajo prosilci, češ da teh stanovanj ne morejo sprejeti iz zdravstvenih razlogov. Zalosten sem zaradi vsakega praznega stanovanja. Tisti, ki ga res potrebuje, se ga ne bi branil.« Precej je neplačnikov Ena od težav, s katero se soočajo pri gospodarjenju s stanovanji v lasti Občine, je neplačevanje najemnin. Dolg iz te postavke je precej zajeten. »Nekateri imajo težave, ki jih ne morejo rešiti čez noč, so pa tudi taki, ki s plačevanjem taktizi-rajo,« pravi Volk. »Moja vrata so jim vedno odprta. Ko jih zaprejo za seboj, slišim veliko žalostnih zgodb. Velikokrat se v njih potrdi, da se s pomanjkanjem denarja začno težave v družini. Če > ni denarja, se pojavi nejevolja, začnejo se prepiri ... Neredko se finančna stiska konča z razvezo zakona ... S tistimi, ki pridejo, se pogovorimo, skupaj najdemo rešitev, kako dolg poravnati.« Več pa je tistih, ki jih sploh ni blizu. »Pa je vsaka stvar rešljiva. Če poznamo ozadje, zakaj do neplačevanja prihaja, pa še toliko bolj,« pravijo na Občini Šoštanj. Do subvencij niso upravičeni vsi Eden od načinov je uveljavitev subvencije pri najemnini. To je finančna pomoč najemnikom neprofitnih stanovanj, ki zaradi težkih materialnih razmer ne zmorejo plačevati stanovanjske najemnine. Subvencija se določi za vsakega najemnika posebej, glede na njegovo socialno in premoženjsko stanje. »Kar veliko naših najemnikov subvencije že koristi, veliko pa je tudi takih, ki sploh ne vedo, da ta možnost obstaja,« pravijo v Občini Šoštanj. »Žalosten sem zaradi vsakega praznega stanovanja. Tisti, ki ga res potrebuje, se ga ne bo branil.« Lokalc tudi do Šoštanja? Šoštanj - Na Občini o Lokalcu, po vzoru velenjskega, razmišljajo že nekaj let. Želijo si, da bi iz Velenja vozil do Šoštanja in morda tudi do Gaberk, Raven in Topolšice. Vse pa je odvisno od denarja. Tega Občina s takšnim proračunom, kot ga trenutno ima, ni zmožna plačati. Zato se o možnostih sofinanciranja pogovarjajo z večjimi podjetniki v občini. a mkp Tridnevni Balkan Start:up 2016 Velenje, 21. oktobra - V SAŠA inkubatorju prvič organizirajo mednarodni podjetniški dogodek, ki so ga poimenovali Balkan Start:up 2016. Na njem bodo svoje podjetniške ideje razvijali mladi iz Slovenije in Jugovzhodne Evrope. Glede na to, da je Velenje eno od slovenskih mest, ki je najtesneje povezano z balkanskim podjetniškim ekosistemom, so prepričani, da lahko na temeljih obstoječega sodelovanja gradijo nove možnosti za uspešne zgodbe v svetu podjetništva. Slavnostna otvoritev bo jutri ob 17. uri v Podjetniškem centru Standard, ko bo udeležence najprej pozdravil velenjski župan Bojan Kon-tič. Potem bodo udeležencem svojo podjetniško pot predstavili Tanja Skaza, direktorica podjetja Skaza, Sandi Češko, ustanovitelj podjetja Studio Moderna in Rok Lesjak, direktor podjetja Gorenje Gor, ki bo novembra na trg poslalo osveženo in izboljšano različico nekdaj priljubljenih koles pony. V nadaljevanju bodo podjetniške ideje predstavili start:up ekipe iz Slovenije, Hrvaške, Srbije, BIH, Albanije, Kosova in Makedonije. V soboto in nedeljo zanje pripravljajo delavnice, ki bodo potekale v klubu eMCe plac, kjer bodo v nedeljo ob 17. uri pripravili tudi zaključek podjetniškega dogodka. a bš Predstavitev možnosti zaposlovanja v Evropski uniji Velenje, 21. oktobra - Informacijska pisarna Evropskega parlamenta v sodelovanju z Zavodom Nefiks v več slovenskih mestih ponovno pripravlja delavnice o zaposlitvenih priložnostih za mlade v Evropskem parlamentu, ostalih EU institucijah ter hkrati iskanju zaposlitve v drugih državah Evropske unije. Druga v tokratnem nizu delavnic Priložnost. EU bo potekala jutri ob 16. uri v velenjski vili Bianca. Na njej bodo dali posebni poudarek iskanju dela v sosednji Avstriji. Delavnice so namenjene predvsem študentom in mladim iskalcem zaposlitve. a a ■ Naš čas, 13. 10. 2016, barve: CM K, stran 10 10 NAŠI KRAJI IN LJUDJE 20. oktobra 2016 Na Filipinih izgubila strah pred žuželkami Tekmovalko v resničnostnem šovu Survivor, Velenjčanko Katjo Sešel, so sotekmovalci (pre)hitro poslali domov - Športnica od malih nog ni imela težav s fizičnimi napori iger, izdala jo je »psiha« Z Bojana Špegel Velenje, 13. oktobra - Le nekaj dni pred našim srečanjem s 23-letno Velenjčako Katjo Sešel, udeleženko ekstremnega resnič-nostnega šova Survivor, smo si lahko na POP TV ogledali tisti del, v katerem so sotekmovalci Katjo poslali domov. Tisti, ki šov spremljajo redno, so bili zagotovo presenečeni, a Katja danes ve, da se to ne bi zgodilo, če bi bila psihično bolje pripravljena na to, kar jo je čakalo na Filipinih. Ti bodo zanjo tudi po težki preizkušnji ostali pojem raja na Zemlji, z noro lepimi plažami in naravo. In niti malo ji ni žal, da je bila del zgodbe. Katja je športnica od malih nog. V domačem mestu je skoraj 10 let trenirala rokomet. Preden je odpotovala na Filipine, je obiskovala fitnes, več je tudi tekla, a ni pretiravala s pripravami. »Če hočeš sodelovati v tako napornem resničnostnem šovu, moraš biti drzen, ni pa slabo, če si tudi športnik, saj te šport nauči ne le discipline, ampak te tudi psihično okrepi. Na Survivorju je veliko psihičnih pritiskov, zato fizična moč telesa ni dovolj, da si uspešen v njem. Sedaj mi je žal predvsem zato, ker se na igre nisem bolje psihično pripravila,« poudari, ko hkrati prizna, da ni vedela, kaj jo čaka, ko se je prijavila za sodelovanje v preizkušnji preživetja v divjini. Sploh, ker ni redna gledalka resničnostnih šo-vov, od slovenskih je spremljala le prvi Bar, od tujih pa ameriški Survivor. »Mislila sem, da bo vse čisto drugače. Prijavila sem se iz dveh razlogov; zaradi nove izkušnje in poznanstev, pa tudi zaradi visoke denarne nagrade. Ta je bila po mojem mamljiva vsem tekmovalcem.« Vsi, ki jih je spoznala v šovu, so upravičili njena pričakovanja, sploh, ker monotonosti v življenju ne mara preveč. »'Pasali' so mojemu karakterju. Presenečena sem bila, da smo si zelo zaupali, nismo se nič kaj kregali, pa čeprav smo bili konkurenti. Vesela sem, da sem jih spoznala, kar velja za obe plemeni,« pripoveduje Katja. Preden je odpotovala na Filipine, se je bala žuželk. »Strah pred njimi sem hitro premagala, ker jih je tam toliko, da se kar navadiš na njih. Poleg tega te igre tako zaposlijo, da jih niti ne opaziš več,« prizna. Navdušena je bila tudi nad »puščavskim lisjakom« Miranom Stanovnikom, ki je po njenem odlično opravil svoje delo. »Ne, nisem vedela, kdo je. Ko so mi predstavili njegovo življenjsko zgodbo in ko sem ga spoznala, sem bila res navdušena nad njim. Do nas je bil zelo korekten, znal nas je spodbuditi, nam vliti voljo.« In zakaj je izgubila tekmovalni duh, zakaj je sotekmovalcem sama povedala, da bi najraje šla domov, kar je verjetno pretehtalo, ko so glasovali, koga bodo izločili in poslali domov? »Survivor je »paket«; na eni strani je velik fizični napor, ki zame ni bil problem. Druga Stranje pomanjkanje vseh osnovnih življenjskih potrebščin, ki smo jih navajeni doma. Tretja stvar pa so pritiski in okoliščine, ki jih gledalci verjetno niso niti zaznali, mi pa smo jih še kako občutili. Skupek vsega tega, potencirano z mojimi zdravstvenimi težavami, je bil »kriv«, da sem izpadla. Dobro se poznam, vedela sem, da se bom težko pobrala, motivacija mi je padla, nisem pa hotela škodo- vati svojemu plemenu.« Ja, tudi ona je bila lačna, shujšala je skoraj 7 kilogramov. »Tako lačna, kot sem bila na Filipinih, nisem bila še nikoli. To je bil zame velik izziv.« Ko želela »fast food« hra^ ne. Bolj kot je bila mastna in polna ogljikovih hidratov, bolj ji je teknila, saj take hrane na Filipinih ni bilo. Najbolj je pogrešala Nino Katja ne skriva, da ima že tri leta dekle. Nino si želi v prihodnosti tudi zaživeti skupaj, ustvariti družino. »Homoseksualnost danes ni več tak tabu, kot je bila pred leti. Še vedno pa se mnogi ne strinjajo z istospolno usmerjenostjo, zato posegajo v naša življenja. Naredili smo korak naprej, a na cilju še nismo,« pove iskreno. Njeni s o t e k-movalci so to, da ljubi žensko, dobro sprejeli. »Bili so zelo odprti, prav vsi. Povedala sem jim, da imam dekle in to je bilo to.« Za sodelovanje v šovu seje prijavila tudi Nina, a ni bila izbrana. »Če bi bila z mano, bi se zagotovo vse odvilo drugače. Dobro me pozna, ve, v čem so moje šibke točke, zna me spodbuditi, ko naletim na ovire, zato bi se verjetno tekmovanje zame odvilo bolje, kot se je.« Ob vrnitvi domov se je najbolj razveselila prav srečanja z Nino, pogrešala jo je bolj kot hrano. Velenjčani jo prepoznavajo Katja ni pričakovala, da bo z nastopom v resničnostnem šovu postala tako prepoznavna med someščani. To jo še vedno preseneča. »Ustavljajo med v trgovinah, na ulici, z mano se hočejo fotografirati, posnela sem video voščilnico za rojstni dan. Mnogi me vprašajo, kako je bilo, res jih zanima. Meni to veliko pomeni,« prizna Katja, ki končuje študij menedžmenta. Trenutno piše magistrsko nalogo, po tihem pa računa, da ji bo morda pri iskanju službe prepoznavnost pomagala. »Zanima me menedžment v športu, področje varovanja, pa tudi pravo in ekonomija.« Seveda še ne ve, kam jo bo zapeljalo življenje, ve pa, da bi rada še kdaj doživela kaj podobnega, kot je bil Survivor. ■ »Treba je delati in delati« S sprotnim učenjem pridobiš delovne navade, meni diamantni maturant poklicne mature Dejan Sevčnikar iz Šmartnega ob Paki - Cilj magisterij, morda še kaj več Tatjana Podgoršek Pred nedavnim sta predsednik RS Borut Pahor in ministrica za izobraževanje, znanost in šport dr. Maja Makovec Brenčič na Brdu pri Kranju segla v roko 81 diamantnim maturantom, ki so dosegli na letošnji splošni in poklicni maturi vse točke. Vabilo za sprejem je med maturanti šol Šolskega centra Velenje prejel Dejan Sevčnikar iz Šmartnega ob Paki - dijak Strojne šole Šolskega centra Velenje, ki je na poklicni maturi osvojil vseh 23 točk. »Ne hvalim se rad, a moram priznati, da mi je bilo všeč. To vendarle ni dano vsakomur,« je komentiral snidenje z omenjenima. Dejan je povedal, da je poleg poklicne mature zaradi vpisa na univerzo opravljal še izpit iz petega predmeta. Odločil se je za angleščino. »Ob pogledu s strani bi kdo porekel, da je bilo enostavno. Pa ni bilo tako. Res sem imel povprečje vsa štiri leta 5.0, a sem se pripravljal na zrelostni izpit sam, vadili smo tudi s sošolci. Dejansko pokažeš, koliko si se naučil v 13 letih, koliko si nadgradil znanje, ki so ti ga dali učitelji.« Njegovi sovrstniki znajo povedati, da je s pridnostjo in zagnanostjo izstopal najprej v osnovni šoli v Šoštanju, od šestega razre- da na šoli v Šmartnem ob Paki, zadnja štiri leta pa na omenjeni strojni šoli. V kroniki slednje bo poleg tega, da je prejel naziv izjemen dijak šole v šolskem letu 2015/2016, njegovo ime zapisano še v mnogih projektih, v katerih je sodeloval, in v zmagovalni ekipi mednarodnega tekmovanja Balkan junior v Črni gori. Mora biti dober dijak med šolskim letom stalno »na preži«? »Zamujeno se sicer da nadomestiti, a je lažje, če delaš sproti. S tem pridobiš delovne navade, ki ti koristijo povsod.« Namenja ves prosti čas sa^ mo učenju? O ne, izvemo Svojo radove^ dnost zna po tešiti tudi na druge načine, predvsem pa je strasten ga silec pri PDG Lokovica. V življenju si je začrtal jasne cilje Kot štipendist velenjskega Gorenja nada- Dejan Sevčnikar, diamantni maturant ljuje izobraževalno pot na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru. Odločen je pridobiti najprej naziv univerzitetni diplomirani inženir strojništva, nato magister, ne izključuje še novih izzivov. In njegov napotek mladim? »Na to lahko odgovorim na osnovi dosedanjih spoznanj. Predvsem je treba delati in delati.« Vsak dan tri nove bolnfce V Velenju prireditev ob rožnatem oktobru - Skoraj vsak dan v velenjskem društvu za boj proti raku kakšen nov član -Ambasadorji zdravja Tatjana Podgoršek Oktober je svetovni mesec boja proti raku dojk in rožnata pentlja znak zavedanja pomena preventive proti tej bolezni, ki je še vedno med najpogostejšimi boleznimi pri ženskah. Rožnati oktober bo velenjsko društvo za boj proti raku v sodelovanju še z nekaterimi zaznamovalo s prireditvijo jutri, v petek, 21. oktobra, od 10. do 12. ure na Promenadi Velenje. Vsako leto na novo zboli 1300 žensk in 10 moških Branka Drk, predsednica Društva za boj proti raku Velenje, ob tej priložnosti poudarja, da je bolezen visoko ozdravljiva, če pravočasno zaznamo spremembe in začenmo potrebno zdravljenje. Kljub številnim akcijam, preventivnim delavnicam vsako leto v Sloveniji za rakom na dojki na novo zboli 1300 žensk in 10 moških, zaradi bolezni pa umre na leto 400 žensk in 5 moških. »To pomeni, da bodo danes vsaj tri Slovenke izvedele, da so zbolele za rakom dojk. Vse te ženske so tudi mame, žene, hčere, babice, sestre, najboljše prijateljice in sodelavke, ki imajo v družbi pomembno vlogo,« dodaja Urška Kladnik iz društva. Po po- datkih slovenskega združenja za boj proti raku dojk Europa Donna je zaradi poznega odkritja bolezni preživetje bolnic pri nas pod evropskim povprečjem, saj skoraj polovica žensk pride prvič k zdravniku z lokalno napredova-no boleznijo. V društvu namenjajo največ pozornosti izobraževanju. Aktivnosti v zvezi s tem potekajo celo leto, dvakrat na mesec pripravijo učne delavnice samopregledova-nja dojk. »Da lahko pravočasno ukrepamo, da smo korak pred rakom, je treba prisluhniti svojemu telesu in bolezen prepoznati. Pri tem imajo društva, kot je naše, pomembno vlogo. Tega se še ka- ko zavedamo, zato izvajamo številne aktivnosti.« Poleg tega, kako prepoznati bolezen, je pomoč članic društva neprecenljiva pri iskanju informacij, kako najlažje in najhitreje do obravnave, kar je v današnjih časih zaradi razmer v zdravstvu kar težko. Ambasadorji zdravja tudi mladi Odziv na njihove aktivnosti -zagotavlja Drkova - je v tukajšnjem okolju precejšen. Da so odmevne, dokazuje to, da v društvo praktično vsak dan vpišejo kakšnega novega člana. »Občani se zavedajo tega, da smo sami odgovorni za svoje zdravje, kar poudarjamo na vseh predavanjih, delavnicah. Veseli nas tudi, da se vse več ljudi zaveda potrebe po odgovornem, zrelem in temeljitem pristopu.« Z zadovoljstvom jih navdaja vključevanje mladih v aktivnosti društva. Zanje je pripravilo kot edino v Sloveniji nov projekt Ambasadorji zdravja. Pri tem sodelujejo z učenci osnovne šole Gorica. V njem mladi pod vodstvom mentorjev poučujejo svoje vrstnike. Mentorje so izobrazili v društvu. Pred krizo je društvo za svoje potrebe našlo razumevanje v podjetjih. Ta so se kasneje »potegnila« vase in je pripravljenosti za sodelovanje danes manj. »Vendar se mi zaradi tega ne ustavljamo. V dogovoru smo s podjetjem Skaza Velenje za skupno akcijo, ki jo načrtujemo prihodnji mesec,« je še dejala Branka Drk. ■ Naš čas, 13. 10. 2016, barve: CM K, stran 11 13. oktobra 2016 Ljubezen in druge plesne zgodbe Balkan Dance Project Vol.2 še boljši kot lanski - Predstava si zasluži veliko ponovitev Velenje, 13. oktobra - V četrtek je bila v kulturnem domu velenjska premiera mednarodnega plesnega projekta Balcan Dance Project Vol.2. Lanski prvi del je nastajal v Velenju, letošnji drugi pa v Beogradu, saj sta kopro-ducenta Festival Velenje in Ma-dlenianum teater iz Srbije. Že lanski projekt je na noge dvignil vso dvorano, letos pa je bil še za nekaj odtenkov boljši, zato je bil tudi odziv občinstva izjemno topel. V ponedeljek so plesno predstavo, sestavljeno iz dveh delov, videli tudi velenjski šolarji, sedaj se seli v Sežano. Ustvarjalci upajo, da bodo z njo gostovali še po drugih mestih in tudi večjih festivalih na območju nekdanje Jugoslavije. Med petimi vrhunskimi plesalci iz držav bivše Jugoslavije je bila res posebna kemija, ki je prevzela tudi tiste, ki plesnih predstav ne spremljajo pogosto. Sedaj jih zagotovo bodo, saj je bilo doživetje vrhunsko. Projekt, ki krepi medkulturni dialog v jeziku umetnosti - ustvarjalci pravijo, da »kar politika in vera ločujeta, umetnost združuje«, sta letos sodelovala lanska koreogra-fa. Oba sta vrhunska, kot nam je povedal Beograjčan Aleksandar Ilic, sta oba ljubljenca tamkajšnjega občinstva. Nič čudnega, da so bile kritike po beograjski premieri odlične, kar velja tudi za odziv občinstva. »Hkrati pa ca Mavec (Slovenija), Ema Jenko™ (Hrvaška) in kar trije mladi baletniki Branko Mitrovic (BIH) ljubezni, utripu ritma srca, iskanju bistva življenja. S pomočjo plesnega jezika je koreografija Isti plesalci, dva koreografa, dve povsem različni plesni zgodbi. Projekt je na noge dvignil tudi občinstvo v velenjskem domu kulture. sva zelo različna, kar daje predstavi svoj čar,« je dodal Ilic. Koreografa Igorja Kirova na velenjski premieri ni bilo, a njegova koreografija »The Cube Untold« je bila ob minimalistični glasbi močno izpovedna. Plesalci Moj- ter Luka Živkovic in Jakša Filipo- vac (Srbija), so se v njej spraševali, kdo smo, kje smo in zakaj smo tukaj. Ilič je za temo izbral Sonetni venec Franceta Prešerna. Z istimi plesalci je ustvaril povsem drugačno zgodbo, zasnovano na izrazila bistvo pesnikove osebnosti; ljubezen do žene, življenja, domovine in svobode. ■ bš Mladi migali v Pikinem mestu Na dvodnevnem Mini festivalu otroških plesnih skupin se je na odru zvrstilo več kot 200 plesalcev - Pripravili so jim tudi Pikine ustvarjalne delavnice Med 29 najboljšimi plesnimi stvaritvami pretekle sezone sta bili dve, ki sta nastali v velenjskem Plesnem studiu N. Foto: Velimir Bunjevčevič Bojana Špegel Velenje, 15. in 16. oktobra - V velenjskem kulturnem domu je ob koncu minulega tedna že tri-najstič potekal Mini festival otroških plesnih skupin Pika miga, ki ga je organiziral Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v soorga-nizaciji s Festivalom Velenje. Na njem se v okviru Pikinega festivala vsako leto predstavijo najboljše koreografije otroških plesnih skupin iz vse Slovenije, ki jih je letos izbrala selektorica Andreja Kopač. Da je bilo dogajanje še bolj pestro, je festival Pika Miga obiskala tudi čisto prava Pika Nogavička. Vodja velenjske območne izpostave JSKD Nina Mavec Krenker nam je povedala, da se je v dneh predstavilo 29 pesnih miniatur. Plesalci, bilo jih je več kot 200, so bili iz vse države, saj gre za državno srečanje, ki ima strogo selekcijo. »Videli smo najboljše otroške plesne stvaritve pretekle sezone. Najprej se plesne skupine predstavijo na območnih sre- čanjih, že na regijska pa se uvrstijo zelo dobre, dramaturško in ko-reografsko osmišljene plesne miniature. Uvrstitev na festival Pika miga je zato velik uspeh, saj je dobre plesne produkcije v Sloveniji veliko.« Tudi zato je bila naša sogovornica zelo vesela, da se je na festival Pika miga z dvema miniaturama uvrstil tudi Plesni studio N. »Prva je Kapljepot, ki sta jo soustvarili plesalki Pia Čretnik in Urška Car ob mentorstvu Polone Boruta. Predstavili sta jo že na državnem tekmovanju Opus 1. Druga miniatura Potovanje je nastala v moji koreografiji, lahko pa rečem, da smo ponosni na naše plesalce, ki vedno znova dosegajo državni vrh.« Tudi letos so festival Pika miga popestrili z dodatnim dogajanjem: za mlade plesalce. Zanje so po plesnih nastopih pripravili likovne in gledališke delavnice, ki sta jih izvedla Pikin festival in KUD Dudovo drevo. Za mentorje, bilo jih je 25, pa so organizirali okroglo mizo o aktualnih vprašanjih delovanja v novi sezoni. Vsi sodelujoči so si ogledali tudi razstavo ilustracij Marije Lucije Stupica v velenjski Galeriji. a rekli so ) Nina Meško, svetovalka za sodobni ples pri JSKD: "Pika miga je pomemben festival, saj se nanj uvrstijo le najboljši mladi plesalci, ki so se uspešno predstavili tako na območni kot regionalni ravni. Državni festivali, kot je Pika miga, so nagrada in veselje za vse, ki se lahko predstavijo na njih. Hkrati pa se v Velenju udeležijo posebej za njih pripravljenih ustvarjalnih delavnic in tako pridobijo nova znanja. Vsaka tri leta se festival poveže z mednarodno konferenco plesne pedagogike, ki jo bomo ponovno pripravili prihodnje leto." KULTURA 11 Tržnica, odeta v jesen Tržnica v Šoštanju živi. Enkrat bolj, drugič malo manj. Se pa člani Krajevne skupnosti Šoštanj trudijo, da bi to, v Šoštanju tako željno pridobitev, čim bolj približati občanom, starejšim in tudi mlajšim. To soboto so tako organizirali dogodek za najmlajše. Tržnica je bila odeta v jesensko ozračje, obarvana z otroškim smehom ter prepolna zadovoljnih in veselih obrazov. Na pomoč so članom KS Šoštanj priskočili šoštanjski taborniki rodu Pusti grad, kmetija Mazej in Anja Lampret. Otroci so skupaj s starši ustvarjali čarovniške buče, slikali jesenske motive, Anja Lampret pa je vsem vedoželjnim malim sončkom obrazke poslikala v različne pravljične junake. Urška Kurnik, predsednica KS Šoštanj, zadovoljno prizna, da je bil dan nadvse uspešen. Hkrati pa občane poziva k strpnosti, saj nekateri radi navržejo očitek, da tržnica premalo živi. »Vsaka stvar potrebuje svoj čas zorenja. Enako je z našo tržnico. Naša tržnica bo živela, tako ali drugače. To je naša naloga, naš cilj. Ker je to zaprt objekt, ima zato prednost, saj jo je možno izkoristiti tudi v slabem vremenu. Zato za prihodnje že snujemo nove načrte za nove dogodke.« a Maša Stropnik Foto: Aleksander Kavčnik V intimnem ozračju poezije in glasbe Velenje, 13. oktobra - V preddverju Knjižnice Velenje je bila v organizaciji knjižnice in Literarnega društva Hotenja predstavitev nove pesniške zbirke Velenjčanke Božene Tanšek - Bože. Naslovila jo je Pesmi mavrične duše. V zbirki se sicer lahko najde vsak, ki posega po tovrstni literaturi. Motivno-tematski lok pesmi je raznovrsten; zajema najintimnejša življenjska doživetja na eni strani, pa tudi družbene pojave na drugi strani mavrice. Pester je tudi slog upodabljanja; liričen v osebno izpovednih in zbadljivo satiričen v socialnih pesmih. Pogovor z avtorico je vodila Tatjana Vidmar, Božine pesmi je brala Željka Graber, odlični glasbenik Zmago Štih pa je prireditev popestril z glasbenimi vložki na diatonični harmoniki. Večer je minil v intimnem ozračju poezije in glasbe. Knjigo, ki jo je Božena Tanšek - Boža izdala spomladi, je oktobra prvič predstavila v svojem mestu. V Pekarni bo spet strašilo Velenje, 27.-31. oktobra - Mladinski center Velenje bo konec meseca ponovil lanskoletni uspešni projekt Hiša groze v Pekarni v Starem Velenju. Skupina mladih ponovno ustvarja srhljivo sceno, izvirno zamaskirani igralci pa se pripravljajo na strašenje obiskovalcev. Posamezniki in manjše skupine lahko svoj termin za obisk Hiše groze, ki bo odprta od 27. do 31. oktobra med 16. in 22. uro, rezervirajo s prijavo na elektronskem naslovu. Ogled Hiše groze ni primeren za osebe, mlajše od 12 let. Romsko društvo praznuje 20-letnico Velenje, 21. oktobra - Jutri ob 18. uri se bo v dvorani centra Nova začela prireditev ob 20-letnici velenjskega romskega društva Romano vozo. Vabijo na družaben dogodek s športno in kulturno noto, na katerem ne bo manjkalo glasbe, plesa in poezije. Popoldne bo potekal tudi nogometni turnir. a tf I Naš čas, 13. 10. 2016, barve: CM K, stran 12 12 KULTURA »«^AS 20. oktobra 2016 Lepi kamen je vesel abonenta Abonma Lepi kamen, ki v organizaciji Zavoda za kulturo Šoštanj neprekinjeno teče od leta 2010, bo naprodaj do konca oktobra Milena Krstič - Planine Šoštanj - Gotovo je bila odločitev Zavoda za kulturo Šoštanj pred šestimi leti, da uvedejo gledališki abonma, drzna in pogumna. Pa ne zato, ker ne bi bili zmožni v Šoštanj pripeljati do- > V abonma vpisujejo v Mestni galeriji Šoštanj do konca oktobra abonenti podaljšujejo abonmaje, vpisali smo jih že več kot sto, želimo pa si še novih.« Vsa leta doslej so si abonenti lahko ogledali bodisi pet, bodisi šest predstav. V sezoni 2016/2017 si jih bodo pet. Program sestavijo na osnovi želja abonentov. »Najraje ima- jo komedije, kar je potrdila tudi anketa, ki jo abonenti izpolnijo ob nakupu abonmaja.« Abonma Lepi kamen bo naprodaj do konca oktobra v Mestni galeriji Šoštanj (od 10. do 15. ure in od 16. do 18. ure). Obrnite se na Dejana. brih predstav in dobrih izvajalcev, bolj zato, ker ni bilo jasno, kako bodo zamisel, ki jo je bilo treba potrditi z obiskom, sprejeli Šoštanjčani. »Prvo leto smo prodali okoli 100 abonmajev, kar je bil za nas velik uspeh. Potem je število abo- Mag. Milojka B. Komprej: »Najraje imajo komedije.« nentov iz leta v leto raslo, lani smo jih imeli že 154,« pravi mag. Milojka B. Komprej z Zavoda za kulturo. »Tudi za novo sezono z veseljem ugotavljamo, da stari sreda, 9. novembra, komedija Marka Camolletija Seks in ljubosumnost, Šentjakobsko gledališče Ljubljana, režija: Jaša Jamnik; sreda, 14. decembra, koncert Dober dan življenje, tercet Ka-trinas (Katarina Habe, Petra Grkman, Sanja Mlinar - Marin); sreda, 18. januarja 2017 - komedija Curtha Flatowa Mož, ki si ne upa, KUD Gornji Grad, režija: Anica Stakne, pomočnica: Romana Tesovnik; sreda, 1. februarja 2017 - komedija Floriana Zellerja Resnica, Šentjakobsko gledališče Ljubljana, režija: Gregor Tozon sreda, 15. marca 2017 - komedija Roka Vilčnika Učinek kobilice, KD AG Velenje, režija Dejan Spasič. Zverinice Šoštanj, 13. oktobra - Mlada kiparka Nadja Osojnik iz Velenja očitno spretno združuje svoji dve diplomi, iz biologije in kemije. Na tokratni razstavi v Mestni galeriji Šoštanj se je predstavila z opusom Velike in male zverinice, naslov nakazuje motiviko, ki jo raziskuje. Na odprtju razstave minuli četrtek je likovna kritičarka Anamarija Stibilj Šajn med drugim povedala: "Razstava je polna ustvarjalnih utrinkov. Medijsko raznolika, likovno formalno pestra in hkrati postavljena v skupen vsebinski okvir. Dojamemo jo lahko kot pomembno postajo na poti oblikovanja njene likovne govorice, kot izkušnjo, ki zrcali raziskovanja, tako v okviru študijskega programa kot tista, povsem njej lastna, ki so jo pripeljala do bogatih osebnih spoznanj, do inventivnih rešitev, pa tudi trdnih temeljev, na katerih bo lahko nadaljevala svojo samostojno kiparsko pot." V šoštanjski galeriji so na ogled velike (med posebej velikimi je mravlja) in male plastike v kamnu, glini, železu, mavcu, bronu in tudi v nekonvencionalnih kiparskih materialih. Izbira materialov jo na eni strani vodi k naravi, v kateri najde motive za svoje ustvarjanje, mravlje, volkovi, medvedi, sove..., na drugi pa jo očiščuje, saj se poslužuje tudi tako imenovanih 'rady' made materialov. Razstavo dopolnjujejo slike z živalskimi motivi. Osojnikova je imela letos prvo samostojno razstavo v Volčjem potoku, prej pa je razstavljala skupinsko in se udeleževala različnih kolonij in delavnic. V imenu organizatorja Zavoda za kulturo Šoštanj je razstavo uradno odprl direktor Kajetan Čop. Na ogled bo do 7. novembra. ■ Milojka B. Komprej, foto Dejan Tonkli Premiera otroške opere Nežni velikan Predstava je končno podobo dobila v Velenju - Z opero začenjajo sklop otroških abonmajev Velenje, 22. oktobra - V soboto ob 10.30 pripravljata Slovensko komorno glasbeno gledališče in Festival Velenje v veliki dvorani doma kulture Velenje premiero otroške opere Nežni velikan. Tako bo Festival Velenje začel sklop otroških abonmajev v sezoni 2016/2017, na premiero pa vabijo vse ljubitelje tovrstne umetnosti. Opero pripravljajo z namenom, da bi v njej skupaj uživali otroci in odrasli. Po tem, ko so se sodelujoči v njej songe naučili v slovenskem komorno glasbenem gledališču, je opera v zadnjih dneh dokončno podobo dobila v Velenju. Tu so namreč potekale zadnje vaje, tudi tehnično podporo operi so dali zaposleni v Festivalu Velenje, v katerem se bodo potrudili tudi, da jo vidi čim več Slovencev. Opera Nežni velikan je bila napisana leta 2006 za opero Co-vent Garden. Libreto je napisan po knjigi Michaela Morpurga, ki je prevedena tudi v slovenščino. Opera vsebuje pomembne teme, s katerimi se otroci identificirajo in jih zadevajo: neprimernost izključevanja drugačnih iz družbe, pomemben del vsebine je ekološko obarvan. S predstavo, ki bo tokrat v slovenščini, želijo dati otrokom eno prvih opernih izkušenj in jim vzbuditi ljubezen do opere ter zavedanje, da je namenjena tudi njim. ■ bš Koleda na reviji Le plesat me pelji Žalec - Velenje, 22. oktobra - Javni sklad za kulturne dejavnosti bo v soboto v Žalcu pripravil 2. del vseslovenske državne prireditve Le plesat me pelji 2016. V Domu II. slovenskega tabora se bo predstavilo 7 folklornih skupin, ki so se v tristopenjskem sistemu selekcije dokazale z zanimivimi in kakovostnimi odrskimi postavitvami. Med njimi je tudi skupina Šaleškega folklornega društva Koleda. Predstavila se bo s koroškimi plesi v odrski postavitvi Katje Rizmal. a bš ALTIERHATOR Kolonija Nataša Tajnik Stupar Že odkar sem bila prvič na likovni koloniji, mi vedno to ponesrečeno poimenovanje poleg nasmeha prinese asociacijo na neke kolonizatorje ali celo na neke insekte, ki živijo v nekih kolonijah, ki so skoraj podaljški originalnih naselbin. Le kdo si je to izmislil? Umetniška kolonija umetnikov nekje na nekem nevtralnem ozemlju pa je lahko razumljena kot neka okupacija nekega ozemlja v smislu kulturne kolonizacije ... hmmm. V resnici pa je videti zelo drugače. Miselne priprave umetnikov so trdne in zagotove, saj se je treba pripraviti kondicijsko na deset in večurno dnevno ateljejsko delo, ki v očeh nepoznavalca pomeni sproščanje in uživanje ob mazanju barve na neke temeljnike, platna ali papirje. Seveda se je potrebno tudi fiziološko sprostiti ob konzumaciji alkohola, mehkih drog in nikotina; tudi za nepoznavalce. Tomaž Brejc je pred dnevi na FB zapisal, da je umetnost, slikarstvo, slika še ena od oaz človekove kreativnosti, ki je ustvarjena s človeško fizično aktivnostjo. "Slika, je rekel Meyer Schapiro, je zadnji neodtuje-ni ročni izdelek naše civilizacije. Slika - ne glede na to, ali gre še za platno ali za sodobne tekstile, papirje, plastike in umetne snovi, ki ji služijo za nosilec, je tudi eno njenih končnih orodij: podobno kot to velja za tipkovnico ali kolo ali akustično kitaro. Sodobni ekrani so prav tako slikovna polja, kot so bile freske, zapis na papirju A4 formata je še vedno nenadomestljiv. Šta-felajna slika je tako osebna, da je ne more nadomestiti noben ekran. Dokler ne bomo začeli predmetov upravljati z našimi mislimi in elektronskimi protezami, ki bodo nadomestile roke, bodo risbe, slike, grafike še najbližje našemu delujočemu, mislečemu, empatičnemu telesu, medtem ko si nekaj predstavlja, snuje, načrtuje in upodablja. Slika je še vedno predstavno bitje, ki je najbližje naši telesni eksistenci, čutnemu izrazu, nepredvidljivi vzajemnosti duha in telesa." Če bi pogledali skozi očala nekega neznanega in objektivnega opazovalca, bi bilo to početje skrajno neumno in diletantsko: da se sreča petnajst ljudi, ki oddidejo na skriven in miren kraj, kjer se družijo in skupinsko kreativno ustvarjajo, mažejo barve na neke omejene površine različnih materialov ... Tako se (mogoče) sproščajo, da lažje živijo v tem podivjanem svetu. Seveda med seboj izmenjujejo poglede, izkušnje, mnenja in doživetja, tudi materiale. Sama sem se kolonij v Sloveniji kar izogibala, saj kot mlada in neizkušena umetnica nisem prepoznala kvalitet in prednosti, ki si jih lahko pridobil ob druženju s starejšimi kolegi. Izmenjava informacij in prenos izkušenj od starejših na mlajše je kot neka iniciacija na poti do zrelosti. Veliko je bilo tudi alkohola, ki je prinašal nedelovno in kaotično vzdušje, ki je meni osebno prinašalo popolno neizrabo časa in nezadovoljstvo duha. Recimo, pred dvanajstimi leti sem bila na eni koloniji, v kateri je že ob desetih dopoldne donelo od veselja in omamljenosti. Potem sem bila na eni, v kateri je bila skupina najpametnejših umetnikov, ki so bili najboljši na svetu. Njihove slike so se slikale kar same. Hodili so okoli in cel teden modrovali, kako so dobri in nas ostale, 'ta butaste' , ki smo delali, spreobračali h 'ke-lihu modrosti'. Potem raje nisem več hodila, ker se mi je zdelo, da je v Sloveniji nemogoče naleteti na takšno kolonijo, v kateri se resnično dela, če se že takšno druženje oz. srečanje imenuje kolonija. No, po petnajstih letih mi je uspelo najti eno takšno. In to čisto blizu, čez dva hriba in eno grapo. :) Za to sem izredno hvaležna, saj mi je v petih dneh uspelo končati pet slik srednjega formata in pustiti tri nedokončane za domov. Neverjetno, kakšna delovna vnema. Tako smo slikali, kot da je danes zadnji dan in da je treba naslikati vse, kar je, in to takoj zdaj. Navdih smo iskali v mračnih podobah Jožeta Tisnikarja in razmišljali o minljivem življenju, ki s svojo lepoto in grenkobo riše brazde v naše obraze. Pobegnili smo iz sveta za kratek čas in dobili privilegij, da smo lahko neobremenjeno ustvarjali pet dni v tišini pohorskih gozdov. Najstarejši slikar je bil star 70 let in najmlajša 30 let. V bistvu smo se resnično 'updejtali' s tem, kar je bilo, in s tem, kar bo. Naslikali smo pozabljene misli in podobe, ki postajajo ekskluzivne v času digitalne demence in virtualnega žalovanja družbe za njeno neumnostjo. Če vas zanima, kaj smo naslikali, vas prijazno povabim v Malo galerijo (KGLU Slovenj Gradec), kjer bo v začetku novembra tudi otvoritev razstave. Do takrat pa: vse dobro. ■ ■ 107,81 Naš čas, 20. 10. 2016, barve: CM K, stran 13 20. oktobra 2016 107,8 MHz 13 Radijski in časopisni MOZAIK Tudi s pomočjo radia do večje bralne pismenosti Že vrsto let so vrata uredništva tednika Naš čas na Kidričevi cesti v Velenju in Radia Velenje v Starem Velenju odprta za tiste, ki želijo spoznati, kako nastaja časopis in kako radijske oddaje. Nekateri mladi novinarji na osnovnih šolah v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki ter tudi srednješolci so z nami večkrat, drugi bolj poredko. Predstavitev projektov, življenja in dela v svojih okoljih kot najpogostejše teme radijskih oddaj, pa so prijetna popestritev programa. Med tistimi, ki so pogosteje z nami in ki so pokazali, da so se že na samem začetku šolskega leta lotili projektov zelo zavzeto, so učenci osnovne šole bratov Letonja iz Šmartnega ob Paki. Minuli petek so se učenke Sara Germ, Vida Ramšak in Maša Urleb z mentorico in pomočnico ravnatelja Petro Vnuk mudile v radijskem studiu zato, da bi prestavile dva projekta, s katerima bodo na šoli v tem šolskem letu poskušali dvigniti bralno pismenost. »Na šoli znova izvajamo bralni projekt, ki smo ga tokrat poimenovali Na krilih podob resničnosti in domišljije. V njem sodelujejo vsi učenci od 1. do 9. ra- zreda, njegov cilj pa je spodbujanje branja in pozitivno vplivanje na dolgoročno željo po branju,« je povedala Petra Vnuk. Kot je še pojasnila, učenci v okviru pouka književnosti vodeno raziskujejo svet literature in literarnih junakov, svet domišljije in domišljijskih zgodb. Ta projekt bodo sklenili na kulturni dan februarja prihodnje leto. Drugi projekt, ki ga na šoli izvajajo že dalj časa, pa je namenjen bolj branju. Z Modrim bralcem želijo dvigniti bralno sposobnost pri učencih, jih spodbuditi k pogostejšemu branju knjig, povečati njihovo motivacijo za branje. To naj bi vplivalo k izboljšanju učnih dosežkov učencev. • Tp PESEM TEDNA na Radiu Velenje Izbor poteka vsako soboto ob 9.35. Zmagovalno skladbo pa lahko slišite v programu Radia Velenje dvakrat dnevno: po poročilih ob 9.30 in po poročilih ob 14.30. 1. I'VAN IN BUSHY - Hočem te le zase 2. 101KA BAND - Lubice moje 3. ATLANTIX - Ali veš Avtor, aranžer in kitarist I'van (Ivan Bekčič) nadaljuje predstavljanje skladb, ki nastajajo v sodelovanju z gostujočimi slovenskimi vokalisti. Pred poletjem je predstavil skladbo Vsak dan, v kateri je zapel legendarni Pero Lovšin, tokrat pa je k sodelovanju povabil vokalista primorske zasedbe Heavenix Bushyja, s katerim sta posnela poskočno skladbo Hočem te le zase. Ekipa osnovne šole iz Šmartnega ob Paki v studiu Radia Velenje LESTVICA domače glasbe GLASBENE novice Depeche Mode se maja 2017 vračajo v Slovenijo Skupina Depeche Mode je ob izidu njihovega najnovejšega studijskega albuma napovedala svetovno turnejo Global Spirit Tour. Album Spirit bo na prodajne police prispel v začetku prihodnjega leta, na veliko veselje oboževalcev pa ga bomo lahko v živo slišali tudi v Sloveniji. Britanska skupina bo namreč v okviru svetovne turneje 14. maja nastopila tudi v ljubljanski dvorani Stožice. Pionirji elektro popa osemdesetih so se v Ljubljani ustavili že pred desetletjem, ko so v okviru turneje Touring The Angel nastopili na bežigrajskem stadionu. Spirit bo že 14. studijski album Depeche Mode, ki slovijo po uspešnicah, kot so People Are People, Just Can't Get Enough in Personal Jesus. chestra, Milking the Goatmachi-ne, Dew Scented, Dead Lord, The Devil Izegrim, Metalste-el, Mist, Rest in Fear, Morana, Layment, Total Annihilation in drugi. Organizatorji z zanimivo zimsko različico festivala metal glasbe ciljajo na tiste ljubitelje metala, ki so hkrati tudi privrženci smučanja in drugih zimskih športov. Tako so pripravili posebne metal pakete, ki vključujejo smučanje na Voglu, festivalsko vstopnico in šest prenočitev. Vsekakor zanimiva ponudba. 20.000 obiskovalcev se je poklonilo Princeu Številni glasbeniki so se minuli petek s štiriurnim koncertom poklonili kolegu Princeu, ki je aprila letos umrl zaradi prevelikega odmerka protibolečinskih zdra- V svoji karieri je britanski trio, ki ga sestavljajo Martin Gore, Dave Gahan in Andy Fletcher, prodal več kot 100 milijonov plošč, njihovi albumi in pesmi pa so večkrat kraljevali na vrhovih glasbenih lestvic po vsem svetu. MetalDays dobivajo zimsko različico Eden najbolj znanih glasbenih festivalov pri nas, MetalDays, bo dobil še zimsko različico. Marca bodo namreč v idiličnem okolju gorenjskih planin v Bohinjski Bistrici pripravili festival Winter Days of Metal. V tamkajšnji dvorani bodo med 19. in 25. marcem nastopili Destruction, Flotsam & Jetsam, Taake, Belphegor, Draconian, Holy Moses, Shining Orden Ogan, Disharmonic Or- I 1 Î For You pa se je z nepogrešljivimi orglicami pridružil tudi pevki Chaka Khan. Koncert je s kratkim videosporočilom, v katerem se je zahvalil Princeu za vsa velika dela, odprl Barack Obama. Prince je svoje življenje preživel okrog rojstnega Minneapolisa in sosednjega Saint Paula. S svojim fun-kovskim slogom je postal znan kot »zvok Minneapolisa,« umrl pa je 21. aprila na svojem posestvu Paisley Park, ki so ga prejšnji teden odprli tudi za turiste. Nobelova nagrada za literaturo letos Bobu Dylanu Nobelovo nagrado za literaturo letos prejeme ameriški glasbenik Bob Dylan za nov pesniški izraz znotraj ameriške pesniške tradicije, je v Stokholmu sporočila Švedska kraljeva akademija. Dylan je vse od 60. let do danes ohranil status vrhunskega avtorja glasbe in besedil. Robert Allen Zimmerman, kakršno je njegovo pravo ime, je svojo glasbeno pot kot Bob Dylan začel v Greenwich Vilageu. Na glasbeno sceno je prodrl leta 1963 z drugim albumom The Freewheelin' Bob Dylan, ki je z izrazito politično vil. Pred 20.000 poslušalci se je v glavnem mestu Minnesote zvrstila množica nastopajočih, med njimi tudi legenda soula Stevie Wonder, ki ga je Prince štel za svojega vzornika. Med drugim je zapel veliko Princeovo uspešnico Purple Rain, pri izvedbi skladbe I Feel protestno in družbeno kritično vsebino močno zaznamoval tedanjo ameriško kulturo. Dylan je v svoji karieri raziskoval raznovrstne ameriške tradicije in glasbene žanre, ki jih je pogosto spajal z angleško, irsko in škotsko folk glasbo. V Sloveniji je nastopil štirikrat - leta 1991, 1999 in 2010 ter nazadnje lani v dvorani Stožice, ko je predstavil album Shadows in the Night. Vsi letošnji dobitniki bodo nagrade tradicionalno prevzeli v Stockholmu 10. decembra, na obletnico smrti švedskega izumitelja Alfreda Nobela. V Velenje prihaja Siddharta Skupina Siddharta se po nekaj letih ponovno vrača v Velenje. Vsi privrženci skupine bodo prišli na svoj račun to soboto, 22. oktobra, ko bo skupina nastopila v velenjski Rdeči dvorani. Za ogrevanje občinstva bodo poskrbeli gostje Bo! In Nije, vse skupaj pa se bo začelo ob 20. uri. Potem ko so lani ob 20-letni-ci člani skupini Siddharta svoje oboževalce razveselili z dvajsetimi novimi pesmimi, ki so jih izdali na dveh albumih Infra in Ultra, so se zdaj odločili te ponuditi še na vinilu. S tem sledijo trendu, ki je v zadnjem času prisoten v diskografski industriji tako v svetu kot pri nas. Hkrati skupina predstavlja tudi nov single z naslovom Do konca, ki ga bo gotovo moč slišati tudi na sobotnem koncertu. •M ^ & i ■/ 1 !_*•' t § m Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in vsak četrtek v tedniku Naš čas 1. Pvaninski abuhi - Ne muči me 2. Gorenjski kvintet - Dvigni glavo 3. Mladi godci - Slavljencu 4. Frajerke - Tam kjer je moje srce doma 5. Ansambel Vihar - Ko pride čas 6. Veseli Dolenjci - Do lune in nazaj 7. Ansambel Vikend - Staram se 8. Ansambel Azalea - Kam se pelje svet 9. Mladi upi - Dekle, poslušaj 10. Prleški kvintet - Izginile so sanje www.radiovelenje.com zelo NA KRATKO MODRIJANI Ta četrtek in petek, 20. in 21. oktobra, bo v celjski dvorani Zlatorog velik spektakel Noč Modrijanov 2016. Skupno bo na prireditvi nastopilo več kot tisoč nastopajočih iz vseh koncev Slovenije. Kot je znano, so vstopnice za letošnjo prireditev pošlje praktično takoj, ko so se pojavile na prodajnih mestih. Skupno si bo prireditev oba večera ogledalo 12 tisoč obiskovalcev. BOMB SHELL Mlada slovenska skupina Bomb Shell se je širši javnosti predstavila poleti s svojo prvo avtorsko skladbo Narobe svet. S skladbo so želeli opozoriti, da ljudje prevečkrat hrepenimo po materialnih dobrinah, v prehitrem tempu pa tako pozabimo na vrednote, ki resnično štejejo. Za pesem so zdaj posneli tudi videospot. TABU Člani skupine Tabu so se odločili posneti videospot za naslovno pesem svojega zadnjega albuma Nabiral- ka zvezd. Spot so v celoti posneli ponoči, zato v njem ne bo veliko scen, bo pa spot po besedah Tabujev-cev zelo mističen, kakršna je tudi sama skladba. MAKI Matjaž Zivkovič - Maki (ex Drinkers) predstavlja videospot za pesem Dnar. Spot je posnel na Tajskem, zmontiral pa ga je režiser Gasper Hafner, ki se je s filmom Such a Handsome Devil lani predstavil na filmskem festivalu v Can-nesu. Maki je sicer pesem, ki se nahaja na albumu Davek na dodatne vibracije, napisal že pri rosnih 18 letih. NEISHA Neža Buh, bolj znana kot Neisha, je svoj zadnji album Za vesoljke in kavboje izdala leta 2013. 34-letna glasbenica, ki že več kot desetletje sodeluje s producentom Dejanom Radičevicem, zdaj napoveduje nov album. Izšel bo februarja prihodnje leto, prvi single Vrhovi pa je v teh dneh že mogoče slišati. Naš čas, 20. 10. 2016, barve: CM K, stran 14 14 k k Bojan Glavač, nekoč pril-rr jubljen učitelj oziroma pro fesor ter ravnatelj, rad mladim polaga na dušo: »Ko se boste upokojili, da ja ne boste obsedeli doma ob televizorju ali kje druge. Storite vse, da boste nekaj počeli, da boste imeli svoje konjičke. Z veseljem pove, da jih ima kar nekaj. Med dru gim je velik ljubitelj in seveda tudi poznavalec gob (član ve lenjskega gobarskega društva Maruah). Med mnogimi kon jički zelo rad počne še nekaj - čara. Čaranje, pravijo, je tudi umetnost. Odgovor, če je tole njegova čarovnija ali ne, Čvek prepušča vam. Metka (Jenkova), tudi vneta gobarka, je nad njegovim i marauhom navdušena. i k k Če bi narobe brali, kaj pri-rr povedujejo roke vodje poklicne enote velenjskih gasilcev, bi lahko mislili, da poziva k upora bi pištole. Pa ni šlo za to. V popolni gasilski intervencijski opremi so ga opazili vsi tisti, ki so morali slediti njegovim napotkom, pa so gledali predvsem v roke. Ga bomo ob priliki vprašali, kaj med gasilci pomeni tak znak, ker res ne vemo. k k Še bolj kot gasilci so bili na rr veliki vaji v Penku vidni reševalci, saj imajo oranžne čelade in veliko fluorescentnih dodatkov. Vodja intervencije, zdravnik Andrej Lesjak,je vajen hitre akcije, sploh pri reševanju poškodovanih v različnih nesrečah. A tokrat je moral dajati navodila kar osmim ekipam, na pot pa pošiljati kar štiri »re šilce«. Bil je hiter in miren, saj Golič-nikže komandira naprej. ii^AS ZANIMIVOSTI Lego Beatli Pri danskem podjetju Lego so se odločili, da se bodo legendarni skupini The Beatles poklonili s posebno linijo legokock, ki so jih upodobili po animiranem filmu Yellow Submarine iz leta 1968. V setu iz 550 legokock bodo poleg delov za podmornico potovanje hitreje minilo. Čeprav se ni izrazil neposredno, je očitno, da je namigoval na spolnost v breztežnosti. Poznavalci so zato opozorili, da je kaj takšnega v resnici daleč od udobnosti in uživanja. Spolnost v prostoru breztežnosti je namreč fizično zapletena; možna je vesoljska slabost, ker ni težnosti oziroma je ta majh- žnosti na tem planetu je namreč le za dobro tretjino zemeljske. Hitra umiritev med službo Prezaposlena mati treh otrok Suze Yalof Schwartz je nenehno živela v stresu, neprestano na službeni poti med New Yorkom in Los Angelsom. Ko je razmišljala, kako bi se mogla sprostiti, je poskušala z meditacijo, vendar si z večtedenskimi dragimi tečaji ni mogla zares pomagati. Vedela je, da si želi »hitre umiritve«, in tako je postopoma razvila metodo me- Yellow Submarin še figurice vseh štirih članov skupine: Johna Len-nona, Paula McCartneyja, Geor-gea Harrisona in Ringa Starra. Priložena je še figurica Jeremyja Hillaryja Booba, domišljijskega junaka iz animiranega filma. Set legokock Beatlov bo na voljo od 1. novembra, sprva pa ga bo mogoče kupiti le v uradnih trgovinah Lego in spletni trgovini proizvajalca kock. Pobudo zanj je proizvajalcu dal oboževalec skupine The Beatles Kevin Szeto, ki je pojasnil, da je tako želel pokazati naklonjenost do skupine in se pokloniti njihovemu fenomenu. Spolnost v breztežnosti? Elon Musk, ki želi ljudi čim prej spraviti na Mars, je napovedal, da bosta v njegovi ladji restavracija in prostor za »zabavo«, da bo na, pa par med aktom težko ostane skupaj. Sunek odrine partnerja stran, razen če se ves čas trdno ne držita z rokami. Tovrstno okolje lahko pri nekaterih moških povzroča težave cirkulacije krvi, zaradi česar je erekcija otežena ali je celo ni. Da niti ne omenjamo telesnih tekočin, ki bi med spolnim odnosom in po njem v majhnih kapljicah lebdele naokoli. Toda tu se težave še ne končajo: znanstveniki so na miših opazovali, kako vpliva breztežnost na nosečnost in rojstvo. Izkazalo se je, da slabo. Pa ne samo med potjo na Mars, temveč tudi tam. Te- ditacije, ki je zrasla v donosen in med uporabniki zelo priljubljen posel. Odprla je inovativni studio za meditacijo Unplug Meditation, v katerem ponuja svojo različico vodene meditacije, ki jo je očistila simbolov in oblikovala učinkovito ter minimalistično vadbo brez odvečne navlake in velikih besed. »Inštruktorje sem prosila, naj svoje znanje posredujejo na manj mističen in lažje razumljiv način,« pravi Schwartzova in pojasni, da je vadbo obenem organizirala tako, da bi postala meditacija dostopnejša za zaposlene, ki nimajo veliko časa. »Prideš v obupnem sta- nju in odideš odlično razpoložen, vse skupaj pa ne traja več kot pol ure,« je pojasnila. Slovenska plošča lebdi v zraku Na platformi za množično financiranje je ekipa Slovencev pred kratkim predstavila prvi lebdeči gramofon na svetu. Razvojna ekipa je iskala načine, kako ljudem zagotoviti boljšo, novo in drugačno izkušnjo predvajanja glasbe z vinilnimi ploščami. Pri MAG-LEV Audio vinilna plošča lebdi v zraku na magnetni blazini, gramofon omogoča predvajanje plošč s hitrostjo 33,3 in 45 obratov na minuto, priložen je tudi ustrezni adapter za vse vrste vinilnih plošč, ki med predvajanjem lebdijo v višini 37 mm nad ohišjem. Oblikovalci studia De-snahemisfera so za projekt združili moči s podjetjem Topsol, ki se ukvarja s solarno energijo, končni prototip gramofona pa nameravajo razviti do decembra letos. Kot pravijo, bodo prve gramofone podporniki in kupci prejeli predvidoma avgusta 2017. Za lebdeči gramofon bo potrebno odšteti med 1250 in 1350 evrov. Kardinali nasprotujejo McDonaldsu v Vatikanu Ameriška veriga hitre prehrane McDonalds je sporočila, da namerava ob Trgu svetega Petra v Vatikanu odpreti svojo restavracijo. Kardinali, ki živijo nad prostori, kjer naj bi se restavracija odprla, so ogorčeni. Kardinal Elio Sgreccia, ki sam sicer ne živi v stavbi, je načrt McDonald-sa označil za kontroverznega in perverznega. Kot je dodal, odprtje restavracije v bližini bazilike svetega Petra ni niti najmanj spoštljivo do tradicije in arhitekturne zasnove prostora. Če vzamemo razmišljanje kardinalov v zakup, torej ni nič čudnega, da je eden od njih pisal celo papežu Frančišku in ga pozval k posredovanju. Kot je povedal vodja odbora za zaščito zgodovinskega okrožja Borgo Moreno Prosperi, bi bilo odprtje McDonaldsa nov udarec za lokacijo, ki vsako leto pritegne množice turistov. Kot je dejal, je območje v zadnjih nekaj letih izgubilo identiteto, kar je pripisal porastu nezakonitih stojnic s spominki ter manjšim trgovinam v okolici. 20. oktobra 2016 frkanje » Levo & desno « Gostoljubje Tudi ob sklepu akcije Moja dežela - lepa in gostoljubna so se v nekaterih krajih dogajala zborovanja proti domovanjem za pri-bežnike. Kot da smo lahko lepi, ne da bi bili tudi gostoljubni. Navzdol Gospodarstvo in še kaj naj bi šlo pri nas zadnji čas vendarle navzgor. V zim-sko-športnih centrih upajo, da se jih bo pozimi vseeno raje več spuščalo navzdol. Prijaznost Komu in čemu vse je Velenje že prijazno mesto! Ob tem je res čudno, da tu sploh kdo še lahko reče, da se počuti neprijazno. Dražji konec Nekatere je strah smrti. Vse bolj bo strah tudi ožje sorodnike. Zaradi bojazni o vse višjih pogrebnih stroških, ki naj bi se nam spet obetali. Drago je živeti, še dražje bo umreti. Več in manj Mnogi opozarjajo, da je državna poraba prevelika. Zato pa za državljane ostaja vse manj. Tržnica Na trgu dela je zadnji čas pri nas vendarle vse bolj živahno; vseeno se jih z njega še vedno veliko brezposelnih vrača praznih rok. Lepo je! V Sloveniji je pa res lepo živeti - pravijo tujci, ki nas obiščejo! Seveda, ti nas obiščejo in spoznajo naše življenje le za kratek čas. Mali in veliki V pravljicah, ki razveseljujejo otroke, nastopajo zverinice. Mnogi odrasli se pritožujejo, da so mnogi, ki so nad njimi, prave zverine. Po domače Nič ni tako čudnega, če imajo težave s slovenščino priseljenci in tujci na sploh. Hudo je, da jih imajo tudi domačini. Tudi v tem bi nekateri kar po domače. S* RADIO vaeue Naš čas, 13. 10. 2016, barve: CM K, stran 13 13. oktobra 2016 ""^Jis PRILOGA DOM 15 Priloga Dom Jesen in še vedno dokaj prijazno vreme nas vabita, da se lotimo različnih opravil pri urejanju doma. To velja tako za stanovanja kot hišo in okolico. Zato so ideje in nasveti vedno dobrodošli. V tradicionalni priloga Dom bo marsikdo našel kaj zase. V njej smo zbrali nasvete, ideje in ponudnike različnih izdelkov, materiala in storitev z omenjenega področja. Da nas pozimi ne bo zeblo Ogrevalno napravo večstano-vanjske ali enodružinske hiše, ki je bila vgrajena pred več leti, je potrebno prenoviti ali v celoti zamenjati s takšno, ki je sam svoj energetski proizvajalec. Danes lahko izbiramo med številnimi ogrevalnimi sistemi, ki delujejo z različnimi energijskimi viri, z okolju prijazno energijo, ki postajajo dolgoročno gledano v primerjavi s kurilnim oljem in zemeljskim plinom vse bolj konkurenčni. Vsekakor je dobro pred zamenjavo ogrevalnega sistema narediti različne primerjave. Toplotna črpalka Toplotna črpalka deluje v povprečju z dvema tretjinama toplote iz okolja in z eno tretjino električne energije. Toploto iz zraka, zemlje, vode ali odpadne vode industrijskih procesov lahko uporabimo za ogrevanje zgradb ali pripravo tople vode. S pomočjo toplotne črpalke povišamo temperaturo, ki je potrebna za ogrevanje stanovanja ali tople vode. Da to dosežemo, potrebuje električno energijo (1/3 energije). Različni energijski izvori zagotavljajo različne izkoristke. Tako se na primer poraba odpadne toplote v industriji izkaže za zelo gospodarno. Nekaj manj učinkovito je koriščenje zemeljske toplote (s pomočjo zemeljskih sond) in toplote, dobljene iz podtalnice in površinskih voda. Toplota, dobljena iz zunanjega zraka, ima najnižji izkoristek. V načelu velja: manjša, kot je temperaturna razlika med izvorom toplote in potrebno ogrevalno temperaturo, toliko učinkovitejše je ogrevanje. S toplotno črpalko v nekaterih primerih zagotovimo celotno potrebno toploto za ogrevanje in pripravo tople vode, tako da ne potrebujemo niti rezervoarja za gorivo niti dodatne peči in dimnika za ogrevanje. Daljinsko ogrevanje Daljinsko ogrevanje deluje kot velika naprava za centralno ogrevanje, saj preko razdelilnega omrežja oskrbujejo številne objekte ali stanovanjska naselja s toplo vodo za ogrevanje in s sanitarno vodo. Daljinska ogrevanja so najbolj razširjena v mestih ali strnjenih naseljih, kjer je na relativno majhnem območju veliko število stanovanjskih zgradb. Ena od možnosti pridobivanja toplote, potrebne za daljinsko ogrevanje, je sežiganje smeti. Manjši sistemi daljinskega ogrevanja lahko delujejo s toploto iz velikih ogrevalnih naprav ali s pomočjo odpadne toplote, ki se sprošča v različnih industrijskih proizvodnjah, na primer odpadne tople vode, dimnih plinov itd. Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni, da se lahko priključimo na daljinsko ogrevanje? Osnova za dobavo toplote je predhodno sklenjena pogodba o dobavi toplote, ki jo skleneta naročnik in dobavitelj. Pogodba določa pravila in pogoje o dobavi toplotne energije. V pogodbi so tudi točno določeni tehnični pogoji dobave. Za priključek na cevni razvod, predajno postajo in za toplotni izmenjevalec mora biti zagotovljen dovolj velik prostor v stanovanjskem objektu. Prostor, ki smo ga potrebovali za oljni rezervoar ali kurilnico lahko uporabimo za druge namene. storov, temveč omogoča tudi pripravo tople vode. Energijo, potrebno za toplo vodo, lahko dobimo neposredno od sonca. V poletnem obdobju lahko sanitarno vodo segrevamo s pomočjo sončnih zbiralnikov, v prehodnih obdobjih (predvsem za namene ogrevanja stanovanjskih prostorov) pa jo moramo dogreti. V velikih stanovanjskih zgradbah lahko tako zagotovimo skoraj polovico energije, ki jo potrebujemo za pripravo tople Ogrevanje z lesom Drva sodijo med energente, ki so nevtralni na CO2. Na tržišču so danes na voljo številni ogrevalni sistemi, ki omogočajo kurjenje z lesom (npr. kaminska peč). V velikih ogrevalnih sistemih, npr. v povezavi z ogrevanjem, se lahko lesni sekanci uporabljajo neposredno dobavljeni iz gozda. Za eno in več družinske hiše se priporoča za ogrevanje uporaba pelet. S pe-leti lahko ogrevamo na popolno avtomatiko in za delovanje ne potrebujemo veliko dela. Lesni peleti so izdelani iz stisnjenih ostankov žaganja in ne vsebujejo nobenih dodatkov. Ogrevanje s peleti je dobra alternativa, če moramo zamenjati ogrevanje s kurilnim oljem (v prostor za kurilno olje lahko vgradimo silos za shranjevanje peletov). Vsak ogrevalni sistem je mogoče kombinirati tudi s solarno napravo. Seveda pa je ogrevanje s peleti zelo konkurenčno v primerjavi s kurilnim oljem, zemeljskim plinom ali toplotno črpalko. Na voljo mora biti dovolj prostora za ogrevalni kotel in shrambo pele-tov. Prostor, ki ga potrebujemo za ogrevanje s peleti, je primerljive velikosti kot pri ogrevanju s kurilnim oljem. Sončna energija Sonce nam pošilja prijazno energijo direktno v hišo. Ogrevalna naprava v stanovanjski hiši ne ogreva samo bivalnih pro- sanitarne vode, in s tem znatno zmanjšamo odvajanje škodljivih emisij in CO2 v okolje. Solarno energijo lahko za zmanjšanje porabe energije uporabimo za namene talnega ogrevanja ali kot dopolnilo ogrevanja z radiatorjem. Amortizacija solarne naprave za ogrevanje sanitarne tople vode se lahko relativno hitro obrestuje. Za vgradnjo solarne napreve potrebnaje dovolj veliko ravno streho ali streho z določenim naklonom, obrnjeno na jug, jugozahod ali jugovzhod. Seveda je potreben določen prostor. Fosilna goriva -zemeljski plin in kurilno olje Pri izgorevanju kurilnega olja ali zemeljskega plina nastaja CO2, ki bistveno vpliva na onesnaženje okolja. Zaloge zemeljskega plina in nafte so omejene, vendar kljub povpraševanju cene posledično iz leta v leto naraščajo. Preden se odločimo za ogrevalni sistem s kurilnim oljem ali plinom, raziščimo možnost ogrevanja z obnovljivimi viri energije. Odločitev za obnovljivi vir je zagotovo najboljša odločitev. Če se odločimo za fosilno gorivo, ima zemeljski plin v primerjavi s kurilnim oljem veliko ekološko prednost. a Pripravil: Jure Beričnik (Vir: http://www.instalater. si/clanek/7/Zamenjava-ogrevalne-naprave) Graditelj [ večstanovanjski objekt PODROŽNIK MOZIRJE informacije: 051 655 600 www.podroznikmozirje.si Razmišljate kdaj o vratih? Vrata so zvesti spremljevalci naših življenj. O njih ne razmišljamo prav pogosto, čeprav nemalokrat odpirajo pričakovanja, vabijo nasmehe, varujejo dom in male sladke skrivnosti. Kdo bo vstopil ali kam nas bo popeljala pot, ko prestopimo prag? Komu bomo vrata na široko odprli in kdaj jih bomo pustili tesno zaprta? Vrata so priložnost in upanje. So okras, povabilo in pot. Vrata so del življenja! V podjetju Matjaž, d. o. o., ki je že več kot 25 let generalni zastopnik priznanega nemškega proizvajalca vrat Hormann za Slovenijo, smo pripravljeni na nove izzive in na to, da ustreže-mo še tako nenavadnim, posebnim in zahtevnim pričakovanjem kupcev. Ob visoko kakovostni ponudbi izdelkov (od garažnih, vhodnih, krilnih in industrijskih vrat, do zunanjih in balkonskih ograj, dvoriščnih vrat, parkirnih zapor in zapornic, pogrezljivih stebričkov...) vas v našem podjetju Matjaž pričakujejo odlični strokovnjaki, ki bodo znali za vas izbrati tve. Predvsem pa smo z nasveti, prijaznostjo in znanjem naših strokovnjakov na razpolago vsem, ki si želijo dodatnih informacij s najbolj primerno, všečno in cenovno ugodno rešitev. Naši zaposleni so tudi garancija za natančne izmere na objektih, hitro montažo ter zanesljiv servis in vzdrževanje. Ponosni smo, da vsako leto prihajamo kupcem naproti na številnih sejmih, pa tudi v naših razstavnih salonih, kjer predstavimo naše izdelke, njihovo delovanje, novosti in nove tehnološke reši- HORMANN garažna in industrijska vrata področja nabave, vgradnje in uporabe najrazličnejših vrat. Z veseljem in ponosom bomo za vse, ki nas boste obiskali, ustvarili prijetne in srčne pozdrave - kot jih ustvarjamo v številnih slovenskih domovih, ki jih krasijo naša vrata. Pridite, vstopite skozi naša vrata - "Matjaževci" vas bomo pozdravili in pričakali z nasmehom! SI ŽELITE DA VAM BO POZIMI PRIJETNO TOPLO? Energetsko učinkovita rešitev za vaš dom! matjaž Ustvarjamo pozdrave Generalni zastopnik za vrata Hormann v Sloveniji: Matjaž d.o.o. T. +386 (0)3 71 20 600 PE Ljubljana T. +386 (0)1 24 45 680 PE Maribor T. +386 (0)2 48 00 141 www.matjaz.si • info@matjaz.si ■ Naš čas, 13. 10. 2016, barve: CM K, stran 16 16 PRILOGA DOM »»^AS 20. oktobra 2016 Nagradna križanka Železnina Hudovernik železnina hudovernik d o o Želenina Hudovenik, d. o. o. Partizanska 2, Velenje Tel.: 03/ 898 23 50 www.zeleznina-hudovernik.si info@zeleznina.si Železnina Hudovernik Vas vabi, da nas obiščete in med našo veliko ponudbo izberete, kar potrebujete! • keramika in sanitarna oprema, 3D izris kopalnic barve in lake z mešalnico barv orodje in zeleni program zaščitna sredstva okovje in vijaki elektro material in svetila ogrevanje in vodovodni material železo - pohištvene cevi VINIL - pvc talne obloge AKCIJA !!! laminati in parketi tapete NOVO!!! AKCIJE!!! NOVO!!!! • Oddelek SVETIL, ROLOJEV IN KARNIS • Težave z zamašenimi odtoki? Čistila DELEO z levjo močjo • Velika ponudba delovnih zaščitnih sredstev Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 28. oktobra 2016 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Železnina Hudovernik«. Izžrebali bomo 3 nagrade (nakup v vrednosti 10 €). Nagrajenci bodo prejeli potrdilo priporočeno po pošti. habit Habit, d.o.o., Koroška cesta 48, 3320 Velenje PRENAVLJATE, OBNAVLJATE, GRADITE? IŠČETE ZANESLJIVEGA IN KAKOVOSTNEGA IZVAJALCA Z GARANCIJO? Pokličite nas! Za vse zunanje naročnike (fizične in pravne osebe): • organiziramo, pridobivamo potrebna dovoljenja in ponudbe za gradnjo, • nadziramo gradnjo, • izdelamo ustrezne pogodbe, • izdelamo cenitev in poročila, • spremljamo projekt izvedenih del, • spremljamo stavbe v garancijski dobi in organiziramo odpravo morebitnih napak ali pomankljivosti. Kot pooblaščenci etažnih lastnikov izvajamo inženiring za vsa potrebna vzdrževalna dela na skupnih delih, prostorih in napravah večstanovanjskih stavb. KAKOVOST IN ZANESUIVOST Z ROKO V ROKI - HABIT VELENJEI M EDO '"/term Medoterm Darko Medved s.p. Partizanska pot 7 3325 Šoštanj 041 207 845 medoterm@gmail.com _POP_ Sauéetmacáe* Podjetje za ravnanje z odpadki, d.o.o. Koroška cesta 46, Velenje | T 03 896 87 11 podjetje@pup-saubermacher.si www.pup-saubermacher.si ZBIRNI CENTER VELENJE 1 (ob Škalskem jezeru) Delovni čas od novembra do konca februarja: ponedeljek, sreda, petek od 7. do 15. ure, torek in četrtek od 7. do 16. ure, sobota od 8. do 13. ure, dan pred praznikom do 15. ure, ob nedeljah in praznikih zaprto. Vstop v zbirni center je možen za občane Šaleške doline s položnico za ravnanje z odpadki in osebnim dokumentom, v njem pa lahko brezplačno oddajo embalažo, nevarne in kosovne odpadke, odpadno električno in elektronsko opremo, belo tehniko, male gospodinjske aparate, bioraz-gradljive odpadke in odpadno jedilno olje. Za plačilo sprejemamo gradbene odpadke, zato je potrebno ob oddaji le-teh podpisati tehtalni list. Pozor: Gradbeni odpadki sodijo v zbirni center in ne v zabojnik! Novo: Pri nas lahko naročite odvoz lesa, gradbenih odpadkov in zelenega odreza. Odvoz biorazgradljivih odpadkov Od novembra do konca marca je odvoz biorazgradljivih odpadkov v rjavih zabojnikih na 14 dni. Urniki so objavljeni na položnicah in na internetnih straneh. Možno pa je tudi SMS obveščanje http://www.pup-saubermacher. si/s/urniki/sms-obvescanje/. Pomembno: Biorazgradljivi odpadki se zbirajo in oddajajo v papirnatih oz. biorazgradljivih vrečkah. Vrečke, ki jih občani prejmejo ob nakupu zelenjave oz. sadja, niso primerne, ker se ob postopkih kompostiranja ne razgradijo. Pozor: Kosti, meso in plenice sodijo v zabojnik za mešane komunalne odpadke (črn zabojnik). Pravilno ločevanje embalaže V skladu z uredbo se vse odpadke in embalažo zbira ločeno na izvoru, torej že v gospodinjstvih, in oddaja v za to namensko predpisane zabojnike, postavljene na zbirnih mestih, zbiralnicah in zbirnih centrih. Vso embalažo je potrebno izprazniti, iztočiti in stisniti. Vsaka onesnažena embalaža in vsak odpadek, ki ne sodi v embalažni zabojnik, povzroča smrad in nepotrebno dodatno delo pri sortiranju. KLJUČNI DEJAVNIK VAROVANJA IN OHRANJANJA OKOLJA JE ODGOVORNO RAVNANJE Z ODPADKI /Pf\ d.o.o. TRGOVINA - BARVE - LAKI MESALNICA BARV za vsa področja uporabe! Pribor in orodja za slikopleskarska dela Visokokvalitetne fasadne in notranje barve, zaključni ometi Avtoličarski materiali in orodja T 03 5471 718 • 051 612 240 • E-pošta: ara@ara-barve.si hladilništvo • elektrika • ogrevanje C-l KssEm „ .............. Zavod KSSENA, Velenje | Titov trg 1 Potrebujete energetsko izkaznico? Pokličite nas 03 896 15 20 Energetska izkaznica stavbe - KSSENA (Vir: KSSENA) KSSENA pripeljala v šole še en evropski projekt! Z letošnjim letom je Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (KSSENA) v svoj nabor vključila še projekt Energy@School. KSSENA, ki trenutno vodi kar 5 evropskih projektov, bo z njegovim izvajanjem še spodbudila energetsko trajnostni razvoj savinjskega območja in se osredotočila na sistematično usposabljanje učencev in šolskega osebja pri rabi energije. Projekt predvideva implementacijo t. i. energetsko pametnih šol, saj bo na sedmih celjskih šolah vzpostavljen merilni sistem za beleženje prihrankov, razvila pa se bo tudi pametna mobilna aplikacija, ki bo šolskemu osebju in učencem omogočala samostojno spremljanje svojih dosežkov. Projekt je financiran v okviru programa Srednja Evropa. ■ Naš čas, 13. 10. 2016, barve: CM K, stran 19 13. oktobra 2016 «»SÜAS PRILOGA DOM 17 AKRON MOJE POHIŠTVO SEDAJ TUDI V CELJU Mariborska 103a / 03 425 86 00 / 031 720 657 Celjski svetovalni pohištveni salon Akron sledi željam strank Podjetje Akron s 27-letno tradicijo izdelave pohištva po meri vztrajno in uspešno sledi željam svojih kupcev. S stalnim razvojem in prepoznavanjem poslovnih priložnosti presega okvire pričakovanj. Uspeh seveda ni naključje. Vse aktivnosti so usmerjene h kupcem, k prepoznavanju in zadovoljevanju njihovih pričakovanj. Zadovoljni kupci se z veseljem vračajo in s tem potrjujejo kakovost in funkcionalnost pohištva Akron. Salon v Celju - od vgradnih omar do popolne opremljenosti doma Akronov svetovalni salon v Celju na Mariborski cesti je zasnovan kot stanovanje z zanimivimi pohištvenimi rešitvami. Med njimi so še posebej privlačne ideje, kako uporabno izkoristiti prostor za kar največje bivalno udobje. Prikazane so idejne rešitve različnih ambientov in razstavljeni materiali v različnih barvah, saj si kupec pohištvo lahko iz- bere po želji. Pri izbiri pomagajo svetovalci, ki upoštevajo želje in potrebe posameznika. Individualna storitev po meri je vedno bolj cenjena in iskana. Vsak kos pohištva, tudi vgradna omara, je unikaten, saj je oblikovan po željah in potrebah posameznika. Akron - spremeni vaš prostor v dom. Za vašo kakovost bivanja Ponudba novogradenj - stanovanjskih hiš v osrčju narave in neposredni bližini urbanega, na odlični lokaciji v zaselku »PONDORSKI LOG« - PONDOR, VRANSKO (v bližini gostišča Grof, bližina AC 1,5 km - Celje 15 min, Lj 30 min, Mb 40 min) V naravnem, a hkrati urbanem okolju, smo za Vas zgradili samostojne stanovanjske hiše v III. pod. gr. fazi (možnost dokončanjavV. gr. fazo). Energetska izkaznica ni potrebna (334. člen EZ-Več na spletni strani: www.kolenc.informacija.net Tel.: 034254305 GSM: 041 697 486,041 622 834 E-mail: fanika@kolenc.si za.srečneTdruzing Ustvarite si svoj dom na odlični lokaciji v Savinjski dolini! Nove hiše Pondorski Log na relaciji PONDOR-VRANSKO (v neposredni bližini gostišča Grof, oddaljenost od avtoceste Ljubljana-Maribor le 1,5 km). V Savinjski dolini, na meji z občino Vransko, v kraju Pondor, v prelepi naravi ob obronku gozda sta že zgrajeni dve samostojni hiši (P+M) na parceli 630 m2 in 640 m2, z neto bivalno površino 157,12 m2. Gradnja je klasična (zidana izvedba), z etažnimi armiranobetonskimi ploščami in lesenim simetričnim dvoka-pnim ostrešjem. Poudarek gradnje je na energetski in trajno-stni usmeritvi; to je izolacijska fasada 15 cm, predvideno talno ogrevanje na toplotno črpalko zrak-voda, ki po toplotnoizola-cijskih karakteristikah presega PURES za cca 15 %. Hiša nudi sodobno arhitekturo, racionalno razporeditev in energijsko varčnost. Hiši sta za prodajo dograjeni v III. podaljšano gradbeno fazo, v dogovoru s kupcem pa lahko investitor dogradi hišo v V. gradbeno fazo. Nepremičnine so vpisane v zemljiško knjigo in so proste vseh bremen. Kjer dom v soncu žari - tam sreča pušča sledi, zato dobrodošli v sončnem naselju Pondor-ski log. Za podrobnejše informacije obiščite spletno strani www.ko-lenc.informacija.net ali pokličite na telefonsko številko 03/ 425 43 05 ali 041/ 697 486. > Infrardeče ogrevanje - infrardeči ogrevalni sistemi Infrardeča energija je energija, ki jo oddaja sonce. Zemeljska atmosfera filtrira in na zemljo spusti le infrardečo (IR) svetlobo dolžine od 7 do 14 mikronov. Takšna toplota je za živa bitja najbolj naravna. S to energijo greje sonce zemljo že milijarde let in jo občutimo vedno, ko nas obsije. IR sevanje je vrsta energije, ki stvari ogreva neposredno. Ker človeško telo IR valovanje zazna kot toploto, je človek razvil izdelke, ki so uporabni pri ogrevanju bivalnih in ostalih življenjskih prostorov. Energija postaja vse dražja, njena poraba pa je vse večja. IR grelniki so ena od možnih rešitev za ogrevanje prostorov z energijsko varčnimi in okolju prijaznimi napravami. Izdelani so tako, da ob porabi električne energije predmete v prostoru neposredno ogrevajo. Za razliko od klasičnih električnih grelcev je toplotna izguba minimalna, če prostor prezračimo, saj objekti v prostoru oddajajo toploto. V primerjavi s klasičnim načinom ogrevanja (kurilno olje ali plin) so prednosti IR ogrevanja naslednje: nizki stroški ogrevanja; ni zagonskega predgretja in toplotnih izgub; toploto lahko usmerimo v vse smeri; vsak prostor posebej je lahko termostatsko krmiljen, ker lahko nastavimo vsak grelnik posebej; 90 % toplote je na voljo takoj ob vklopu grelnika; s krmiljem in termostatom prihranite do 60 % električne energije; grelniki učinkovito sušijo vlažne zidove in preprečujejo nastanek plesni; montaža je stropna ali (in) zidna in enostavna, ni razbijanja sten, varjenja; odpade rezervoar za kurilno olje ali plin, kurilnica, cevo- vodi, itd; • ni vzdrževanja gorilca, kotla, dimnika ipd., grelniki ne potrebujejo vzdrževanja in servisiranja; • celotna investicija ni nujna takoj, saj lahko opremite vsak prostor posebej; • ni onesnaževanja okolja kot pri klasičnem ogrevanju; • pri prenovi prostorov pane-le enostavno snamemo. Pozitiven stranski učinek uporabe te tehnologije je zdravstveni vidik. IR toplota deluje pozitivno na človekove notranje organe. To velja še posebej za dojenčke, otroke in starejše. IR ogrevanje se pogosto uporablja tudi za medicinske namene. ■ Pripravil: Jure Beričnik (Vir: www.e-ogrevanje.si) Sodobna arhitektura potrebuje senčila To velja tako za zasebne enodružinske hiše kot velike pisarniške zgradbe. Smiselno je usmerjati svetlobo v vseh zgradbah in hkrati skupno energijsko bilanco ohraniti čim nižjo. Zunanje žalu-zije, rolete in markize poleti preprečujejo, da bi bilo v prostorih prevroče, pozimi pa varujejo pred mrazom. Senčila bi bilo potrebno zajeti že v prvotne načrte gradnje, saj ob vsakem letnem času nižajo stroške za kurjavo in hlajenje. Možnosti pri oblikovanju senčil so skoraj neomejene; senčila lahko naredijo vsako fasado in vsako hišo unikatno. Senčila s pasivnim hlajenjem preprečujejo, da Karol ŠTUKLEK s.p. - roletarstvo Šmarjeta 8/b, 3211 Škofja vas tel.: +386 (0)3 491 58 50 fax: +386 (0)3 541 20 88 www.stuklek.s¡ ¡nfo@stuklek.s¡ STUKLEK ■ žaluzije ■ pliseji ■ roloji ■ komarniki ■ rolete ■ markize ■ lamelne zavese S tem oglasom 5% popust pri naročilu kateregakoli izdelka iz naše ponudbe. bi se poleti prostor preveč segrel, saj imajo zasenčeni prostori kar do 5 °C nižjo temperaturo. Boljše oskrbovanje prostorov z dnevno svetlobo pa omogoča bistveno znižanjem stroškov za osvetlitev (od 50 % do 80 %). Senčila omogočajo zaščito pred bleščanjem, še posebej pri delu pred računal- niškim ekranom. Zmanjšajo pa tudi sevanje škodljivih UV žarkov (za 10 % do 40 % na stekleno površino). Skratka, veliko je razlogov za nakup kakovostnih senčil, ki so vam na voljo tudi v Roletarstvu Štuklek iz Škofje vasi pri Celju. m FAKRO P 041 949 496 fakro@siol.net www.fakro.si DO 30 LET GARANCIJE • DO 20 % POPUSTA certifikat za kakovost nemškega inštituta strešna okna s protivlomno zaščito TopSafe zelo izolativna okna s trikomomo zasteklitvijo avtomatski zračnik NAJBOLJ IZOLATIVNA STREŠNA OKNA NA TRGU (z enojnim steklenim paketom) ■ I Naš čas, 13. 10. 2016, barve: CM K, stran 18 18 PRILOGA DOM »»^AS 20. oktobra 2016 KEMO ¿PLAST Ponudba izdelkov svetovno znanih proizvajalcev: talne obloge • parketi • laminati iflne plošče Decoria • preproge Aesenski popusti Velenje Šaleška cesta 20a, 3320 Velenje t. 03/897 36 20 www.kemoplast.si | ¡nfo@kemoplast.si • It 03 705 01 80 Jedilnice • dnevni regali • kuhinje • otroške in mladinske sobe • sedežne garniture dnevne sobe • spalnice • vgradne omare • stilno pohištvo • vrtne garniture Studio kuhinj Alples - Salon pohištva Sanles Mariborska 86, Celje (nasproti City Centra) alples www.sanles-pohistvo.si Delovni čas: pon-pet: 9h-20h Sobota: 9h-16h Nedelja in prazniki zaprto Kuhinja za čisto vsak dom in okus Kuhinja predstavlja osrednji prostor doma. Ne glede na to ali želite moderno ali klasično kuhinjo, mora biti izbor skrbno načrtovan. S premišljenim izborom elementov si lahko postavimo funkcionalno kuhinjo, ki bo oblikovana po naših željah. Kuhinja mora biti načrtovana tako, da nudi kar največjo praktičnost pri kuhanju, dovolj delovne površine in, da ustreza tudi stilu celotnega bivalnega prostora. Načrtovanje nove kuhinje je podobno kot pripravljanje dobrih jedi v njej. V obeh primerih moramo imeti pred očmi, komu je namenjena, za koliko oseb, kako se elementi vklopijo v celoto in nazadnje tudi koliko vse to stane. Kuhinja naj bo načrtovana v smislu delovnih centrov, kot so: priprava živil, shranjevanje živil, kuhanje in peka, shranjevanje kuhinjske posode in pripomočkov, čiščenje posode. Ti delovni centri naj bodo organizirani v takšnem zaporedju kot teče priprava hrane. Osnovno izhodišče za dober kuhinjski načrt predstavlja t.i. delovni trikotnik, za katerega velja, da naj vsota razdalj med tremi glavnimi delovnimi centri »hladilnik, pomivalno korito, kuhalna plošča« ne presega več kot 6,6 m. Ker je nakup kuhinje dolgoročna investicija je pri izbiri kuhinje pomembna kakovost materiala, okovja, vodil in seveda izdelave. Vse to pa je garancija za dolgoletno kuhanje v izbrani kuhinji. Vse kuhinje je mogoče prilagoditi do centimetra natančno glede na prostor, prav tako pa lahko izbirate med različnimi barvnimi odtenki, ki se bodo zlili z vašim prostorom. Naj bo kuhinja prostor, kjer se bomo počutili dobro. Jesenska opravila - s pomočjo Košarice Najboljši čas za sajenje dreves je jesen. Čeprav nas takrat že malce »muči« zimska utrujenost, je to dobro postoriti. Rastline v tem letnem času najbolje prenesejo presajanje in se takrat tudi dobro ukoreninijo. Jesen je tudi primeren čas za novosti v vašem sadovnjaku. Lahko se odločite npr. za aroni-jo, ameriško borovnico, sibirsko borovnico, figo ali kaj drugega. Prav tako pa je sedaj čas za saditev ustaljenih domačih sadnih sort. Sadilno jamo izkopljite vsaj 14 dni pred sajenjem. Priporočljivo je, da je široka cca 50 cm (za šibke podlage) do 1m (za bujne podlage). Jama naj bo globoka od 40 do 50 cm. Na dno sadil- ne jame nato položite obrnjeno travno rušo in jo zasujte z zemljo. Nato namestite žično mrežo proti voluharju. Na sredino jame postavite kol, po možnosti impregniran. Jamo zasujte z zemljo. Priporočamo uporabo gnojila Organik. Sadiko rahlo stresajte, da se zemlja dobro razporedi med koreninami, na koncu pa jo še rahlo potlačite in zalijte. V ekološkem sadovnjaku ne pozabite na jesensko dognojevanje. Najbolj priporočamo gnojenje z gnojilom Organik, ki deluje počasi, vse do spomladi. Dostopnost organskega gnojila je odvisna od temperature, vlage in oblike organskega gnojila; zato je jesensko dognojevanje tako pomembno, saj rastlina ustvari zaloge za kakovosten cvetni nastavek in plod v prihodnjem letu. Še pred prvim jesenskim mrazom na debla mladih sadnih dreves namestite rumeni lepljivi trak, na katerega se ujamejo različni škodljivci, ki se želijo pov-zpeti v krošnjo in spomladi obje-dati liste in plodove. Ob koncu oktobra se rast rastlin ustavi in prehajajo v fazo mirovanja. Ko odpade večina listja s sadnega drevja, je zelo dobro opraviti škropljenje z bakrenim pripravki. Več informacij dobite v trgovini Košarica, kjer vam bodo z veseljem svetovali. Peleti Faš A2 Peleti Scweighofer A1 Briketi Bukev 10 kg Sveča Mojca Roža Mačeha Jabolka zaboj cca 13,5 kg Košarica Pesje ŠpegLova 16 TeL.: 03/ 891 91 40 že od 2,99 € že od 3,96 € že od 1,74 € 0,89 €/kos 0,34 €/kos 8,90 € Sprejemamo naročila za enodnevne piščance in kokoši nesnice. ( BPbrleč^ 041 606 376 Krnica 50, 3334 Luče gpbrlec@gmail.com Izkopi, prevozi, sanacija plazov, nizke gradnje, storitve z gradbeno mehanizacijo izgradnja cest, vlak, podpornih zidov ... Ugodno in kvalitetno polaganje parketa in laminata. ilAV&HO^ Ivan lurfc, PVC talne obloge in polaganje 031 677 018 GEODETSKE STORITVE po ugodnih cenah! 031 337 478 • marko.mlmar@geoid.si G E O i D GEOID, geodetski inženiring d.o.o. Dimičeva 12, Ljubljana Pisarna Gornji Grad, Attemsov trg 3 SLIKOPLESKARSTVO Andrej Terglav, s.p. Andraž 96 b, 3313 Polzela 041 216 214 www.terglav.si * beljenje notranjih površin in fasad * dekorativni opleski * izdelava izolacijskih fasad * delo na višini z dvižnpkošaro ■ ■ Naš čas, 20. 10. 2016, barve: CM K, stran 19 20. oktobra 2016 ""^Jis PRILOGA DOM 19 OGLASNO SPOROČILO Prebivalci SAŠA ste že do zdaj izkazali enega največjih interesov w * K SE Kamnik 2 V prodaji zdaj, količine so omejene. • lokacija: streha nekdanjega salona Stol v Kamniku (poleg SE Kamnik 1) • dimenzija sončnega panela: 163 x 98 x 4 cm • moč posameznega sončnega panela: 235 kWn Peter Kokot, direktor podjetja Moja elektrarna: »Imeli smo vizijo, ki se je potrdila kot pravilna. Več kot 500 vlagateljev v sončne panele naših petih SE je več kot zgovoren dokaz za to.« Pozdravljeni, prijetno je nagovoriti prebivalce tako enkratno lepe in tako pristno zelene pokrajine, kot je vaša! Še posebej, ker sta pri vas nedvomno doma dve zavedanji, ki sovpadata s poslanstvom našega podjetja, sicer v drugačni luči, pa vendar. Prvo zavedanje je vezano na izkoriščanje energetskih virov, drugo zavedanje pa je osveščen pogled iz ekološkega vidika na energetsko tematiko. Poleg tega ne moremo mimo dejstva, da ste v vsej Sloveniji prav prebivalci Zgornje Savinjske in Šaleške doline že do zdaj izkazali enega največjih interesov za sodelovanje z našim podjetjem. 5 sončnih elektrarn, prek 500 vlagateljev Zato bi želel izkoristiti priložnost in se vsem obstoječim najemnikom naših sončnih panelov v sklopu sončnih elektrarn podjetja Moja elektrarna zahvaliti za izkazano zaupanje ter vas povabiti k razširitvi svojih portfeljev pri nas. Vsem, ki se z nami srečujete prvič, pa bi želel predstaviti naš projekt pridobivanja zelene energije in vam s tem morda dati v razmislek, ali vas nadpovprečno dobra naložba v obliki najema sončnih panelov v naši najnovejši sončni elektrarni zanima. Morda se najemanje sončnih panelov sliši bolj kot znanstvena fantastika — znanstveno je zagotovo, ampak tudi absolutno realno in predvsem donosno. Kar 5 sončnih elektrarn v Sloveniji in že prek 500 vlagateljev so več kot zgovoren dokaz za to. Vabljeni, da nas obiščete Pri nas ste vedno dobrodošli, naši novi poslovni prostori se nahajajo iz ljubljanske smeri na začetku Domžal, lahko pa nas seveda tudi pokličete ali nam pišete. Z veseljem vam bomo podrobneje razložili naš model, lahko pa si skupaj tudi ogledamo našo zadnjo sončno elektrarno v Kamniku, ki smo jo pred kratkim vključili v javno distribucijsko omrežje — in v sklopu katere trenutno poteka zakup sončnih panelov. Za konec ostane le še, da vas v pričakovanju uspešnega poslovnega sodelovanja lepo pozdravimo in vam ne le zaželimo zeleno prihodnost, ampak tudi zagotovimo finančno uspešno prihodnost. Peter Kokot, direktor peter.kokot@mojaelektrarna.si Največji projekt sončnih elektrarn zagotavlja nadpovprečne donose tudi vam Živimo v idealnem času, saj so sončne elektrarne začele po vsem svetu doživljati svoj bliskoviti razvoj. Razlogi za tako močno izpostavljeno rast sončnih elektrarn v zadnjem desetletju so v pomanjkanju energentov, ekološki osveščenosti in seveda razvoju tehnoloških možnosti, ki omogočajo izkoriščanje potenciala sončne energije. Sončna energija je edina energija, ki ne pušča stranskih posledic, njene zaloge pa so neomejene. Sonce nam podarja deset tisočkrat več energije, kot jo je človeštvo sposobno trenutno proizvesti. Konkreten podatek za Slovenijo govori, da bi hipotetično morali s sončnimi celicami prekriti samo 0,3 odstotka površine Slovenije in zadostili bi vsej porabi energije na sončni strani Alp. Takšno moč ima energija sonca, ki nas obseva iz dneva v dan ter omogoča življenje. Največja sončna elektrarna v Sloveniji Poleg individualnih lastniških je v Sloveniji postavljenih tudi 5 večjih sončnih elektrarn, ki so integrirane v podjetje Moja elektrarna. Med njimi sta tudi največja strešna in največja talna sončna elektrarna, SE Kamnik 1 in SE Kidričevo. SE Kamnik 1 je obenem največja sončna elektrarna v Sloveniji. Vseh naših 5 elektrarn proizvajajo električno energijo, ki se distribuira v omrežje, poslovni model pa je zakup sončnih panelov, ki so bistveni sestavni del vsake sončne elektrarne. Trenutno poteka zakup sončnih panelov v naši najnovejši sončni elektrarni Kamnik 2. Kot smo pričakovali, vlada zanj veliko zanimanje, saj so v ostalih sončnih elektrarnah vsi paneli že oddani. SE Kamnik 2 se nahaja na strehi bivšega salona Stol, ima primerno lego in izredno dobro osončenost. Osnovne podrobnosti o najemu sončnih panelov Pogodba o najemu se sklepa za nedoločen čas, v primeru odstopa od pogodbe so stroški za vlagatelja minimalni, podjetje Moja elektrarna pa vrne vplačana sredstva v roku enega meseca. Za vlagatelja je namen zakupa sončnih panelov jasen — plemenitenje presežnih denarnih sredstev z zagotovljenim nadpovprečnim letnim donosom v višini 5 odstotkov. Nadpovprečni donos omogoča država s subvencioniranjem obrestne mere, od katerega pri že podpisanih pogodbah ne more odstopiti niti spremeniti višine participacije. Podjetji PV Invest in Moja elektrarna Najprej beseda o naši lastnici. Podjetje PV Invest je vodilno avstrijsko podjetje na področju sončnih elektrarn, v njeni domeni pa je tudi največja avstrijska sončna elektrarna na Dunaju. Skupina PV Invest skupno upravlja s 40 MW sončnih elektrarn, od tega v Sloveniji prek podjetja Moja elektrarna s 3 MW sončnih elektrarn. Načrt podjetja Moja elektrarna je do konca letošnjega leta doseči moč 5 MW, v naslednjih dveh letih pa s sončnimi elektrarnami moč 10 MW. Nekaj zanimivih dejstev in številk Naši prvi SE: Maribor in Murska Sobota Največja talna SE v Sloveniji: Kidričevo (deluje v sklopu podjetja Moja elektrarna) Največja strešna in obenem največja SE v Sloveniji: Kamnik 1 (deluje v sklopu podjetja Moja elektrarna) Skupno število SE v sklopu podjetja Moja elektrarna: 5 Skupna moč SE v sklopu podjetja Moja elektrarna do konca letošnjega leta: 5 MW Skupna moč SE v sklopu podjetja Moja elektrarna v naslednjih dveh letih: 10 MW Primerjava Slovenije s svetom Skupno število SE v Sloveniji: 3367 Skupna moč vseh SE v Sloveniji: 0,26 GW Skupna moč vseh SE na svetu: 310 GW Proizvodnja SE v primerjavi s sosedami Italija: 19 GW Avstrija 1 GW Slovenija 0,26 GW Podatek o proizvodnji električne energije s SE v Sloveniji je relativno dober, saj smo jih pri nas začeli intenzivneje uvajati šele po letu 2009. Podatek obenem kaže na velik potencial, ki se še ponuja Sloveniji z razvojem tega področja, tako z vidika pridobivanja energije kot z vidika ohranjanja okolja. Ob tem je razveseljivo, da ima država za projekte, kot je naš, velik posluh. OBIŠČITE NAS, POKLIČITE ALI NAM PIŠITE Ljubljanska cesta 1, Domžale | info@mojaelektrarna.si | www.mojaelektrarna.si | 059 102 858 I Naš čas, 13. 10. 2016, barve: CM K, stran 20 20 ŠPORT »»WAS 20. oktobra 2016 Rudar ni ponovil dobre igre Boleč poraz Olimpije - Maribor le še točko za aktualnim prvakom Po premoru zaradi dveh kvalifikacijskih nastopov najboljše izbrane vrste za svetovno prvenstvo čez dve leti v Rusiji so pr-voligaška moštva nadaljevala 13. krog boja za točke. V središču zanimanja je bil tako imenovani večni derbi med Olimpijo in Mariborom. Privabil je skorajda štirinajst tisoč gledalcev. Aktualni prvak Maribor se je z zelo dobro igro oddolžil za izgubljeni točki (1 : 1) v 4. krogu v svojem Ljudskem vrtu. V Stoži-cah je nadigral vodilne Ljubljančane in jih premagal s 3 : 1. To je bil po petih zaporednih zmagah prvi poraz Olimpije, odkar je po 7. krogu na njeno trenersko mesto prišel Luka Elsner. Zamenjal je Italijana Rodolfa Va-nolija. Kljub temu je zadržala prvo mesto, toda Maribor po tem krogu zanjo na drugem mestu zaostaja le še za točko. Nogometaši Rudarja so v pred-prejšnjem krogu z odlično igro s 4 : 1 potopili v gosteh Koper, v Domžalah pa so bili podobno razglašeni kot Olimpija v dvoboju z Mariborom. Doživeli so že šesti poraz to jesen. Prvi polčas je obetal, da se to morda ne bo zgodilo. Končal se je brez zadetkov, saj so spretno in srečno preprečevali žogi pot za hrbet vratarja Mateja Radana, obenem pa tudi sami imeli nekaj priložnosti. Drugi del pa so začeli dokaj nezbrano, saj so Domžalčani z golom Jana Repaša povedli. Samo deset minut za tem (v 56. minuti) je Slobodan Vuk po napaki gostujočih branilcev rezultat podvojil. V 73. minut pa so bili rudarji dokončno potopljeni, ko je gol za 3 : 0 dosegel nekdanji Rudarjev igralec in Velenjčan v moštvu Domžal Denis Halilovic. Edini gol za Velenjčane je dosegel Bojan Glavina. Tudi po tem krogu je ostal prvi strelec lige, kar pa je za rudarje slaba uteha. V trinajstih krogih je dose- gel osem golov, dva več kot drugi Miha Zajec (Olimpija). Trener Slobodan Krčmarevic upa in pričakuje, da se bodo strelsko prebudili tudi drugi igralci, še zlasti John Mary (doslej 4 goli) in njihov najbolj izkušeni igralec Bojan Vručina (le dva gola), in seveda, da bodo branilci bolj zbrani pred svojim vratarjem. Morda se bodo te njegove želje uresničile že v nedeljo, ko bodo gostili ranjeno Olimpijo!? Rudarjev poraz s še vedno tretjimi Domžalami je bil že šesti. Trenutno so Velenjčani s petnajstimi točkami sedmi. Za šestim Koprom zaostajajo za tri točke, za četrtimi Celjani pa že za pet. Trenersko klop slednjih je moral zapustiti Robert Pevnik, ki je pre-porodil igro Celjanov, potem ko je zamenjal prejšnjega trenerja Iztoka Kapušina. Na željo Ukrajincev, novih vlagateljev kluba, je novi trener postal Hrvat Igor Jo-vičevic, Pevnik pa naj bi spet skrbel za celjski podmladek. ■ S. Vovk Tretja zmaga Gorenja Ose tokrat gostile Metalurga iz Skopja -Naslednja tekma pri Tatranu, ki jih je izločil iz finala kvalifikacij za ligo prvakov Rokometaši Gorenja so v šesti tekmi regionalne lige Seha gostili makedonskega podprvaka Metalurg iz Skopja in ga premagali s 23:18. To je bila njihova tretje zmaga in druga pod vodstvom novega trenerja Boruta Plaska-na. Goste so povsem nadigrali v prvem polčasu, ki so ga dobili z 12:7. Njihov začetek je bil silovit. Ob odlični igri v obrambi in sijajnih obrambah vratarja Roka Zaponška so po približno po desetih minutah vodili že s 6:1 in tekma je bila tako rekoč odločena. Trenutno je v vodstvo drugi predstavnik Makedonije Var-dar (22 točk), ki pa je odigral že Rok Zaponšek se je izkazal osem tekem. Velenjčani so z devetimi (tri zmage in prav toliko porazov) peti. Borut Plaskan: "Zelo sem zadovoljen s prikazano igro v obrambi. Ob takšni predstavi lahko prikriješ tudi kakšno napako v napadu. Čestitke fantom za borbenost v obrambi. Nekaj težav na tekmi smo sicer imeli v napadu in pri prehodu v pol-protinapad, a na tekmah se tudi učimo." Velenjčane naslednja tekma lige Seha čaka 8. novembra, ko bodo gostovali v Prešovu pri Ta-tranu. Gorenje Velenje: Baznik, Zaponšek (14 obramb), Cehte 3, Medved 2, Ovniček, Levc, Stoj-nič, Toskič 2, Mitrovič 4, Potočnik 3, Golčar 1, Kleč 2, Gams, Ratajec, Nosan, Nosan, Brumen 6 (1). - Bodo letos prelisičili 'Lisice'? Rokometašem Gorenja žreb ni bil naklonjen - Za nasprotnika dobili nemško moštvo Füchse Rokometaši Gorenja se v prvih dneh prejšnjega tedna na sklepnem turnirju v slovaškem Prešo-vu niso uvrstili v nadvse želeni skupinski del lige prvakov, najmočnejše klubsko tekmovanje na stari celini. Po polfinalnem zmagi nad finskim moštvom Cocks so se v finalu udarili z gostitelji turnirja Tatranom, ki pa so bili zanje premočni. »Preboj v Ligo prvakov nam žal ni uspel. Sezona je še dolga in naš kratkoročni cilj je gotovo pričeti ligo SEHA z zmagama proti RK Celje PL in RK NEXE Našice, dolgoročni pa preboj na finalni turnir pokala EHF ter na- slov slovenskih državnih in pokalnih prvakov. Zato moramo neuspeh hitro preboleti in gledati zgolj in samo naprej,« je po tem neuspehu med drugim dejal direktor kluba Matej Avanzo. Medtem so se razšli tudi s trenerjem Markom Šibilo, na začetku tega tedna pa so nestrpno čakali, koga jim bo žreb na sedežu Evropske rokometne zveze (EHF) določil za nasprotnika v 3. krogu tega tekmovanja v novi sezoni. Ni jim bil naklonjen. Za nasprotnika so dobili nemško moštvo Füchse, predlanskega zmagovalca. 'Berlinske lisice' so namreč v sezoni 2014/15 na sklepnem turnirju, katerega gostitelji so bili, v polfinalu premagali prav Velenjčane (na koncu četrti), v finalni tekmi pa so bili boljši še od drugega finalista, prav tako nemškega Hamburga. Nemci (Göppingen) so bili zmagovalci tudi v prejšnji sezoni. Borut Plaskan, ki je vroči velenjski trenerski klopi zamenjal Šibilo: „Z rezultatom žreba vsekakor ne moremo biti zadovoljni, saj smo za nasprotnika dobili najtežjega možnega tekmeca. Vemo, kakšna ekipa je Füchse. Nič ne de, potrebno je pozitivno gledati naprej in na teh dveh pokazati največ, česar bomo v tistem trenutku sposobni." Prve tekme 3. kroga bodo na sporedu 19. in 20., povratne pa 26. in 27. novembra. Velenjčani bodo v prvi gostitelji. a vos Krka potopila rudarje V torek in včeraj so bile na sporedu prve četrtfinalne tekme nogometnega pokala Slovenije. Nogometaši Rudarja so gostili Krko in nepričakovano izgubili z 0:2, Olimpija pa premagala Aluminij z 2:1. Včeraj sta bila še preostala dva dvoboja (Gorica - Maribor, Krško - Domžale). Povratne tekme bodo prihodnji teden. Rudarji so imeli vsaj na papirju najlažje delo. Tako so najbrž tudi sami razmišljali. Gostili so še v prejšnji sezoni člana prve lige Krko, ki je po enajstih odigranih krogih v 2. ligi s 16. točkami na 5. mestu, v vodstvu pa je kranjski Triglav s 30. Vloge favorita pa niso upravičili. Igra je v glavnem potekala na polovici gostov. Veliko več so streljali, toda pri tem so bili zelo nenatančni. Svoj dan pa je imel v torek tudi gostujoči vratar Darko Marjano-vic, ki je ubranil nekaj nadvse nevarnih žog. Še najbliže zadetku je bil Dominik Glavina, a je zadel samo okvir vrat. Štejejo pa - kot smo že ničkolikokrat zapisali - le zadetki in ne umetniški vtis. Gostje, ki so po izpadu iz prve lige zamenjali večino igralcev oziroma zelo pomladili moš- tvo, so igrali po načelu, nimamo kaj izgubiti. Z golom Tomasa Vu-kadina so povedli po kotu v 56. minuti, v 90. minuti pa so si z golom še ne 18-letnega rezervista Luka Gambiča priigrali lepo prednost pred sredino povratno tekmo. »To je pokal!« se je tolažil po tekmi eden izmed domačih no- gometašev in želel s tem pojasniti, da se v tem tekmovanju pogosto zgodijo velika presenečenja. Slaba tolažba. Ne glede na to, da je bil to šele prvi polčas, so rudarji razočarali kakšnih 150 gledalcev, ki so v deževnem vremenu zmrzovali na tribuni. Nogometašice slavile v Ankaranu Tekmovanje v ženski nogometni ligi postaja vse bolj zanimivo. Prvak bo morda znan šele nekje ob koncu. Močno okrepljene igralke ljubljanske Olim-pije so že na začetku letošnje sezone odločno napovedale boj za osvojitev naslova. Čeprav ena lastovka še ne prinese pomladi, so vendarle na dobri poti. V osrednji tekmi tega kroga so v Beltincih z 1 : 0 premagale šestkratne državne prvakinje. To je bil prvi poraz domačih, Ljubljančanke pa so še edine v ligi brez njega. Velenjske nogometne rudar-ke so v Ankaran odpotovale po zmago in si jo tudi priigrale. od domačih so bile boljše s 5 : 1. Zanimivo, gole je doseglo kar pet različnih igralk. Zelo zavzeto so igrale v prvem polčasu, ko so povedle s 3 : 0. V nadaljevanju so domača dekleta zaigrala bolj podjetno, rudarke pa ob prepričljivem vodstvu nekoliko bolj Prva liga Telekom Slovenije, 13. krog Domžale - Rudar Velenje 3:1 (0:0) Strelci: 1:0 Repas (46.), 2:0 Vuk (56.), 3:0 Halilovic (73.), 3:1 Glavina (90.). Rudar: Radan, Mužek, Zec, Pišek (od 60. Trifko-vic), Vručina (od 84. Bokalic), Lotrič (od 70. Ka-šnik), Babic, Glavina, Mary, Bolha, Grgic. Trener Slobodan Krčmarevic. Drugi rezultati: Olimpija - Maribor 1:3 (0:1), Gorica - Krško 1:1 (0:1), Celje - Koper 1:1 (0:1), Aluminij - Radomlje 2:1 (1:0). Vrstni red: 1. Olimpija 28, 2. Maribor 27, 3. Domžale 23, 4. Gorica 21, 5. Celje 20, 6. Koper 18. 7. Rudar 15, 8. Krško 13, 9. Aluminij 12, 10. Radomlje 0. 14. krog (23. 10, ob 16.55): Rudar - Olimpija. 3. SNL - sever, 9. krog Rezultati: Šmartno 1928 - ZU-VIL Brunšvik 1:0 (1:0), strelec: Peter Irman (30.) ; Maribor B -Videm 9:0 (1:0), AjDAS Lenart - Fužinar Ravne Systems 0:0 (0:0), Mons Claudius Dravograd 1:2 (0:2), S. Rojko Dobrovce - Šmarje pri Jelšah 1:2 (1:0), Korotan Prevalje - Rogaška 5:3 (1:1), Šam-pion - Dravinja 0:2 (0:1), Vrstni red: 1. Maribor B 25, 2. Rogaška 19, 3. sproščeno. Kljub temu so bile tudi v tem delu igre boljše za gol. Domača dekleta pa so se zelo veselila častnega zadetka. V nedeljskem 7. krogu bodo Velenjčanke na derbiju gostile igralke iz Radomelj, ki imajo na tretjem mestu tri točke več od TAKO so igrali Dravinja 17, 4. Šmarje pri Jelšah 17, 5. Dobrovce 15, 6. M. Claudius 11, 7. Prevalje 11, 8. Videm 11, 9. Dravograd 10, 10. Šmartno 9, 11. Brunšvik 9, 12. Fužinar 9, 13. Šampion 8, 14. Lenart 4. 10. krog (22. 10.): Dobrovce - Šmartno 1928. MNZ Celje - Golgeter, 8. krog Rezultati: Zreče - Odred Kozje 7:0 (2:0), Vojnik -Kovinar Štore 4:2 (0:1), Mozirje - Žalec 1:1 (0:0), Šoštanj prost. Vrstni red: 1. Zreče 6 - 18, 2. Šentjur 7 - 16, 3. Šoštanj 6 - 12, 4. Mozirje 6 - 11, 5. Žalec 6 - 7, 6. Vojnik 4 - 4, 7. Kozje 7 - 4, 8. Štore 6 - 0. 9. krog (22. 10, ob 16.00): Šoštanj - Mozirje, Žalec - Vojnik, Štore - Zreče. SŽNL, 6. krog Ankaran - Rudar Škale 1:5 (0:3) Strelke: Isabella Pleterski (12.), Tatjana Stanič (13.), Viktorija Živkovič (26.), Larissa Šoronda (61.), Ines Pijukovič (80.); Alessia Sarnataro (71.). Rudar Škale: Zilič (od 87. Pesjak), Golob, Je-lovšek, Jevtič (od 76. Jakovič), Stanič, Živkovič, Lukek (od 60. Bric), Šoronda, Križaj (od 46. Pe-ijukovič), Pleterski (od 83. Pinter), Turkanovič. Trener: Milan Petrovič. Drugi rezultati: Teleing GMT Beltinci - Olim- njih. Začetek tekme bo v času kosila, ob 12. uri. Kljub temu domača dekleta upajo, da bodo imela precejšnjo podporo na tribuni. Obljubljajo srčno igro, saj se želijo s svojimi nasprotnicami v točkah izenačiti. pija Ljubljana 0:1 (0:0), Moje-lece.si Radomlje - Velesovo 6:3 (2:2), Krim - Maribor 0:6 (0:2), Ajdovščina - Fužinar (preložena tekma). Vrstni red: 1. Olimpija 18, 2. Beltinci 15, 3. Radomlje 15, 4. Rudar Škale 12, 5. Fužinar (tekma manj) 9, 6. Maribor 6, 7. Krim 6, 8. Ankaran 3, 9. Ajdovščina (tekma manj) 3, 10. Velesovo 0. 7. krog (23. 10., ob 12.00): Rudar Škale - Radomlje. 1. DRL za ženske, 5. krog Rezultati: Krim - Branik 40:14; 4. krog: Celje Celjske mesnine - Krim Mercator 25:30 (15:14), Branik - Zagorje 23:33 (11:18), Velenje - Krka 24:24, Mlinotest Ajdovščina - Zelene doline Žalec 23:16 (10:9), Ljubljana - Ž. U. R. D. Koper 28:17 (11:8). Aklimat Ptuj prost. Vrstni red: 1. Krim 5 tekem - 10 točk, 2. Zagorje 4 - 8, 3. Žalec 4 - 6, 4. Ptuj 3 - 4, 5. Ajdovščina 4 -4, 6. Celje 3 -2, 7. Koper 4 - 2, 8. Ljubljana 4 - 2, 9. Branik 3 - 2, 10. Krka 3 - 1, 11. Velenje 4 - 1. Kegljanje, 2. liga, vzhod 4. kr. Miklavž: Šoštanj 7 : 1 (3189 : 3127) Šoštanj: Pintarič - 529 (0), Fidej - 505 (0), Sečki - 513 (0), Jug - 528 (0), Arnuš - 538 (0), Hasičič - 514 (1). ■ vos ■ Naš čas, 20. 10. 2016, barve: CM K, stran 21 20. oktobra 2016 »»WAS ŠPORT 21 V Šmartnem ob Paki konec tekme v rdečem Novincu v 3. ligi -sever, nogometašem Rogaške, očitno pohaja sapa Po porazu v prejšnjem krogu z Mariborom B na svojem igrišču so v sobotnem devetem gostovali na Prevaljah. Domači Korotan, ki je prav tako novinec v ligi, je slavil s 6 : 3. Trikratni strelec za Prevaljčane je bil Nejc Plesec, ki je bil pred leti tudi član Rudarja, a ni dobival veliko priložnosti za igro, dvakratni je bil boljši Tin Kiizma. Po petih zaporednih porazih so slast zmage, bila je njihova tretja, okusili tudi nogometaši iz Šmar-tnega ob Paki. Gostili so novinca Brunšvik in po dobre pol ure z golom Miha Irmana osvojili pomembne tri točke. Z zmago so se domači izenačili z gosti po točkah (oboji jih imajo po devet), zaradi boljše razlike v golih pa so mesto (10.) pred njimi (11.). Moštvo iz občine Starše v Dravskem Polju pa ni izgubilo le verjetno želenih treh točk, ampak za nekaj tekem tudi dva igralca, ki jima je sodnik pokazal neposredna rdeča kartona. V 87. minuti je moral pod prho vratar Alen Fr-lež, v sodnikovem dodatku (94.) pa še igralec Nikolaj Čeh. Po tem krogu je drugo moštvo Maribora na prvem mestu prednost pred Rogaško pove- čalo na šest točk. Vidmu je na svojem igrišču nasulo kar devet žog v mrežo, svojo pa so ohranili nedotaknjeno. Poleg Prevalj-čanov so v gosteh zmagali tudi Dravograjčani in nogometaši Šmarja pri Jelšah. Prvi so bili v Rogatcu z 2 : 1 boljši od domačega Mons Claudiusa, drugi pa so z enakim rezultatom zmagali v Dobrovcah. Svoje ljubitelje so znova navdušili nogometaši Dra-vinje. Z zmago v Celju (2 : 0) nad Šampionom so se celo povzpeli na tretje mesto, domači pa ostajajo predzadnji. Povsem na dnu in brez zmage je še vedno Lenart. V tem krogu je gostil Fu-žinarja in še četrtič igral neodločeno (0 : 0). ■ vos Močno premešali karte 15. odprto mednarodno prvenstvo v bridžu Topolšica - Ob zaključku praznovanj 40-letnice Šaleškega bridge kluba so člani Bridge kluba Šaleške doline konec tedna v Topolšici organizirali dvodnevno 15. odprto mednarodno prvenstvo v bridžu za pokal mesta Šoštanj, ki se ga je v petek v wellness centru Zala udeležilo 6 moštev, v soboto pa je v mali jedilnici hotela Vesna nastopilo 30 parov. Odločitev o zmagovalcu je prinesel zadnji krog tekmovanja, ko je moštvo Celja zanesljivo premagalo moštvo Jaki, medtem ko je prvi nosilec tekmovanja, moštvo domačega kluba ŠBK 1 v postavi Bojan Ambrož, Janko Mijoč, Gregor Rus in Slobodan Kneževič, visoko izgubilo proti moštvu TEŠ 7. Moštvo Celja je tako osvojilo prvo mesto, moštvo ŠBK 1 tretje mesto, medtem ko se je na drugo mesto uvrstilo presenečenje turnirja, moštvo Tresimir, za katerega sta poleg para Rajko Čeh - Marko Baša uspešno nastopila v paru tudi člana ŠBK Lojze Vrenčur - Zmagoslav Žibert. Pred začetkom glavnega turističnega turnir- ja je o vzponih in padcih Bridge kluba Velenje spregovoril prvi predsednik kluba Janko Mijoč. Razlike med uvrščenimi pari v končni razvrstitvi rezultatov pa so bile kljub temu zelo majhne. Naslov zmagovalca sta osvojila igralca Š. d. Greens'31 Gregor Kit in BK Postojna Aleksander Petrov z osvojenimi 529 MP točkami. ■ Z. Ž. Taborniški družinski dan Pesje - V soboto, 8. oktobra, so se taborniki rodu Lilijski grič iz Pesja in njihove družine udeležili tradicionalne rodove akcije Taborniški družinski dan, ki je potekala na tabornem prostoru na Lilijskem griču. Vse družine, ki so se udeležile, so komaj čakale, da pokažejo svoje taborniško znanje in spretnosti. To so tudi dosegle, saj so se odlično odrezale na orientiringu in uspešno opravile vse naloge, ki pa so bile streljanje z zračno puško, učenje plesa, marshmallow izziv in še mnoge druge. Na cilju je udeležence čakalo kosilo, topel čaj in nekaj sladkega za otroke. Na koncu je sledila še razglasitev rezultatov in druženje ob tabornem ognju. ■ Sara Goltnik, foto: Rok Srša Skoki Trojček na državnem prvenstvu Na zadnji tekmi v letošnji poletni sezoni, ki je bila v nedeljo, 16. oktobra, v Kranju in na Pokljuki, so naši nordijski kombi-natorci poskrbeli za slavje v kategoriji članov in mladincev do 16 let. Pri članih so na stopničke stopili kar trije Velenjčani. Državni prvak je postal Marjan Jelenko, drugo mesto je osvojil Vid Vrhovnik, na tretje je pritekel Rok Jelen (6. Gašper Brecl, 8. Ožbej Jelen). Pri mladincih do 16 let je postal državi prvak Jan Bombek. Mladinci do 16 let: 1. mesto Jan Bombek. Jerneja tretja in prva NSK - Tržič - FMG je v soboto, 15. oktobra, v Kranju spravil pod streho še tri tekmovanja za Trojček na državnem prvenstvu v NKza člane (1. Marjan Jelenko, 2. Vid Vrhovnik, 3. Rok Jelen, 6. Gašper Brecl) državno prvenstvo. Na startu je bilo 48 tekmovalcev v kategoriji pri mladincih do 16 let in 13 tekmovalk pri mladinkah do 20 let. Jerneja Brecl se je veselila tretjega mesta pri mladinkah do 20 let, Jan Bombek je v kategoriji mladincev do 16 let osvojil 7. mesto V nedeljo, 16. oktobra, je v Kranju potekalo tekmovanje v pokalu Cockta v smučarskih skokih. Udeležilo se ga je 110 tekmovalcev in tekmovalk iz različnih slovenskih klubov. Jerneja Brecl je prepričljivo slavila pri mladinkah do 20 let, Jan Bombek jo je s tretjim mestom dopolnil pri mladincih do 16 let. Drugi rezultati: člani: 14. Ni-ko Hižar; mladinci do 20 let: 11. Patrik Vitez. Kegljanje Miklavž neprijazen do Šoštanjčanov Šoštanjčani se iz Maribora vračajo praznih rok. Na enem najzahtevnejših kegljišč v ligi so izgubili proti domačemu Miklavžu. Gostujoči tekmovalci so srečanje pričeli zelo napadalno, a kmalu spoznali, da se bo treba za zmago pošteno boriti. Domačini so se hitro prebudili in vajeti vzeli v svoje roke. Napake, ki so jih delali Šoštanjčani, so pridno izkoristili, med tem ko gostujoči igralci niso znali izkoristiti napak domačih tekmovalcev. Za tokratni poraz Šoštanjčanov je kriva njihova nezbranost v zadnjih dveh lučajih vsakega seta. Njihove lučaje v prazno so do- mačini pridno izkoristili ter si tako priigrali prednost 62 kegljev. V zadnji igri je uspelo gostom le nekoliko ublažiti hud poraz. V naslednjem krogu bodo Šoštanj-čani na domačih stezah gostili ekipo Pergola hiše iz Radelj ob Dravi. Srečanje se bo začelo ob 14. uri. Živahno v Posočju Pretekli vikend smo ljubitelji in zaščitniki narave preživeli v Posočju v prijetni družbi sorodnih »duš« in stkali nova prijateljstva. V organizaciji Komisije za varstvo gorske narave in Planinskih društev Valentin Stanič Kanal ter Nova Gorica - vse pod okriljem Planinske zveze Slovenije, smo se v mrzlem jutru dobili v središču vasi Kambreško, ki s svojo reko Idrijo meji na sosednjo Italijo. To je bilo vsakole- kalnega pomena. Zelo posrečena je bila predstavitev seminarske naloge domačina Milana, ki nas je popeljal ob reki Idriji, ki teče globoko pod omenjeno vasjo. Na svoji poti se prebija preko starodavnih geoloških struktur in pri tem ustvarja slapove, ki padajo v turkizne tolmune. Vzrok Milanove zagnanosti se je razkril sredi goščave tik ob reki oz. poti, kjer je pokazal z mahom odete kamnite ruševi- Po hribih čakalo okusno kosilo, predstavitev ostalih seminarskih nalog in prijetno večerno druženje. Naslednji dan smo se podali na pohod na vrh Ježe, od tam pa naprej na Grad, kjer je muzej na prostem iz časov prve svetovne vojne. Tu je bilo območje obupnih bojev, saj je bila točka na vrhu Kolovrata zelo strateška. Tod je sedaj speljana Pot miru od Alp do Jadrana, ki »povezuje območja in ljudi ter bogato Spomin na prijetno in koristno srečanje v Posočju tno srečanje varuhov in stražarjev gorske narave, na kateri so ti, ki so letos opravili vse obveznosti za pridobitev naziva, prejeli zaslužene diplome. Dobra tretjina jih je iz našega, Savinjskega meddruštvenega odbora. Najprej smo se podali do bližnje zelo zanimive muzejske Lukčeve hiše, v kateri je kuhinja z odprtim ognjiščem in je zaščitena kot etnološki spomenik lo- ne njegove nekdanje rojstne hiše. Da je po petinpetdesetih letih od njihove odselitve po nekdanjem bregu, nekoč travniku s sadnim drevjem, sedaj popoln gozd, smo kar težko verjeli. Pot se je na koncu povzpela v gozdne strmine in nas pripeljala do nekdanjega vojaškega objekta, ki je sedaj preurejen v planinski Dom pod Ježo. Je le streljaj od zamejske Benečije. Tu nas je kulturno in naravno dediščino vzdolž nekdanje soške fronte«. Po njej smo se po italijanski strani spet vrnili v našo bazo, kjer smo prisostvovali slovesni podelitvi diplom. Sledilo je kosilo, po njem pa slovo in vrnitev domov. Vsi organizatorji si zaslužijo veliko zahvalo za vso prizadevnost in srčnost tega srečanja! a Marija Lesjak a ■ I Naš čas, 13. 10. 2016, barve: CM K, stran 22 22 modroBELA kronika 20. oktobra 2016 Na delo brez (ogljičnega) odtisa permisivna Kaj bi lahko naredili delodajalci pri spodbujanju zaposlenih, da bi namesto avtomobila za prihod na delo uporabili javni prevoz, kolo ali prišli peš? Milena Krstič - Planinc Velenje, 12. oktobra - V sklopu izdelave Celostne prometne strategije Mestne občine Velenje in Občine Šoštanj je v sredo v Podjetniškem centru Standard potekala delavnica z naslovom Na delo brez odtisa. »To pomeni, da za prihod na delovno mesto uporabljamo > Udeleženci so bili izzvani z vprašanjem, kdo od njih je prišel v službo peš ali kolesom. Malo jih je bilo. A so obljubili, da bodo popoldne po opravkih šli tako. taka prevozna sredstva, s katerimi čim manj negativno vplivamo na okolje in čim bolj pozitivno na zdravje,« pravi Katarina Ostruh, koordinatorka CPS za Velenje. Na delavnico so povabili predstavnike vseh večjih podjetij in organizacij iz vse Šaleške doline. »Delodajalci lahko z različnimi ukrepi veliko prispevajo k temu, da zaposlene, ki jim razdalje to omogočajo, spodbujajo, da za pri- hod oziroma prevoz na delo namesto avtomobila uporabijo kolo, javni potniški promet ali pa se v službo sprehodijo peš,« dodaja Verona Hajnrihar, koordinatorka CPS za Šoštanj. Med mestoma dnevno migrira 2.200 zaposlenih Obe občini pri pripravi CPS sodelujeta, prepletata aktivnosti. V marsičem sta povezani, delita si les Bicy. Na začetku delavnice so udeleženci, predstavniki podjetij, lokalnih skupnosti ... povedali, kaj od delavnice pričakujejo in kakšna so njihova razmišljanja, povezana s trajnostno mobilnostjo. Brez oviranja tranzitnega prometa V Termah Topolšica, denimo, bi radi vedeli, kakšne so možnosti za izboljšanje javnega potniškega prometa do tega turističnega kraja, Bolnišnico Topolšica zanimajo možnosti boljšega dostopa; podobno tudi predstavnike Turne in Šolskega centra, VŠVO Velenje z 80 odstotki dnevnih migrantov za- stni razvoj, predstavniki Mestne občine Velenje pa so med drugim poudarili potrebo po uvedbi takih ukrepov, ki ne bodo ovirali tranzitnega prometa. Trajnostna mobilnost -izziv za ŠCV Trajna mobilnost je izjemno pomembna tudi za Šolski center Velenje, kamor dnevno prihaja okoli 1.800 dijakov, 400 študentov in blizu 300 zaposlenih. »Pri nas je poudarjena raziskovalno dejavnost, ki je usmerjena k praktičnim rešitvam. Lahko se pohvalimo s projektom Bicy. Tega bi lahko peljali še naprej, denimo Bicy Gorenje, Bicy Premogovnik, Bicy Kaj bi lahko naredili delodajalci pri spodbujanju zaposlenih za trajnostno mobilnost? veliko ustanov ... Med mestoma dnevno migrira okoli 2.200 zaposlenih in več kot 200 dijakov. Ob tem pa so še študentje in uporabniki drugih ustanov in storitev (zdravstvenega doma, bolnišnice, glasbene šole, prireditev ...). V Velenju imajo dobro organiziran javni potniški promet (Lo-kalc). O njem v okviru strategije razmišljajo tudi v Občini Šoštanj. V obeh pa je urejenih že tudi veliko kolesarskih in peš površin ter organizirana izposoja mestnih ko- nimajo trajno naravnane rešitve njihovega prihajanja, predstavnike HSE promocija električnih avtomobilov in ustrezna infrastruktura za uporabo teh, Festival Velenje kolesarska povezava s Koroško, OŠ Karla Destovnika - Kajuha Šoštanj boljše prometne povezav med mestoma, v Gorenju menijo, da bi lahko tam, kjer je parkirnih prostorov preveč, te namenili za druge namembnosti. Predstavniki Občine Šoštanj so izpostavili pomen skupnega koraka v trajno- Dobrna ... Nemci leta 2030 napovedujejo začetek obdobja brez klasičnih motorjev. To je lahko izziv tudi nam,« pravi Ivan Kotnik, direktor ŠCV. Eden od sloganov ŠCV je kolesarjem in pešcem prijazna šola in kolesom namenjajo veliko pozornosti. »V okviru e-mobilnosti ter racionalne in alternativne uporabe kolo nadgrajujemo z električnim pogonom.« Dve nesreči kolesarjev Velenje, 12. oktobra - V sredo zjutraj, malo po 6. uri, se je v Velenju v križišču Ceste talcev, Fo-itove in Partizanske zgodila prometna nesreča, v kateri se je huje poškodoval kolesar. V kolesarja je s prednjim delom vozila trčila voznica, ki je pri zeleni luči zapeljala v križišče in zavijala levo na Foitovo. Kolesar je vozišče na prehodu kolesarske steze prečkal v smeri Starega Velenja pri rdeči luči. Zaradi razjasnitve okoliščin te prometne nesreče, ker sprva ni bilo povsem jasno, kdo jo je zakrivil, so policisti morebitne očividce zaprosili za dodatna pojasnila. Vendar ta niso bila potrebna. Voznica je imela v avtomobilu nameščeno kamero, ki je nesrečo zabeležila. Potrdilo se je, da je za prometno nesrečo kriv kolesar. Še ena nesreča z udeležbo kolesarske se je zgodila v petek, 14. oktobra, tokrat pri trgovini Lidl v Velenju. Na prehodu za pešce jo je zbil voznik osebnega avtomobila. Ker se je na tem osvetljenem prehodu za pešce že večkrat zgodila prometna nesreča, policisti pa ga ocenjujejo za zelo nevarnega, pozivajo vse, da so v tem delu še posebej pozorni. K sreči le z zvito pločevino Velenje, 13. oktobra - V četrtek so se na območju v pristojnosti Policijske postaje Velenje zgodile štiri prometne nesreče. Vse štiri so se k sreči končale le z zvito pločevino. V eni od teh je povzročitelj s kraja pobegnil. Drama na stopnišču Velenje, 14. oktobra - Policisti so po klicu občana šli v četrtek na Koroško cesto, kjer naj bi nekdo razbil stekla v hodniku stanovanjskega bloka. Izkazalo pa se je, da ni šlo samo za razbita stekla, ampak za pravo dramo, ki se je odvijala znotraj in ki bo razplet dobila šele na sodišču. Na kraju so namreč našli dve poškodovani osebi, za kateri so poskrbeli reševalci, policisti pa sestavili potek dogajanja. Mož se je vrnil z dela v tujini, žene ni bilo doma, kot je pričakoval. Poklical jo je, in ko se je vrnila, menda vinjena, mu ni hotela povedati, kje je hodila. To je moža tako ujezilo, da jo je pretepel. Vse je slišal moški, ki je stal pred blokom. S klopjo je razbil vhodna vrata, potem pa se stepel z jeznim možem. Žena je medtem pobegnila iz stanovanja. Neprilagojena hitrost Velenje, 15. oktobra - V soboto sta se zgodili dve prometni nesreči, ki jima je bila skupna neprilagojena hitrost, dva udeleženca pa sta se v njih lažje poškodovala. Prva se je zgodila takoj za naseljem Paka pri Velenju, druga v bližini kraja Gorenje na območju Šmartnega ob Paki. Vozila pod vplivom alkohola Pijanemu vozniku zasegli avto, pijan voznik tovornjaka v pridržanju počakal sodnika Velenje, 13. oktobra - V četrtek je voznik osebnega avtomobila, ki so ga policisti prestregli na Cesti talcev pri vožnji brez vozniškega dovoljenja in kot po navadi tudi pod vplivom alkohola, ostal brez avtomobila. Policisti so mu ga zasegli. V soboto, 15. oktobra, pa je policiste občan obvestil o tovornem vozilu, ki ga je voznik z ugasnjenimi lučmi vozil v smeri proti Šoštanju. Vijugal je sem in tja in ogrožal udeležence v prometu. Policisti so madžarskega voznika tovornjaka ustavili in ga preizkusili z aloko-testom. Ker je bil krepko pod vplivom alkohola, so zanj odredili pridržanje. V pridržanju je počakal na sodnika. Iz POLICIJSKE beležke Prostovoljni prispevki dovolj za kazen? Velenje, 13. oktobra - V četrtek je bil pri pobiranju prostovoljnih prispevkov zaloten državljan Romunije, ki za to ni imel ustreznih dovoljenj. Policisti so ga kaznovali z mandatno kaznijo, ki jo je tujec moral poravnati, da je dobil nazaj dokumente, ki so mu jih zasegli. Mladina razgrajala Velenje, 14. oktobra - V petek ponoči so šli policisti k Mercator centru, kjer je razgrajala in razbijala steklenice skupina mladih. Preden so prišli na kraj, so se razgrajači razbežali. Preglasno slavje Velenje, 14. oktobra - V Bevčah je bilo v petek ponoči veselo, a tudi glasno pri slavljencu, ki je praznoval rojstni dan. Policisti so dogodek zabeležili. Izgubila listek za jackpot Velenje, 14. oktobra - Velenjčanka je v petek policistom prijavila, da je izgubila vplačan listek za Euro jackpot. Danes se s tem in glavnimi dobitki najbrž ne obremenjuje več, razen če listka ni vplačala v Nemčiji. Padel preko škarpe Pesje, 15. oktobra - V soboto se je na praznovanju rojstnega dne v Podgorju huje poškodoval moški. Prekucnil se je preko škarpe in padel v globino. Zanj so poskrbeli reševalci. Premislek v pridržanju Velenje, 15. oktobra - V soboto je po Starem Velenju razgrajal pijan gospod. Pri tem se ni pustil motiti niti potem, ko so v dogajanje posegli policisti. Morali so ga pridržati. Tako je lahko v posebnih prostorih pri njih razmišljal o svojih dejanjih. A cena tovrstne terapije je bila visoka. Natakarjev ni upošteval, policiste pa Topolšica, 15. oktobra - V soboto je v hotelu v Topolšici razgrajal gost, nezadovoljen, ker mu niso hoteli postreči s pijačo. Ocenili so namreč, da je že preveč popil. Policistom ga je uspelo prepričati, da gre domov spat, in gospod je to upošteval. Adil Huselja varnostno ogledalo vzgoja - permisivno nasilje Preden napišem in opišem svoja razmišljanja, ki se nanašajo na naslov kolumne, je prav, da na začetku najprej podrobneje pogledamo, kaj pomenijo termini permi-siven, permisivizem in permisivnost. Termin permisiven bi lahko nadomestili z besedami zelo popustljiv ali strpen, kar pri človeku pomeni, da odločitve prepušča drugemu ali drugim. Permisivna oseba je tista, ki ne vztraja pri svoji volji ali svojem stališču in tako ne zahteva upoštevanja ali spoštovanja določenih pravil ali norm. Iz tega lahko dokaj enostavno prepoznamo pomen permisivizma. Prvič, to pomeni nevztrajanje pri svoji volji ali stališču, drugič pa to predstavlja miselnost oziroma nazor, po katerem so odločitve in s tem tudi ravnanja prepuščeni posamezniku ali skupini, ne oziraje se na veljavne družbene norme ali pravila. Tako pridemo do termina permisivnosti, ki ima tri pomene, in sicer: 1. popuščanje in neomejevanje posamezniku ali skupini; 2. lastnost in značilnost permisivne osebe; 3. permisivna miselnost ali nazori posameznika, skupine ali celo družbe. Zdaj lažje razumemo, kaj pomeni permisivna vzgoja tako z vidika staršev kot z vidika otrok. Starši s takšnim načinom vzgoje ne vztrajajo pri svoji volji ali stališčih, ki so jih na podlagi (ne)formalnega in vseživljenjskega učenja pridobili v svojem življenju, s čimer pravzaprav prepuščajo otrokom odločanje in uveljavljanje njihove volje, navkljub dejstvu, da otroci, ne glede na njihovo starost, ne zmorejo in ne znajo presoditi vseh okoliščin, kot jih lahko in kot bi jih (morali) starši, ki so tudi zakonsko odgovorni za njihova ravnanja do njihove polnoletnosti. Razlogov za permisivno vzgojo je zagotovo več. Od spremenjene družinske dinamike in spremembe vlog v družini, kar je posledica sodobnega načina življenja, potrošništva, večje emancipacije, pa tudi večje vloge žensk v družbi, enostarševskih družin ..., predvsem pa prepogoste odsotnosti očetov iz družinskega okolja zaradi pasivnosti pri vzgoji, prezaposlenosti, odvisnosti od alkohola in še bi lahko naštevali. Tudi sprememba statusa otroka je danes povsem drugačna kot pred desetletji. Otroci se rojevajo vse starejšim staršem, nataliteta je z izjemo nekaj let v zadnjih desetletjih v opaznem padcu in zato so otroci deležni veliko večje pozornosti, razvajanja in s tem tudi permisivizma. To je razlog, da otroci permisivnost izkoriščajo in se tako izogibajo vsemu, kar jim »ne diši« ali je v nasprotju z njihovimi pričakovanji. Popuščanje ali celo popolno prepuščanje odločitev otrokom ima poleg trenutnih tudi dolgoročne posledice. S tem se otrok nauči, da nima meja in da s svojim trmastim vztrajanjem, z leti pa še z grožnjami in fizično silo, lahko pridobi vse, kar si zaželi. Tako otroci ne pridobijo delovnih navad, ne spoznajo, kaj pomeni odrekanje od ugodja, da bi najprej opravili svoje obveznosti in pozneje bili nagrajeni z notranjim zadovoljstvom in pohvalo staršev ali drugih oseb. Bojim se, da novela Zakona o preprečevanju nasilja v družini tlakuje pot permisivizmu, čeprav je aktualna ministrica Anja Kopač Mrak pred meseci zatrdila, da določbe novele niso povezane s permisivno vzgojo. Pri tem je tudi izpostavila, da je vzgoja zahtevna in da pozitivno starševstvo ne vsebuje telesnega kaznovanja, kar drži in mislim, da se s tem prav vsi strinjamo. Toda težava je drugje. V državi je enostavno preveč enostarševskih družin, kar šestintrideset tisoč jih je z dvema otrokoma, med katerimi je večina žensk - mater, ki s težavo zagotavljajo osnovne življenjske potrebščine, da ne »zdrsnejo« v revščino. Po ocenah strokovnjakov in nevladnih organizacij je trenutno v naši državi štirideset tisoč otrok na udaru sistemske lakote, saj nimajo osnovnih sredstev, da bi lahko imeli tri obroke na dan. V takšnih družinah je bolj kot permisivizem prisoten problem golega preživetja, saj v marsikateri družini nimajo sredstev, da bi vsak dan v tednu ali mesecu imeli vsaj en topel obrok. V družinah, v katerih ni takšnega pomanjkanja, pa že sedaj permisivi-zem pušča negativne posledice. Posameznik, ki je od malega navajen, da vsi skačejo okoli njega in mu strežejo, da bo vedno dobil tisto, kar mu je všeč ali si želi, da mu nihče ne postavlja nobenih omejitev ali odgovornosti, bo zrastel v človeka, ki ne bo imel občutka za ljudi v svoji okolici niti za skupnost. V centru njegovega življenja bo le on in njegove želje in na tem bo tudi temeljil njegov osebnostni referenčni okvir, skozi katerega bo gledal ljudi in svet okoli sebe. S preračunljivostjo, spletkarjenjem, manipuliranjem ali nasiljem bo obvladoval svoje življenjsko okolje in v njem tudi ljudi. Zato je po mojem mnenju permi-sivna vzgoja obenem permisivno nasilje nad otroki, saj ustvarja večplastne in dolgoročno škodljive posledice tudi za celotno družbo. m Občina podpira gasilska društva Šoštanj - Na območju Šoštanja delujejo štiri gasilska društva: Šoštanj - mesto, Lokovica, Gaberke in Topolšica. Občina jim za letošnje delovanje iz proračuna namenja 90.000 evrov, dodatnih 10.000 evrov pa za nakup opreme. Žal jim za te namene letos niso mogli zagotoviti toliko sredstev kot lani, ko so lahko društva za nakup opreme porabila 20.000 evrov. ■ mkp ■ ■ Naš čas, 20. 10. 2016, barve: CM K, stran 23 20. oktobra 2016 «»SÜAS UTRIP 23 Izsiljevanje z intimnimi posnetki Predstavljajte si, da vas na Facebook doda privlačna neznanka. Po začetnem klepetu vas povabi na Skype, in ko prižgete kamero, je na drugi strani skoraj naga. Povabi vas, da še vi odvržete oblačila. In seveda obljubi, da bo to vajina mala skrivnost. Napaka! HOROSKOP Na nacionalnem odzivnem centru SI-CERT opozarjajo predvsem odrasle spletne uporabnike, naj previdno navezujejo stike z neznanci, saj se lahko hitro ujamejo v past izsiljevanja. V letu dni so obravnavali že 100 primerov Slovencev, ki so postali žrtve izsiljevanja z intimnimi posnetki. Izsiljevanje z intimnimi posnetki oz. sextortion poleg finančne škode, uporabnikom povzroča tudi hude psihične pritiske. Prve prijave uporabnikov so prejeli že maja 2015, do danes je že 100 Slovencev postalo žrtev izsiljevalcev. Zaradi zelo občutljive teme jih verjetno velika večina ne prosi za pomoč, zato so številke verjetno še mnogo višje. Kmalu za tem, ko prejme vaš posnetek ali fotografije, grozi z njegovo objavo, če ne boste nakazali denarja. Finančne zahteve so v vseh obravnavanih primerih dokaj visoke, tudi več tisoč evrov. Izsiljevalci ustvarjajo izjemno velik psihični pritisk na žrtev, grozijo z organi pregona, FBI, tožbami zaradi posredovanja pornografije, predvsem pa grozijo, da bodo posnetek raz- poslali vsem prijateljem, družini, nadrejenim. Izsiljevalci svoje grožnje tudi uresničijo ter posnetke in fotografije objavijo na YouTube kanalu in na Facebook vomike, da se slečejo pred spletno kamero ali pa sami pošljejo svoje gole fotografije. Žrtve izsiljevanja so plačila nakazovala prek sistema Western Union, straneh, žrtev pa o tem obvestijo, z namenom stopnjevanja pritiska in nadaljnjega izsiljevanja. Seksi dekle se izkaže za kriminalno združbo Za izzivalnimi profilnimi fotografijami se skrivajo organizirane kriminalne združbe, njihov edini cilj pa je prepričati sogo- denar pa je romal na Slonokoščeno obalo. Upanja na uspešen pregon tovrstnega kriminala praktično ni, saj po izkušnjah SI-CERT naši organi pregona nimajo v afriških državah nobenega vpliva. Zato žrtvam svetujejo, naj nemudoma in v celoti prekinejo vso komunikacijo z izsiljevalci. Nikakor ne nakazujte de- narja in ne nasedajte obljubam, da bodo po plačilu sporne posnetke izbrisali. Nasprotno, izsiljevalci bodo zahtevali vedno večje zneske. V primeru, da bodo posnetke javno objavili na internetu, se lahko obrnite na cert@cert.si za pomoč pri odstranjevanju teh vsebin. Na koncu se ponovno izkaže, da za spletno varnost največ lahko storijo uporabniki sami. Na SI-CERT svetujejo, da ne sprejemate prošenj za prijateljstvo od neznancev, ne zapletajte se v komunikacijo z njimi in ne pristanite na pogovor prek spletne kamere! Za lepo profil-no sliko se lahko skriva kdorkoli in vse, kar delite z morebitnim izsiljevalcem, bo ta lahko uporabil proti vam. Posledice izsiljevanja so zelo težke in boleče, preprečite jih lahko samo tako, da nikoli ne sodelujete v izmenjavi intimnih fotografij z neznanci. Kuhali z Emilijo Pavlič Društvo Vulkan je v petek, 14. oktobra, v OŠ Bele Vode organiziralo brezplačno kuharsko delavnico z gospo Emilijo Pavlič. Mnogi jo poznamo iz oddaje Dobro jutro. Že 30 let se ukvarja z zdravo prehrano otrok, napisala pa je tudi kar nekaj knjig. Mnogim šolam in vrtcem je njena knjiga »Za otroke kuhajmo zdravo« še vedno vodilo za sestavljanje uravnotežene dnevne prehrane. Bila pa je tudi uvrščena med osemnajst najboljših kuharskih knjig na svetu. Zato ni čudno, da se je delavnice udeležilo več kot 40 ljudi, med njimi tudi kar nekaj otrok. Prišla je že uro pred začetkom delavnice, prav na hitro spekla kruh v svoji prenosni pečici, da je v dvorani prijetno domače zadišalo. Izvedeli smo, kaj pomeni uravnotežen jedilnik, kako nakupovati živila, kako kuhati in peči, kako vlagati sadje in zelenjavo brez konzervansov, kako pripraviti okusne brezmesne in ribje obroke, kako preprosto speči domač kruh in slastne buhteljne z marmelado ... Njen kuhan in pečen kruh smo tudi poskusili. Otroci pa so uživali, ko jih je povabila na oder in so sami izdelovali žemljice in kitke. Dve uri, kolikor je trajala delavnica, je bilo skoraj premalo za vse nasvete, ki jih je gospa Emilija kar stresala iz rokava. Vse prisotne je navdušila s svojo prisrčnostjo, duhovitostjo in neposrednostjo. Njeno glavno načelo je kuhanje sveže hrane iz svežih živil »na hladen začetek« in žlica fižola na dan. Emilija Pavlič je na svoje delo in uspeh zelo ponosna. Svoje znanje in izkušnje je gradila na spoštovanju do ljudi, še posebej do otrok in mladine. Zelo si priza- deva ohraniti naravne dobrine in tradicijo. Verjetno vseh njenih nasvetov ne bomo mogli upoštevali. A če bomo spremenili vsaj kakšno »slabo navado« v kuhinji in nekaj tega prenesli na naše najmlajše, bo cilj, ki si ga je za ta dan zadala simpatična gospa z rdečo pentljico v laseh, dosežen. a Društvo Vulkan Prometna strategija, drugič Podpiram spremembe v velenjskem prometu, zato sem tudi na dušek izpolnil anketo, pri čemer sem, tako kot gotovo marsikdo, pogrešal bolj preproste (a učinkovite) rešitve, predvsem pa možnost drugih predlogov. Najbolj me tare "rdeči val", na katerega sem opozarjal že pred 10 leti. In stanje je še vedno enako. Od Šaleka do starega Velenja, ako se držiš omejitve, skoraj vedno stojiš na Mnenja in odmevi vsakem semaforju, kjer je zeleni interval vselej krašji od (predolgega) rdečega. Nepotrebni zastoji nastajajo tudi na križišču pri novi pošti. Za hec sem preletel število prebivalcev v različnih krajevnih skupnostih, a je s temi podatki prometna ureditev še manj logična. Šaleška cesta je zelo pomembna in tekoči promet bi bil več kot dobrodošel. Odšteval-niki so sicer priročni, a bi jih z lahkoto zamenjal za boljšo pretočnost in pokrpanje cest na najbolj kritičnih lokacijah. To uvrščam višje kot denimo širjenje kolesarskih poti, čeprav zelo podpiram transport v duhu zdravega telesa. Tudi če se bo zmanjšal mestni promet, skozi Velenje še vedno poteka pomembna tranzitna povezava na Koroško in v Avstrijo. Kdor morda ne ve: večja prometna pretoč-nost pomeni tudi čistejše okolje. Samo povem. Ampak to je očitno nepomembno, saj država pavšalno (in nelogično) zaračunava izpust stupenih plinov ne glede na prevožene kilometre. a Tomaž Geršak Oven 21. 3. - 20. 4. Preveč boste pričakovali od ljudi, ki so vam blizu, saj jim boste čisto preveč zaupali. Odločite se, da ste svobodni in se ne obremenjujte več z drugimi. Predvsem pa ne s tem, kaj si bodo mislili o vaših dejanjih. Nujno potrebujete sprostitev od vsakdanjih skrbi. Imate dovolj denarja, da si lahko privoščite vsaj kratek oddih, morda že pred krompirjevimi počitnicami. Če vam ga je škoda, pa se odpravite vsaj na dolg sprehod in dobro premislite o stvareh, ki jih nameravate narediti. Nepremišljena dejanja vas namreč lahko drago stanejo, pa še hvaležen vam ne bo prav nihče. Rešitev imate pred nosom, le videti je nočete. Zato, ker vas je strah zavrnitve. In ker si želite, da bi bili bolj ljubljeni. 8 Bik 21. 4. - 20. 5. Doletelo vas bo še eno osebno razočaranje, vendar pa vas to ne bo vrglo iz tira. Ugotovili boste, da stvari niso tako črne, kot so videti na prvo žogo. Pustite, da se stvari odvijejo same od sebe. Še vas bo presenetilo, kako dobro bodo dogodki stekli v naslednjih dneh. Če boste nestrpni In boste to tudi pokazali, rezultati ne bodo takšni, kot si želite. Tako pri zdravju kot pri financah pa vam ta kaže izjemno dobro. A se tega še ne zavedate. Ko se boste, boste čisto drugače razmišljali o nekem projektu, ki ste ga ravno zaradi denarja dali na stranski tir. Tudi ranjeno srce se bo počasi celilo. Sploh, ko boste spoznali nekoga, ki vam bo pognal kri po žilah. Tudi zaradi njega boste želeli biti še boljši, kot ste. I Dvojčka 21. 5. - 21. 6. Tok dogodkov vas bo potegnil v vrtinec, ki vam sprva ne bo všeč. Marsikaj se vam bo dogajalo, saj bo teden intenziven kot že dolgo ne. Dobro bo, da nekaterih težav ne boste več videli tako črno, kot ste jih doslej. O njih boste razmišljali povsem drugače, morda boste v njih našli celo Izziv. Spoznali boste, da ste zadovoljni s tem, kar ste dosegli v zadnjem obdobju. Nekaj prihodnjih dni bo za vas lepih in veselih. Sobotni dogodek bo zelo prijeten, še nekaj dni vam bo jemal dih. Veselili pa se boste tudi časa z družino in prijatelji. Vsak trenutek z njimi bo za vas dragoceno darilo. Tudi zdravje vas ne bo pustilo na cedilu, čeprav vas bo neka rahla bolečina precej prestrašila. A šlo bo le za preutrujenost. Rak 22. 6. - 22. 7. Precej nemirni in živčni boste. Predvsem zato, ker se ne boste mogli sprijazniti s tem, kar se vam dogaja v zadnjih dneh. Vzemite si nekaj časa samo zase in si privoščite sprostitev. To lahko uživate tudi v majhnih dozah, ni treba, da imate prevelika pričakovanja, kijih potem nikoli ne uresničite. V nedeljo bostespoznall osebo, ki bo kasneje v življenju še močno vplivala na vaše odločitve. Čeprav boste sprva nezaupljivi, boste hitro spremenili prvotno slabo mnenje o njej. To bo malce ublažilo tudi stres, ki ga v teh dneh občutite močneje kot prej. Tudi zato, ker tudi delate veliko več kot ste v poletnih mesecih. Stres bo vaše počutje še poslabšal. Ne bo se popravilo, če ne boste sami več naredili za svoje počutje. E Lev 23. 7. - 23. 8. Napačno boste presodili poslovno situacijo. Čeprav boste reagirali, kakor najbolje znate, rezultat ne bo takšen, kot si želite. Bližnji osebi se boste zato zelo zamerili, da vam ni pomagala, čeprav ste jo tokrat odkrito prosili za pomoč. K sreči še ni prepozno, veliko lahko še popravite. Tudi z osebnim opravičilom najbolj prizadetim, sploh, ker jih niste želeli vplesti v zgodbo, pa se je to vseeno zgodilo. Ko boste s svojimi najdražjimi, mislite najprej na njih, šele potem nase! Pustite jim, da povedo, kar mislijo, ne da jim segate v besedo. Zelo vam zamerijo, ker ste zadnje čase čisto v svojem svetu, okoli sebe pa sploh ne vidite. Če bi, ne bi spregledali, kako vas nekdo iskreno občuduje. Vedno bolj blizu vam bo. Če se bo iz tega rodilo še kaj več, pa zvezde še ne vedo. Je še prezgodaj, a obeti ne bodo slabi. TffJ? Devica 24. 8. - 23. 9. Videti boste jezni in nedostopni, saj boste zelo grdo gledali. Žal takšni tudi boste. Mnogim se bo zdelo, da nimate pravega razloga zato. Le vi pa boste točno vedeli, zakaj se obnašate tako kot se. K sreči boste imeli veliko notranje moči, saj je pred vami še nekaj ne preveč prijaznih dni. Čeprav se boste počutili ujeto, dobro premislite, če se vam splača prepirati. Če boste preveč nepopustljivi, lahko pride do nerazrešljivega spora. Samskim se obeta nova simpatija, ni izključena niti avantura. Če se boste vsaj malo potrudili, se lahko razvije v dolgotrajno razmerje ali pa vsaj v iskreno prijateljstvo. Saj vam ni treba hiteti, le stikov nikar ne prekinite. Krepko bi vam bilo žal, saj ste naleteli na res sorodno dušo. V teh dneh dobite uraden odgovor, ki vam ne bo všeč. Tehtnica 24.9.-23.10. Veliko boste razmišljali o zapletih iz preteklosti, ki še vedno vplivajo na vaše življenje. Šele, ko jih boste razumeli, se vam bodo odprle možnosti, da dokončno razčistite s temi dogodki. Previdni bodite pri poslih, ki jih sklepate na novo. Ljudem, ki jih ne poznate dobro, nezaupajtelezato, ker znajo govoriti In delujejo prepričljivo. Pazite tudi, koliko svojih želja in načrtov jim boste razkrili. Vsaj do srede še ne boste vedeli, kako se bo razpletla neka pomembna poslovna zgodba. Tudi zato boste nemirni, tega pa niti skriti ne boste mogli. Vmes pa se bo zgodilo še marsikaj, tudi takega, da vas bo močno razjezilo, pa tega raje ne boste pokazali. Enostavno boste utihnili. Izkoristite jesenske dni tudi zato, da boste več na svežem zraku. Škorpijon 24.10. - 22. 11. Poslovno se za vas žal začenjajo trdi časi, česar se že nekaj časa dobro zavedate. Ko se bo začelo, pa vseeno ne boste dobro pripravljeni. Pogrešali boste pozitivni stres in drobne Izzive, ki vam dajejo nove Ideje. Jezilo vas bo, kerse boste preveč ukvarjali sflnancaml, česar res ne marate. Pa tudi obeti ne bodo dobri, zato vas bo to še bolj zamorilo. Za kreativnost vam bo zmanjkalo energije, sploh, ker se vam bo poslabšalo tudi počutje. Verjetno s samozdra-vljenjem tokrat ne bo šlo, zato ne odlašajte z obiskom zdravnika. Partner bo zaskrbljen za vas, kar vam bo tudi pokazal. Razvajal vas bo, čeprav mu zadnje čase malo vračate. To bo le še dokaz več, kako rad vas ima. Strelec 23.11.-21.12. Obdobje, ko je bilo doma vse lepo in prav, je žal končano. Ker ste to po tihem pričakovali, niti ne boste presenečeni. Čas bo, da se spustite na realna tla, saj ste si krepko zatiskali oči pred problemi. Zato bodo sedaj udarili z vso silo, žal pa se jih je nakopičilo toliko, da sploh ne boste vedeli, kjezačetl. Ob koncu tedna bostes pomočjo pomembnih dogovorov dokončali vsaj neko delo, ki se vleče že vse od pomladi. Z njim ne boste najbolj zadovoljni, bodo pa zato naročniki čisto zadovoljni. Čeprav imate raje, da sami veste, da ste dali vse od sebe in naredili odličen projekt, vam bo tokrat vseeno. To vas bo kar malo zaskrbelo. Všeč pa vam bo, ker se bo precej popravil vaš finančni položaj. Takoj boste bolj mirni, sploh, ker vas čaka nujen izdatek, ki ne bo majhen. Ko bo prihodnji teden kazalo, da se stanje umirja, bo počilo na čustvenem področju. Partnerju je dovolj tega, da ga zanemarjate. Spremenite se, preden bo prepozno, saj že živi mimo vas. Kozorog 22.12.-20.1. Prihodnji dnevi bodo za vas zelo ustvarjalni. Čeprav oktober nikoli ni bil vaš najljubši mesec, kot tudi jesenski čas ne, bo letos med najboljšimi v letu. Vsak dan v tem tednu se vam bo zgodilo kaj lepega. Tako v službi kot doma. Dobili boste občutek, da obvladate vse, karse dogaja okoli vas. In da vas pravnic ne moreusta viti. Žal ne bo tako, zato ustavite konje. Ne bodite preveč samozavestni. Kakšno misel raje zadržite zase, saj vam predolg jezik v teh dneh lahko prinese precej nevšečnosti. Najbolj previdni bodite na poslovnem področju, kjer še niste izplavali iz težav. Da je tako, boste v teh dneh spoznali z dvojno težo. Premislite o drugačni organizaciji vašega dela. Morda ravno v tem tiči ključ k večji motivaciji, ki je že nekaj časa nimate več. Čustveno boste precej mrtvi. To vam ne bo všeč. Vodnar 21.1.-20.2. Jezni boste kot že dolgo ne. Nekdo vam bo naredil hudo krivico, ker bo dejanje, ki ga niste storili, pripisal vam. Najprej sploh ne boste vedeli, kaj se dogaja. Počutili se boste odrinjeno, tudi sodelavci vas bodo gledali manj prijazno kot sicer. Šele, ko boste vi vedeli, kaj vam pripisujejo, boste lahko spremenili trenutno stanje. A prej, kot v torek vam ne bo uspelo, vmes pa se boste čez konec tedna precej vznemirjali. Svoje prave težave boste sicer poskusili skriti pred drugimi, čeprav vam to ne bo preveč dobro uspevalo. Ne bo vam lahko. Še dobro, da bo partner razumel, kaj se vam dogaja. Poskrbel bo, da se vam vrne nasmeh na obraz. Njegova novica bo vroča, posledice tudi. Ker že nekaj časa niste najbolj imunsko močni, razmislite o cepljenju proti gripi. X Ribi 21. 2. - 20. 3. Ugotovili boste, da se vam dogajajo stvari, ki se vam doslej niso nikoli. Ustavili se boste na točki, ko sami ne boste znali naprej. Ne ustrašite se, a zmanjkalo vam bo življenjske moči In energije. Vsedrugo ste zastavili tako kotje treba. Ne bodite preveč nestrpni, ker odločitve, ki jeza vas velikega pomena tudi za prihodnost, vtem tednu še ne boste dočakali. Žal se boste hkrati zapletli še v finančne težave. Teh res niste pričakovali, saj bo šlo za nujen in nepredviden izdatek. Šlo bo tesno, a boste zmogli. Tudi zato, ker boste pomagali nekomu, ki ga imate najraje na svetu, vam ne bo težko. Partner pa bo imel tihe dni, saj vam bo zameril, da ste svojcu spet pomagali z denarjem. Ne bo razumel, da tokrat ne gre za potuho. ■ Četrtek, 20. oktobra I Naš čas, 13. 10. 2016, barve: CM K, stran 24 TV SPORED 20. oktobra 2016 Petek, 21. oktobra Sobota, 22. oktobra Nedelja, 23. oktobra Ponedeljek, 24. oktobra Torek, 25. oktobra Sreda, 26. oktobra TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T TV SLO T 05.55 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobrojutro 08.00 Poročila 08.08 Dobrojutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.45 Turbulenca: Čuječnost 12.25 Moji, tvoji, najini, 31/35 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Pianist v belem, portret dr. Pavla Kornhauserja 14.20 Slovenci v Italiji 15.00 Poročila 15.10 Težišče, tv Lendava 15.55 Točka preloma, ponov. 16.25 Profil 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Ugriznimo znanost: Preiskave otrok pred rojstvom 17.55 Novice 18.00 Utrinek: Livada Lab 18.05 Knjiga o džungli, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Tarča 21.25 Globus 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Osmi dan 23.40 Panoptikum 00.40 Ugriznimo znanost: Preiskave otrok pred rojstvom 01.05 Profil, ponov. 01.30 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.55 Dnevnik, ponov. 02.50 Info-kanal TV SLO T 06.00 06.25 07.00 07.05 07.15 07.20 07.30 07.35 07.45 07.50 08.00 08.05 10.15 11.00 11.55 15.00 15.45 16.40 16.55 18.00 19.05 20.05 20.55 21.30 22.00 00.00 o moj po objektov, 1. del Otroški kanal Ulica sanj, ris. Liki, ris. Pavle, ris. Timi gre,ris. Tinka in Žverca, ris. Fifi in Cvetličniki, ris. Medo in Mica, ris. Bacek Jon, ris. Hrček Miha, ris. Zgodbe iz školjke: Zlatko Zakladko: Jabolčna čežana 08.35 Točka, glasb. odd. 09.35 Na lepše Alpe, Donava, Jadran Zvezdana: To sem jaz Dobro jutro Posebna ponudba Urbano kmetovanje, dok. odd. Čarokuhinja pri atu: Ljubljana Vonj dežja na Balkanu, 1/14 Halo TV Duhec, 3/3 Bazaruto, dugongova dežela, dok. odd. Avtomobilnost Ambienti Kukavičje jajce 2, nem. film Slovenska jazz scena: Ajda Stina Turek in Erik Marenče Trio 00.40 01.25 02.20 Točka, glasb. odd. Halo TV Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb. odd. pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 Chuggington, ris. 07.20 Zebra Zigbi, ris. 07.35 Slonček Benjamin, nan. 08.05 Hotel 13, nan. 08.20 Tv prodaja 08.35 Ana kuha 09.05 Dr. Oz, am. ser. 10.00 Tv prodaja 10.30 Ostani z menoj, nan. 11.25 Tv prodaja 11.40 Sestrske vezi, nan. 12.40 Tv prodaja 12.55 Ana kuha 13.30 Moja mama kuha bolje! 14.30 Ostani z menoj, nan. 15.30 Sestrske vezi, nan. 16.30 24ur popoldne 16.55 Utripajoča srca, nan. 17.50 Moja mama kuha bolje! 18.55 24ur, vreme 18.58 24ur 20.00 Usodno vino, nan. 21.00 Survivor 22.00 24ur zvečer 22.35 Na čelu države, nan. 23.30 Na kraju zločina, nan. 00.25 Glavna sestra Hawthorne, nan. 01.20 24ur zvečer, ponov. 01.55 Zvoki noči 08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 11.05 11.10 11.30 11.50 12.20 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00 18.30 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 21.15 21.20 21.50 21.55 22.55 23.25 23.55 05.50 Kultura 06.00 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.55 Ugriznimo znanost: Preiskava otrok pred rojstvom 12.25 Moji, tvoji, najini, 32/35 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.30 Tarča 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Alergije - kaj jih povzroča?, dok. odd. 16.35 Duhovni utrip 17.00 Poročila, šport, vreme 17.30 Slovenski magazin 17.55 Novice 18.00 Infodrom 18.15 Piknik s torto, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Slovenski pozdrav, zabav. odd. 21.25 Na lepše 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Atalanta ali trabakula, ki plove mimo, franc. film 00.45 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.10 Dnevnik, ponov. 02.05 Info-kanal TV SLO T 06.00 To bo moj poklic: Čistilec objektov, 2. del 06.20 Otroški kanal 07.00 Ulica sanj, ris. 07.05 Liki, ris. 07.15 Pavle, ris. 07.20 Timi gre, ris. 07.30 Tinka in Žverca, ris. 07.35 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.45 Medo in Mica, ris. 07.50 Bacek Jon, ris. 08.00 Zgodbe iz školjke, Ribič Pepe 08.20 Tamirijevo poletje, igrani film 08.50 Točka, glasb. odd. 09.55 Bleščica, odd. o modi 10.40 Sledi: Damin gambit - Poslednje poteze Milana Vidmarja, dok. odd. 11.05 Halo tv 12.15 Dobro jutro 14.40 Dober dan 15.55 O živalih in ljudeh, izob. odd. 16.30 Na vrtu, izob. odd. 16.55 Vonj dežja na Balkanu, 2/14 18.00 Halo TV 19.05 Nodi v Deželi igrač, ris. 19.15 Krtek, ris. 19.20 Firbcologi 19.45 Infodrom 20.05 Usodni strel, hrvaški film 21.20 Luči mesta, igrani film 21.35 Sistemske napake, dok. odd. 21.55 Neverjetni Jonathan Goodwin, 5/5 22.50 Polnočni klub 00.00 Točka, glas. odd. 00.45 Halo TV 01.40 Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb. odd. pop 24ur, ponov. Chuggington, ris. Zebra Zigbi, ris. Slonček Benjamin, ris. Hotel 13, dan. Tv prodaja Ana kuha Dr. Oz, am. ser. Tv prodaja Ostani z menoj, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Tv prodaja Ana kuha Moja mama kuha bolje! Ostani z menoj, nan. Sestrske vezi, nan. 24ur popoldne Utripajoča srca, nan. Moja mama kuha bolje! 24ur, vreme 24ur Usodno vino, nan. Survivor Survivor: Na robu preživetja 24ur zvečer Eurojackpot Cimra, am. film 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Pop Corn: Easy, Aleksander Novak Videospotdneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Dotiki gora, Prehojene poti Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Mojca in medvedek Jaka Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospotdneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Naj viža: Zreška pomlad, skupina 5+Band Regionalne novice 3 Mura Raba TV Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Strokovnjak svetuje, Bonton na pokopališču ali pogrebu Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 05.50 Kultura 06.00 Odmevi 07.00 Zgodbe iz školjke: Bine: Juvi 07.05 Smrkci, ris. nan. 07.30 Nodi v Deželi igrač, ris. 07.40 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.50 Studio kriškraš: Skrb za živali 08.15 Ribič Pepe, ponov. 08.40 Mulčki, ris. 08.45 Firbcologi 09.10 Mulčki, ris. 09.15 Male sive celice, kviz 10.00 Infodrom 10.15 Osvežilna fronta: Računalniške igre 10.50 Od blizu, pogov. odd. 11.55 Tednik, ponov. 13.00 Dnevnik, vreme, šport 13.25 O živalih in ljudeh 13.50 Na vrtu, svet. odd. 14.20 Ambienti 15.05 Človeško vesolje, 5/5 16.00 Zaljubljeni v življenje, izbor 17.00 Poročila, šport, vreme 17.20 Zdravje Slovencev: Čezmejno zdravstveno varstvo, dok. odd. 18.00 Z vrta na mizo 18.30 Ozare 18.40 Zu, ris. 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, šport, vreme 20.00 Vse je mogoče 21.35 Prevara, 8/10 22.30 Poročila, šport, vreme 23.00 Charliejeva dežela, avstralski film 00.55 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.20 Dnevnik, ponov. 02.15 Info-kanal TV SLO T 06.00 06.30 07.00 09.00 09.50 11.05 11.50 12.50 14.00 15.45 16.15 17.25 18.20 19.15 19.30 20.05 22.15 22.35 23.20 23.55 00.50 01.20 03.05 05.15 05.45 06.00 07.00 07.20 07.35 08.05 08.20 08.35 09.05 10.00 10.30 11.25 11.40 12.40 12.55 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.50 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.55 23.30 23.45 01.20 01.55 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Dobro jutro, informativna oddaja 10.00 Napovedujemo 10.05 Naj viža: Zreška pomlad, skupina 5+Band 11.20 Videospot dneva 11.25 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 11.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 12.20 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Miš Maš 18.40 Regionalne novice 2 18.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 19.05 Videospot dneva 19.10 Videostrani, obvestila 19.55 Napovedujemo 20.00 Popotniške razglednice, Jordanija 21.00 Regionalne novice 3 21.05 20let ans. Štrk, ponovitev 2. dela 22.20 Videospot dneva 22.25 Iz oddaje Dobro jutro 23.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 23.55 Videostrani, obvestila Na lepše 10 domačih Najboljše jutro Dober dan Alp. smuč. SP, VLS (Ž), 1. vožnja, prenos iz Soeldna Bela sužnja, 60/62 Bela sužnja, 61/62 Alp. smuč. SP, VLS (Ž), 2. vožnja, prenos iz Soeldna Trnuljčica, baletni film Čarokuhinja pri atu: Ljubljana Zakaj revščina: Izobrazba, dok. ser. Zakon srca, 13/14 Neverjetni Jonathan Goodwin, razvedrilna odd. Infodrom Osvežilna fronta: Računalniške igre Butler, am. film Bučke, satir. inf. parodija Zvezdana Popšop, ponov. Aritmični koncert - T.M.S. Crew Bleščica, odd. o modi Zabavni kanal Alp. smuč. SP, VSL (Ž), posn. 10 domačih, ponov. Polnočni klub pop 06.00 24ur, ponovitev 07.00 OTO čira čara 07.01 Yoohoo in prijatelji, ris. 07.15 Čebelica Maja, ris. 07.40 Tačke na patrulji, ris. 08.05 Telebajski, ris. 08.15 Turbo, ris. 08.40 Fun with Flupe, ris. 08.45 Pravljična šola, ris. 08.50 Trgovinica za živali, ris. 09.15 Mia in jaz, ris. 09.40 Divja brata Kratt, ris. 10.10 Super ekipa, ris. 10.20 Čudežna ur Yo Kai, ris. 10.45 Tv prodaja 11.00 Naša mala klinika, nan. 12.00 Naša mala klinika, nan. 12.55 Tv prodaja 13.10 Glavna sestra Hawthorne, nan. 14.05 Zdravnica malega mesta, nan. 15.00 Ameriška super varuška, am. ser. 15.55 Survivor, ponov. 16.55 Survivor, ponov. 17.55 Survivor, ponov. 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Misija: Nemogoče 3, am. film 22.25 Klic v sili, am. film 00.15 Šerifova pravica, nan. 01.15 Zvoki noči 08.25 08.55 09.00 09.45 10.05 10.10 10.15 11.30 12.00 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00 18.35 18.40 19.05 20.00 20.25 20.30 21.40 23.10 23.40 00.10 Lestvica zabavnih in narodnozabavnih Napovedujemo Miš maš: Postani mali kuhar Ustvarjalne iskrice (174), Čarovniški klobuk in palica Napovedujemo Videospotdneva 20 let Veselih Štajerk, 1. del koncerta Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Nanovo, Uredi študentsko birokracijo Videospotdneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videostrani, obvestila19.55 Vabimo k ogledu 2425. VTV magazin, regionalni - informativni program Kultura, informativna oddaja Festival Ptuj 2016, posnetek 3. dela Jutranji pogovori Migaj raje z nami Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 07.00 sledi 07.10 07.15 07.25 07.35 07.40 07.50 08.00 08.05 08.15 08.20 08.35 08.45 08.55 09.00 09.15 09.25 09.35 10.00 10.15 10.55 11.20 11.25 12.00 13.00 13.30 14.55 17.00 17.20 18.40 18.55 19.00 20.05 21.30 22.15 22.45 00.10 01.25 01.50 02.40 Živ žav Poldi, ris. Minka, ris. Timi gre, ris. Kioka, ris. Liki, ris. Fletni Gaji, ris. Fifi in Cvetličniki, ris. Pipi, Pupu in Rozmari, ris. Nodi v Deželi igrač, ris. Medo in Mica, ris. Peter Zajec, ris. Tilka in prijatelji, ris. Traktor Tom, ris. Pujsa Pepa, ris. Zu, ris. Robotki, ris. Knjiga o džungli, ris. Smrkci, ris. Bacek Jon, ris. Med odmorom, 8/13 Prisluhnimo tišini Ozare Obzorja duha: Misijonarska Cerkev Ljudje in zemlja Dnevnik, šport, vreme Slovenski pozdrav, zabav. odd. Vrnitev Rožnatega partnerja, am. film Poročila, šport, vreme Vikend paket Tilka in prijatelji, ris. Vreme Dnevnik, šport, vreme Zaključna prireditev 51. Festivala Borštnikovega srečanja, prenos iz Maribora Zgoraj brez: Violeta Bulc Poročila, šport, vreme Graditelji držav, dok. odd. Nacionalni simf. orkester RAI Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal TV SLO T Duhovni utrip, ponov. Glasbena matineja Posebna ponudba Bela sužnja, 62/62 Alp. smuč. SP, VSL (M), 1. vožnja, prenos iz Soeldna Žogarija Posebna ponudba Alp. smuč. SP, VSL (M), 2. vožnja, prenos iz Soeldna Zaljubljeni v življenje, izbor Zvezdana Avtomobilnost Magazin Fifa - Pot v Rusijo Ambienti Zakon srca, 14/14 Kraška hiša na robu časa, dok. odd. Z glasbo in s plesom, dok. odd. Žrebanje Lota Svetle luči in veliki umi, 1/3, dok. odd. Zapuščina (I.), 4/10 Bučke, satir. infor. parodija Policija, franc. film Vikend paket, ponov. Alp. smuč. SP, VSL (M), ponov. 07.00 07.30 08.20 08.50 09.50 11.10 11.55 12.50 14.00 15.00 15.40 16.20 16.40 17.30 18.25 19.10 19.50 20.00 20.55 21.55 22.20 00.20 01.40 03.55 Zabavni kanal pop 06.00 24ur, ponov. 07.00 OTO čira čara 07.01 Yoohoo in prijatelji, ris. 07.15 Čebelica Maja, ris. 07.40 Tačke na patrulji, ris. 08.15 Turbo, ris. 08.40 Fun with Flupe, ris. 08.45 Pravljična šola, ris. 08.50 Trgovinica za živali, ris. 09.10 Mia in jaz, ris. 09.35 Divja brata Kratt, ris. 10.00 Čudežna ura Yo Kai, ris. 10.25 Tv prodaja 10.40 Naša mala klinika, nan. 11.40 Naša mala klinika, nan. 12.35 Tv prodaja 12.50 Glavna sestra Hawthorne, nan. 13.45 Beethoven 5, am. film 15.30 Survivor: Na robu preživetja 16.25 Dan najlepših sanj 17.55 Štartaj, Slovenija! 18.55 24ur vreme 18.58 24ur 20.00 Slovenija ima talent 22.00 Lahki dekleti, am. film 23.55 Šerifova pravica, nan. 00.55 Zvoki noči 05.50 06.05 06.55 07.00 07.08 08.00 08.08 09.00 09.08 10.00 10.08 10.15 10.40 11.10 11.55 12.25 13.00 13.30 14.25 15.00 15.10 15.40 16.20 17.00 17.30 17.55 08.00 18.15 18.20 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 23.05 23.40 01.25 01.50 02.45 Utrip Zrcalo tedna Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Poročila Dobro jutro Z vrta na mizo 10 domačih Vem!, kviz Kaj govoriš?=So vakeres? Moji, tvoji, najini, 33/35 Dnevnik, šport, vreme Panoptikum Osmi dan Poročila Dober dan,Koroška Firbcologi, ris. Glasba na vodi, 60 let Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana Poročila, šport, vreme Osvežilna fronta Novice eRTeVe Zajček Belko, ris. Vem!, kviz Vreme Dnevnik, šport, vreme Tednik Studio city Odmevi, šport, vreme Umetni raj Glasbeni večer: Koncert orkestra Slov. filharmonije Dnevnik Slovencev v Italiji Dnevnik, ponov. Info-kanal TV SLO T 06.00 To bo moj poklic: Zlatar, 1. del 06.25 Otroški kanal 07.00 Ozi bu, ris. 07.05 Ulica sanj, ris. 07.15 Liki, ris. 07.20 Pavle, ris. 07.25 Timi grejis. 07.35 Tinka in Žverca, ris. 07.45 Fiti in cvetličniki, ris. 07.55 Medo in Mica, ris. 08.00 Zgodbe iz školjke: Vesela hišica: Neumni princ 08.20 Točka, glasb. odd. 09.20 Ženska, 2. del, dok. film 10.30 Duhovni utrip 11.00 Halo TV 11.50 Dobro jutro 14.10 Polnočni klub 15.35 Ljudje in zemlja 16.25 Avtomobilnost 16.55 Vonj dežja na Balkanu, 3/14 18.00 Halo TV 19.00 Robotki, ris. 19.10 Nodi v Deželi igrač, ris. 19.20 Krtek, ris. 19.25 Studio kriškraš: Skrb za živali 20.00 Zadnji tango v Halifaxu, 6/6 21.00 Zapuščina (I.), 5/10 22.00 Zavod za zaposlovanje (II.), 3/6 22.25 Spomini: Janez Winkler, 3. del, pogov. odd. 23.50 Notranje izgorevanje, dok. odd. 01.15 Halo TV 02.10 Točka, glasb. odd. 02.55 Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb. odd. 05.35 Kultura 05.40 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.45 Obzorja duha: Misijonarska Cerkev 12.25 Moji, tvoji, najini, 34/35 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.30 Studio city 14.40 NaGlas! 15.00 Poročila 15.10 Potepanja, tv Lendava 15.40 Studio kriškraš: Skrb za živali 16.00 Ribič Pepe 16.25 Profil: Dr. Marijan Pavčnik 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Posebna ponudba, izob. odd. 17.55 Novice 18.10 Pavle, ris. 18.15 Pujsa Pepa, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Proslava ob dnevu suverenosti 21.05 Dosje: Jugoslovanska ljudska armada 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Pričevalci 00.55 Profil: Dr. Marijan Pavčnik 01.20 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.45 Dnevnik, ponov. 02.40 Info-kanal TV SLO T 06.00 06.25 07.00 07.05 07.15 07.20 07.25 07.35 07.45 07.55 08.00 08.10 08.25 08.30 09.10 10.15 11.00 11.00 14.00 15.05 17.10 19.15 19.25 19.35 19.45 19.50 20.05 21.00 22.00 23.25 00.30 01.15 03.05 To bo moj poklic: Zlatar, 2. del Otroški kanal Ozi bu, ris. Ulica sanj, ris. Liki, ris. Pavle, ris. Timi gre,ris. Tinka in Žverca, ris. Fifi in Cvetličniki, ris. Medo in Mica, ris. Zgodbe iz školjke: Juvi Zgodbe iz školjke: Pozabljene knjige naših babic: Martin Krpan Vetrnica Žogarija Točka, glasb. odd. Zdravje Slovencev: Čezmejno zdravstveno varstvo, dok. odd. Halo TV Dobro jutro Dober dan Vse je mogoče Nogomet, poka Domžale : Krško, četrtfrnaie, povratna tekma, prenos iz Domžal Robotki, ris. Nodi v Deželi igrač, ris. Sara in Raček, ris. Čarlijev cirkus, otr. ser. Opus 1, plesna miniatura 2014 Patentne vojne, dok. odd. Zapuščina (I.), 6/10 Posrednik, ang. film Fortitude, 12/12 Točka, glasb. odd. Nogomet, pokal Slovenije, Domžale : Krško, četrtfinale, posn. iz Ljubljane abavni kanal iuii\d, yid^u. uuu. 05.10 Točka, glasb. odd. .MKMMM^h pop pop P°P 06.00 24ur, ponov. 05.35 Kultura 05.40 Odmevi 06.55 Dobro jutro 07.00 Poročila 07.08 Dobro jutro 08.00 Poročila 08.08 Dobro jutro 09.00 Poročila 09.08 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.08 Dobro jutro 11.15 Vem!, kviz 11.55 Umetni raj 12.25 Moji, tvoji, najini, 35/35 13.00 Dnevnik, šport, vreme 13.35 Zgoraj brez: Violeta Bulc 14.25 Globus 15.00 Poročila 15.10 Mostovi Hidak 15.40 Male sive celice, kviz 16.30 Profil: Goran Vojnovič 17.00 Poročila, šport, vreme 17.25 Turbulenca, svet. odd. 17.55 Novice 18.05 Pipi, Pupu in Rozmari, ris. 18.15 Medo in Mica, ris. 18.20 Vem!, kviz 18.55 Vreme 19.00 Dnevnik, vreme, šport 20.05 Moje poletje v Provansi, franc. film 22.00 Odmevi, šport, vreme 23.05 Mož, ki je rešil Louvre, dok. odd. 00.10 Turbulenca, svet. odd. 00.45 Profil 01.10 Dnevnik Slovencev v Italiji 01.40 Dnevnik, ponov. 02.35 Info-kanal TV SLO T 06.00 To bo moj poklic: Vzdrževalec tekstilij, 1. del 06.20 Otroški kanal 07.00 Ozi bu, ris. 07.05 Ulica sanj, ris. 07.15 Liki, ris. 07.20 Pavle, ris. 07.25 Timi gre, ris. 07.35 Tinka in Žverca, ris. 07.45 Fifi in Cvetličniki, ris. 07.55 Medo in Mica, ris. 08.00 Hrček Miha, ris. 08.05 Vetrnica 08.10 Zgodbe iz školjke: Nočko: Rajski vrt 08.20 Zgodbe iz školjke: Emanuel iz Evrope, dok. film 08.35 Je šesteroprsti tvoj prijatelj?, igrani film 09.05 Točka, glasb. odd. 10.05 10 domačih 10.55 eRTeVe 11.10 Zvezdana 11.50 Dobro jutro 14.15 Dober dan 15.20 Vikend paket 17.10 Nogomet, pokal Slovenije, Maribor : Gorica, četrtfinale, povratna tekma, prenos iz Maribora 19.15 Sara in Raček, ris. 19.20 Ribič Pepe 19.50 Žrebanje Lota 20.00 Na utrip srca; glasba skozi čas: Dunajska klasika, 1. del, 3/8 20.50 Od blizu, pogov. odd. 21.45 Bleščica, odd. o modi 22.15 Aritmija 22.50 Aritmični koncert 00.20 Točka, glasb. odd. 01.10 Nogomet, pokal Slovenije: Maribor-Gorica, četrtfinale, posn. iz Maribora 03.00 Zabavni kanal 05.10 Točka, glasb. odd. PONOVITEV ODDAJ TEDENSKEGA SPOREDA 08.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 08.55 Napovedujemo 09.00 Miš maš, Postani mali kuhar 09.40 2424. VTV magazin, regionalni informativni program 10.05 Kultura, informativna oddaja 10.10 2425. VTV magazin, regionalni informativni program 10.30 Kultura, informativna oddaja 10.35 Pogledi svetniške skupine SD na dogajanje v MO Velenje 11.35 Festival Ptuj 2016, posnetek 3. dela 12.45 Kuhinjica, izobraževalna oddaja 13.35 Skrbimo za zdravje, Vse o revmatičnih obolenjih 14.35 Videostrani, obvestila 15.00 Lestvica zabavnih in narodnozab. 15.30 Videostrani, obvestila 17.25 Lestvica zabavnih in narodnozab. 17.55 Napovedujemo 18.00 Mojca in medvedek Jaka 18.40 Ustvarjalne iskrice (173), Buče in še kaj 19.00 Videostrani, obvestila 19.55 Vabimo k ogledu 20.00 Naj viža: Darko Atelšek s prijatelji 21.15 Napovedujemo 21.20 Pop Corn: Ditka, Sara Kobold, Maksine Vrečko 22.20 Jutranji pogovori 23.50 Lestvica zabavnih in narodnozab. 00.20 Videostrani, obvestila 06. 0 07.00 07.20 07.35 08.00 08.15 08.30 09.00 09.55 10.25 11.25 11.40 12.40 12.55 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.50 18.55 18.58 20.00 21.00 22.30 23.05 00.00 00.55 01.50 02.25 08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.30 10.35 10.40 11.30 12.00 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00 18.30 18.35 18.55 19.00 19.55 20.00 22.20 22.25 23.55 00.25 24ur, ponov. Chuggington, ris. Zebra Zigbi, ris. Slonček Benjamin, ris. Hotel 13, nan. Tv prodaja Ana kuha Dr. Oz, am. ser. Tv prodaja Ostani z menoj, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Tv prodaja Ana kuha Moja mama kuha bolje! Ostani z menoj, nan. Sestrske vezi, nan. 24UR popoldne Utripajoča srca, nan. Moja mama kuha bolje! 24ur vreme 24ur Usodno vino, nan. Dan najlepših sanj 24UR zvečer Na čelu države, nan. Na kraju zločina, nan. Glavna sestra Hawthorne, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2425. VTV magazin, regionalni informativni program Kultura, informativna oddaja Videospot dneva Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Mura Raba TV, informativna oddaja Regionalne novice Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu Moja dežela lepa in urejena, posnetek prireditve v Radencih Regionalne novice 3 Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 06.00 07.00 07.20 07.35 08.00 08.15 08.30 09.00 09.55 10.25 11.25 11.40 12.40 12.55 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.50 18.55 18.58 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.20 01.55 08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 12.15 12.35 13.05 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00 18.35 19.00 19.05 19.55 20.00 20.25 20.30 20.35 21.00 21.05 22.15 23.45 00.15 24ur, ponov. Chuggington, ris. Zebra Zigbi, ris. Slonček Benjamin, ris. Hotel 13, nan. Tv prodaja Ana kuha Dr. Oz, am. ser. Tv prodaja Ostani z menoj, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Tv prodaja Ana kuha Moja mama kuha bolje! Ostani z menoj, nan. Sestrske vezi, nan. 24ur popoldne Utripajoča srca, nan. Moja mama kuha bolje! 24ur vreme 24ur Usodno vino, nan. Preverjeno 24urzvečer Na čelu države, nan. Na kraju zločina, nan. Glavna sestra Hawthorne, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo Moja dežela lepa in urejena, posnetek prireditve v Radencih Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Mojčin lepi svet, muzikal Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Vabimo k ogledu 2426. VTV magazin, regionalni -informativni program Kultura, informativna oddaja Napovedujemo Aktualno: pogovor z županom MO Velenje Bojanom Kontičem Videospot dneva Festival Ptuj 2016, posnetek 3. dela Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila 06.00 07.00 07.20 07.35 08.00 08.15 08.30 09.00 09.55 10.25 11.25 11.40 12.40 12.55 13.30 14.30 15.30 16.30 16.55 17.50 18.55 19.00 20.00 21.00 22.00 22.35 23.30 00.25 01.20 01.55 08.25 08.55 09.00 10.00 10.05 10.30 10.35 10.55 12.05 12.25 12.55 15.00 15.30 17.25 17.55 18.00 18.20 18.45 18.50 19.10 19.25 19.55 20.00 21.00 21.05 22.05 22.10 23.10 23.40 24ur, ponov. Chuggington, ris. Zebra Zigbi, ris. Slonček Benjamin, ris. Hotel 13, nan. Tv prodaja Ana kuha Dr. Oz, am. ser. Ostanizmenoj, nan. Tv prodaja Sestrske vezi, nan. Tv prodaja Ana kuha Moja mama kuha bolje! Ostani z menoj, nan. Sestrske vezi, nan. 24ur popoldne Utripajoča srca, nan. Moja mama kuha bolje! 24ur vreme 24ur Usodno vino, nan. Survior 24ur zvečer Na čelu države, nan. Na kraju zločina, nan. Glavna sestra Hawthorne, nan. 24ur zvečer, ponov. Zvoki noči Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Dobro jutro, informativna oddaja Napovedujemo 2426. VTV magazin, regionalni -informativni program Kultura, informativna oddaja Aktualno: pogovor z županom MO Velenje Bojanom Kontičem Festival Ptuj 2016, posnetek 3. dela Kuhinjica, izobraževalna oddaja Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Lestvica zabavnih in narodnozab. Napovedujemo Ustvarjalne iskrice (175), Čarovniška zabava Žogarija Regionalne novice 2 Kuhinjica, izobraževalna oddaja Videospot dneva Videostrani, obvestila Napovedujemo Pogovorv studiu Regionalne novice 3 Pop Corn: 2B, Side, Tanja Žagar Videospot dneva Iz oddaje Dobro jutro Lestvica zabavnih in narodnozab. Videostrani, obvestila Naš čas, 20. 10. 2016, barve: CM K, stran 25 20. oktobra 2016 «»SÜAS PRIREDITVE 25 KNJIŽNI kotiček GALIMBERTI, Umberto: O ljubezni od - Odrasli / 17 - Etika Ugledni italijanski filozof Umberto Galim-berti v svoji razpravi raziskuje skrivnostni fenomen ljubezni. Na temeljih eruditskega poznavanja filozofije, psihologije in sociologije pronicljivo analizira duševne procese, znotraj katerih potekajo ljubezenska dogajanja. Poglobljeno in unikatno delo s preizkušanjem vseh pomembnejših konceptov ljubezni - od antičnega grškega do psihoanalize - prepričljivo odpravlja ste-reotipe o ljubezni in ponuja presenetljive uvide, ki izrazito presegajo širino in doseg psihološko-priročniških del sodobnih psihologov in psihoterapevtov. V devetnajstih poglavjih spoznavamo različne vidike ljubezni v povezavi s spolnostjo, željo, tran-scendenco, izdajstvom, idealizacijo ljubljene osebe, denarjem, občutenjem sramu, poistovetenjem, sprevrženostjo, samoto, zakonsko zvezo, blaznostjo ... In kakšna so avtorjeva ključna razmišljanja o ljubezni? Ljubezen ni zlitje dveh posameznikov, temveč je odnos dveh individualnosti. Prav tako ni rahločutnost, zaupanje, strinjanje, udobje. Ljubezen je poseganje v integriteto posameznikov, dotikanje človekovih skrajnih meja. ECO, Umberto: Zgodovina lepote od - Odrasli / 17 - Etika Romanopisec, esejist in mojster populariziranja humanistike je uredil in zbral večino besedil v pregledu idej o lepoti skozi stoletja kulture Zahoda; vsebuje 17 poglavij. Knjiga je opremljena s številnimi barvnimi reprodukcijami umetniški del; ideje o tem, kaj se je ljudem v določenih obdobjih zdelo lepo, so izražene tudi v izbranih odlomkih literarnih in filozofskih del največjih mislecev od antike do sodobnosti. Že po prvih poglavjih se izriše ključna ugotovitev, da koncepti lepote niso absolutni, temveč se skozi zgodovino nenehno spreminjajo - v določenih obdobjih prevladuje mnenje, da je lepota lastnost predmeta samega, spet v drugih pa prevlada subjektivni pogled. Nadvse domišljene so tudi primerjalne slikovne preglednice v uvodu, ki nazorno pri- kažejo, da se starogrške ideje lepote v različnih obdobjih spet vračajo in tako lahko mdr. spremljamo podobe Adonisa in Vene- re skozi zgodovino vse od starogrških časov do sodobne popkulture. In kakšni so lepotni ideali v današnjem času? Avtor ugotavlja, da bo naše obdobje za zanamce uganka, ker se v raznolikosti podob, ki veljajo za lepe, nikakor ne da identificirati prevladujočega lepotnega kanona. TOMAŽIČ, Agata: Česar ne moreš povedati frizerki od - Odrasli / 821.163.6-32 -Slovenska kratka proza Prvenec kratke proze prepoznavne kulturne novinarke Agate Tomažič je prava poslastica za ljubitelje tovrstnega žanra. Avtorica z različnimi narativnimi koncepti pričara fantastično atmosfero in jo pripne na vsakdanjost svojih likov, čisto navadnih ljudi. V zgodbe je vtisnjena močna metaforika živalskega sveta, najbolj izrazito v zgodbi o poslovnežu, ki se skozi kafkovsko preobrazbo spremeni v žabo. Nadvse zanimivi preobrati se dogajajo tudi v dvojnih življenjih drugih protagonistov: zdolgočasene gospodinje, ki na hitro prevara svojega moža s svojim nekdanjih sošolcem, zlobni starki, slačifantu, maminem sinku ... Najosupljivejša od vseh je zgodba Kdor puli japonski dresnik, zlo ne misli, saj jo iz krste pripoveduje žrtev davitelja - na videz prijaznega naravovarstvenika. a Andreja Ažber LAS razpisuje filmski natečaj za osnovnošolce Velenje - Medobčinska lokalna akcijska skupina za preprečevanje zasvojenosti z drogami LAS Velenje bo v letošnjem mesecu preventive - novembru - zaznamovala 20-letnico delovanja. Pripravili so številne aktivnosti in razpisali tudi filmski natečaj za učence zadnje triade osnovne šole iz občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. Mladostniki lahko v skupinah z največ petimi člani izrazijo svoje dojemanje preventive na področju zasvojenosti, teme za izdelavo največ tri minute dolgih filmov pa so »trez'n žur je dob'r žur«, »in-ternetno srfanje je lahko tudi poučno« in »internetni post en dan v tednu«. Rok za oddajo izdelkov je 10. november. Video posnetke bodo predvajali pred začetkom strokovnega posveta na temo Vloga družine in preventiva na področju zasvojenosti pri mladih; ta bo potekal 24. novembra. Najboljši ustvarjalci bodo prejeli tudi nagrade. Več informacij o splošnih pogojih, oddaji filmov ali kriterijih ocenjevanja pa ustvarjalci in mentorji dobijo na elektronskem naslovu dragica.kauzar@velenje.si. a tf Čeme h, 20. 10. 2016,^ 19.30 DOJU It. tMnii inltc VERA O RICIN AU. ANS. ROKA ŽLINDRE in KLAF/l SKALA kdaj • kje • kaj VELENJE Četrtek, 20. oktober 11.00 Društvo NOVUS, Družinski center Harmonija Pomoč in podpora pri iskanju zaposlitvenih možnosti in priložnosti 13.00 Ljudska univerza Velenje Slovenščina malo drugače za priseljenske družine 15.00 Ljudska univerza Velenje Urica ustvarjanja z Admiro 17.00 Ljudska univerza Velenje Camino, potopisno predavanje 17.00 Gostišče Kavčič v Šaleku Bridge turnir 17.00 Ljudska univerza Velenje Odprtje kiparske razstave ob 57-letnici Ljudske univerze Velenje 18.00 Galerija Velenje Odprtje razstave video umetnice Nataše Prosenc Stearns 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Odprtje razstave: Dvajset let z vami skupaj uresničujemo vizije Petek, 21. oktober 8.00 Parkirišče za pošto Kramarski sejem 18.00 Knjižnica Velenje, mladinska soba Cool knjiga, bralni krožek za najstnike 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Sejšeli, potopisno predavanje 21.00 Klub eMCe plac Sound Arson 6.5, Nyos, 00y 18, The Kojn 21.00 Havana bar Velenje Latino vibes Sobota, 22. oktober 7.00 Ploščad Centra Nova in Cankarjeva ulica Mestna tržnica Velenje 8.00 Parkirišče za pošto Kramarski sejem 10.00 Stari trg 19, nad Hišo mineralov Glej!, fotografska delavnica za otroke 10.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Nežni velikan, premiera opere za otroke (Maksi Pikin abonma in izven) 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Obiski, komedija (Zeleni abonma, A la carte in izven) 19.30 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Zarja Šoštanj, koncert pihalnega orkestra 21.00 Klub eMCe plac Antologija glasbe, glasba 40-tih in 50-tih prejšnjega stoletja 21.00 Rdeča dvorana Velenje Koncert skupine Siddharta, gosti Bo! In Nije Nedelja, 23. oktober 11.00 Spomenik pri večnamenskem domu v Vinski Gori Komemoracija pri spomeniku 14.30 klub eMCe plac Tarok turnir 16.00 Društvo NOVUS, Družinski center Harmonija Pogovorna urica, Izziv pri vzgoji otrok in mladostnikov 18.00 Glasbena šola Velenje, Orgelska dvorana Koncert gospela, nastop skupine Dar srca Ponedeljek, 24. oktober 17.00 Knjižnica Velenje, otroški oddelek Igrivo jesensko listje, otroška ustvarjalna delavnica 18.00 Glasbena šola Velenje, Velika dvorana Koncert pianistov - tekmovalcev 19.19 Knjižnica Velenje, preddverje Odprta učna ura: Shakespeare 400 let, literarni večer 19.30 Dom kulture Velenje, velika dvorana Srečanje, drama (Beli abonma, A la carte in izven) Torek, 25. oktober 8.00 Mestna občina Velenje, sejna dvorana 15. seja sveta MOV 10.00 Ljudska univerza Velenje Igralne urice 17.00 Vila Rožle Torkova peta, Jesensko sadje 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic v angleškem jeziku 19.19 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Obvladovanje čustev, predavanje s praktičnim delom Sreda, 26. oktober 10.00 Ljudska univerza Velenje Meditacija z zdravljenjem 17.00 Knjižnica Velenje, pravljična soba Ura pravljic 17.00 Vila Bianca, mansarda Ukrepajmo danes za prijaznejši jutri 18.00 Galerija Velenje Umetnost videa, predavanje Željka Opačka ŠOŠTANJ Sobota, 22. oktober X Odhod iz AP Šoštanj Trnovski gozd - Vitovska krožna pot 15.00 Park podružnične šole Bele Vode Otvoritev spominskega obeležja tetraeder v počastitev 25 letnice osamosvojitve RS Nedelja, 23. oktober X Odhod iz AP Šoštanj 3. mednarodno klavirsko tekmovanje Velenje - Društvo Consortium musicae Velanen-sis in glasbena šola Frana Koruna Koželjskega Velenje bosta organizatorja 3. mednarodnega klavirskega tekmovanja. Potekalo bo v petek, 28., in v soboto, 29. oktobra, v omenjeni šoli. Na njem bo nastopilo 57 mladih pianistov iz šestih držav. Njihov nastop bo ocenila mednarodna komisija vrhunskih klavirskih pedagogov in najboljšim podelila denarne nagrade. Dan prej, v četrtek, 27. oktobra, bodo ob 18. uri v modri dvorani šole predstavili monografijo Aci-ja Bertonclja, temu dogodku pa bo sledil še otvoritveni koncert. Recital bo v veliki dvorani velenjske glasbene šole pripravil Oleg Marshov, začel pa ga bo ob 19.30. a tp Razstava video del Nataše Prosenc Stearns Velenje, 20. oktobra - Danes ob 18. uri bodo v Galeriji Velenje odprli razstavo avtorice Nataše Prosenc Stearns, ki se bo predstavila z video instalacijama Hotelski dnevnik (Hotel diary) in Zlata zavesa (Golden Curtain) ter s serijo prin- prijava KINO spored Logarska dolina - Matkovo okno 10.00 Športna dvorana Šoštanj Tekma ekipe U15 Elektra : Keleja 16.00 Športna dvorana Šoštanj Tekma ekipe U19 Elektra Ponedeljek, 24. oktober 8.00 Trg svobode Jutranja telovadba 1000 gibov Sreda, 26. oktober 16.00 Trg svobode Otvoritev razstave o Celostniprometni strategiji občine Šoštanj z žrebanjem nagrade ŠMARTNO OB PAKI Četrtek, 20. oktober 17.00 Galerija dile Muca copatarica, Pravljična matineja + ustvarjalne delavnice (za otroke 3+) Petek, 21. oktober 16.30 MC Šmartno ob Paki, Kozolec Jesensko druženje s poslancem Janom Škobrnetom in gosti; SD Šmartno ob Paki Lunine mene tov. Avtorica je video umetnica in režiserka, ki je diplomirala na Oddelku za oblikovanje ljubljanske ALUO. Tam je ustvarila svoje prve video zapise in jim kmalu pridružila instalacije in filme. S Ful-brightovo štipendijo je odpotovala v Los Angeles, kjer je končala podiplomski študij na California Institute of the Arts. Razstavlja v slovenskih in mednarodnih galerijah in muzejih, s projektom Gladiatorji pa je predstavljala Slovenijo na 48. beneškem bienalu, za kar je prejela nagrado Prešernovega sklada. V Velenju bo predstavila 11 projekcij iz dveh serij. Letos tudi študentska 22. oktobra, ob 21.14 -zadnji krajec CITY CENTER Celje • Četrtek,20.10., Biotržnica • Petek, 21.10., od 14.00 dalje Kmečka tržnica • Nedelja,23.10.,11.00 Pravljične urice, Dirka formule čiračara • Preizkusite se v spretnostni vožnji z gokardom na Citycentro-vem kartingu na vrhnjem parkirišču: torek-petek od 14. do 21. , sobote od 10. do 21., nedelja od 10. do 20. ure. • Vsak dan v tednu Praznujte rojstni dan, pokličite 425 12 54 ali se oglasite na Info točki Ci-tycentra. Velenje - Minuli konec tedna se je iztekel rok, da oddajo prijave za letošnje gibanje Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline. Programski svet gibanja je prejel kar 77 prijav, od tega 33 iz devetih osnovnih šol regije Saša ter občin Braslovče in Polzela, 43 prijav so oddali srednješolci, po več kot desetletju pa je med prijavami tudi študentska, in sicer iz Filozofske fakultete Univerze Maribor. a tp v mali in veliki dvorani Hotela Paka KUBO IN DVE STRUNI Kubo and the Two Strings, sinhronizirana animirana d ružinska avantura, 101 minuta(ZDA, Japonska) Režija: Travis Knight Slovenski glasovi: Lucija Grm, Maks Dolinšek, Dani Ba-vec, Iztok Valič, Vesna Ravnikar, Jernej Kuntner, Igor Potočnik, Saša Pavlin Stosic, Vita Suhadolc,idr. Petek, 21. 10., ob 18.00 - 3D Sobota, 22. 10., ob 18.00 Nedelja, 23. 10., ob 16.00 - 3D, otroška matineja KO IMAŠ 17 LET Quand on a 17 ans, družinska drama, 116 minut (Francija) Režija: André Téchiné Igrajo: Sandrine Kiberlain, Kacey Mottet Klein, idr. Petek, 21. 10., ob 18.15 - mala dvorana Sobota, 22. 10., ob 20.30 - mala dvorana Nedelja, 23. 10., ob 19.00 - mala dvorana INFERNO Kriminalka, triler, 121 minut (ZDA, Japonska, Turčija, Madžarska) Režija: Ron Howard Igrajo: Tom Hanks, Felicity Jones, Omar Sy, Irrfan Khan, Ben Foster, Sidse Babett Knudsen, idr. Petek, 21. 10., ob 21.45 Sobota, 22. 10., ob 20.00 Nedelja, 23. 10., ob 18.00 USTAVA REPUBLIKE HRVAŠKE Ustav republike Hrvatske, komična drama, 93 minut (Hrvaška, Slovenija, Češka, Makedonija) Režija: Rajko Grlic' Igrajo: Nebojsa Glogovac, Dejan Acimovic, Ksenija Marin-kovic, Božidar Smiljanic, Mladen Hren, Matija Cigir, idr. Petek, 21. 10., ob 20.00 Nedelja, 23. 10., ob 20.30 DOJENČEK BRIDGET JONES Bridget Jones's Baby, romantična komedija, 124 minut (Irska, VB, Francija, ZDA) Režija: Sharon Maguire Igrajo: Renée Zellweger, Patrick Dempsey, Colin Firth idr. Ponedeljek, 24. 10., ob 17.30 KLUB El Club, drama, 98 minut (Čile) Režija: Pablo Larrain. Igrajo: Alfredo Castro, Roberto Farias, Antonia Zegers, Jaime Vadell, Alejandro Goic,idr. Ponedeljek, 24. 10., ob 20.00 - filmsko gledališče ■ I Naš čas, 13. 10. 2016, barve: CM K, stran 26 26 OBVEŠČEVALEC »»^AS 20. oktobra 2016 Nagradna križanka Mobtel TelekomSIovenije BS SESTAVIL PEPS KROGELNI IZSEK OSMAN, TUREK DRUGA NAJDALJ. REKA V EVROPI LIVADA, TRAVA OB HIŠI o* NEPRIMERNOST, PREMESTITEV RAZPRAVA, BESEDNI BOJ PRISTAŠ FRAKCIJE IZ 19. STOL. ELASTIK ANGLEŠKI PESNIK-THOMAS STEARNS SREDSTVO ZA BARVANJE AMERIŠKI TENISAČ-ARTHUR (1943-1992) TOMAŽ TOMŠIČ JAPONSKA BORILNA VEŠČINA t, DUHOVNIK, KI POUČUJE VEROUK ÏAMOSTANS KI BRAT, FRATER VELIKONOČNO JAJCE, PISANICA KRATEK POŽIREK ROKOPISNI ZAKONIK, ZBIRKA PRAVIL TOVARNA AROM PRI CELJU BOSANSKI NARODNI HEROJ-JOSIP-ŠOŠA DRUŽINA ITALIJANS. GRADITELJ. GODAL IZ CREMONE -C— TRGOVEC ŠTEVILO Z DVEMA NIČLAMA H LAK NA NITRO OSNOVI KUNO FISCHER VAJA V . KARATE JU . DVORANA (ZAST.) AMERIŠKA ZVEZNA DRŽAVA PREDEL OB BLEJSKEM JEZERU SLOVENSKA TISKOVNA AGENCIJA —-<>- ITALIJANSKI SLIKAR-RAFAEL OSEBNI ZAIMEK AMERIŠKI IGRALEC-JOHN O N GOSTUATA JED, DODATEK JEDEM AMERIŠKI IGRALEC (PACI NO) SESTAVNI DEL ŠKROBA ZA POLTON ZNIŽANI TON E ITALIJANSKI NOGOMETNI KLUB KATRAN, DESTILAT PREMOGA N DŽIP ROMUNSKE TOVARNE DACIA SLIKARSKA DEŠČICA, PALETA ZA MEŠANJE BARV IGRALEC V GLEDALIŠČU POKRAJINA V VIETNAMU MLEČNI IZDELEK GLAVNO MESTO EGIPTA Or Terme Zreče TelekomSIovenije Paket brezskrbni B Že od 17,95 € na mesec*. Neomejeno kličite in pošiljajte sporočila. Internet plačate po porabi, a največ 5 € na mesec, kar vključuje 10 GB. * več na www.telekom.si Prodajalna MOBTEL Interspar Šalek, Velenje GSM: 041 703 699 Prodajalna MOBTEL Velenjka, Velenje GSM: 051 344 244 Prodajalna MOBTEL Mozirje, Na trgu 51 (ob gostilni Pr'pek) GSM: 051 303 003 Irscom Romeo Šalamon, s. p. • sklepanje in podaljševanje naročnin • prodaja akcijskih mobitelov • prodaja paketov Mobi in kartic Mobi • Plačilo računov za storitve Telekoma Slovenije - brez provizije! EJ prodajalne mobtel Izrezano rešeno geslo pošljite najkasneje do 28. 10. 2016 na naslov: Naš čas, Kidričeva 2 a, 3320 Velenje, s pripisom »Križanka Mobtel«. Izžrebali bomo 3 nagrade: mobilni telefon in 2 majici Mobtel. Nagrajenci bodo potrdila za dvig nagrade prejeli po pošti. prodaja kmetijske mehanizacije po sistemu [staro za novo! KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj 03 898 49 70 www.kz-saleskadolina.si Informacije: 041 813 949 dr. Ana Golez, dr. med., specialistka fiziatrije in rehabilitacijske medicine Ste vedeli, da je s preventivnimi ukrepi, kot so zdrav življenjski slog s skrbjo za uravnoteženo prehrano in redno telesno vadbo ter rednim merjenjem kostne gostote, mogoče občutno zmanjšati tveganje za osteoporozo? Osteoporoza je „tiha bolezen", ki ne opozarja nase in nevidno napreduje. Spremeni se sestava kosti in se zvišuje njihova krhkost, zaradi česar se lahko zlomijo že pri običajnih obremenitvah ali najmanjših poškodbah. Za osteoporozo je značilno izrazito zmanjšanje kostne mase pod 2,5 standardnega odklona od povprečja za mlade zdrave osebe. Posledice osteoporoze so lahko nižja kvaliteta življenja, osteoporotični zlomi, ki so najpogostejši v področju vretenc, kolkov, zapestij in nadlahtnic, zapleti pa lahko vodijo celo do smrti. V Sloveniji ima osteoporozo skoraj vsaka tretja ženska, ki je starejša od 50 let, in vsak sedmi moški, ki je starejših od 60 let. Najboljša preventiva je zdrav vseživljenjski slog z uravnoteženo prehrano, zmerno gibalno aktivnostjo, zdravim izpostavljanjem sončnim žarkom, brez kajenja in čezmernega pitja alkoholnih pijač. Hrana naj bi vsebovala dovolj mineralov in vitaminov, predvsem kalcija in vitamina D. Zaužili naj bi zadostne količine mleka in mlečnih izdelkov, sadja in zelenjave. Priporočljivi sta zmerna hoja s pohodnimi palicami in redno izvajanje ustreznih, nesunkovitih vaj. Še posebej pri ženskah po menopavzi in pri moških vsaj po 60-tem letu starosti svetujemo redne kontrolne meritve mineralne kostne gostote, ki so potrebne za odločitev o primernem načinu zdravljenja. Informacije in naročanje: T 03/75 76 270, E zdravstvo@unitur.eu, I www.terme-zrece.eu Nagrajenci nagradne križanke »Frizerski studio AMT«, objavljene v tedniku Naš čas, 6. oktobra 2016, so: • Marjan Velunšek, Kersnikova 21, 3320 Velenje • Peter Krepel, Linhartova 13, 3320 Velenje • Ana Pirečnik, Skorno 43 a, 3327 Šmartno ob Paki Nagrajenci bodo obvestila o nagradi prejeli po pošti. Nagrado prevzamejo v Frizerskem studiu AMT Šmartno ob Paki 84 c. Vabimo vas, da se nam pridružite pri praznovanju 10. obletnice TPC Šoštanj v sredo, 26. oktobra 2016, od 10.00 do 17.00 v prostorih TPC Šoštanj Pripravili smo vam degustacije, demonstracije, slavnostno otvoritev Salona čistilnih naprav in ŠTEVILNE ROJSTNODNEVNE UGODNOSTI. * • ' . J^^^ Pridružite se nam in praznujmo skupaj. KONCENTRACIJE OZONA V tednu od 10. do 16. oktobra koncentracije ozona, izmerjene na merilnih lokacijah v Zavodnjah, Velenju in na mobilni postaji Šoštanj niso presegle opozorilne oziroma alarmne vrednosti. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE OZONA v dneh od 10. do 16. oktobra (v mikro-g/m3) opozorilna vrednost: 180 mikro-g /m3 alarmna vrednost: 240 mikro-g /m3 RADIO VELENJE Gost oddaje Zdravniški nasveti: Franc Kramer, dr. med., urolog iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Tema: inkontinenca ČETRTEK, 20 .oktobra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Iz policijske beležnice; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 Zanimivosti; 9.30 Poročila; Nasveti olimpijskega komiteja Slovenije; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.00 Frekvenca mladih; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PETEK, 21 .oktobra I 6.00 Pozdrav in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Šport; 8.30 Poročila; 9.00 Gospodarski utrip; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Minute za kulturo; 17.00 Glasbene novosti; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SOBOTA, 22 .oktobra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.00 Skriti mikrofon; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Minute za kulturo; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. NEDELJA, 23 .oktobra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 8.45 Današnji kulturni utrip; 9.00 Poglejmo v zvezde; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; Čestitke; Nedeljsko popoldne na Radiu Velenje; 16.00 Glasbene novosti; 16.30 Poročila; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. PONEDELJEK, 24 .oktobra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 8.45 Policijska kronika; 9.00 107,8 Zanimivosti; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. TOREK, 25 .oktobra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 7.45 Današnji kulturni utrip; 8.30 Poročila; 9.00 Vrtnarski nasveti; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.00 Lestvica Radia Velenje; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. SREDA, 26 .oktobra I 6.00 Dobro jutro in veselo v nov dan; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.10 Na današnji dan; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Vi in mi; 18.00 Rock šok; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje; od 24. do 5.00 SNOP. V tednu od 10. do 16. oktobra niso povprečne dnevne koncentracije SO2, izmerjene v avtomatskih merilnih postajah na območju mestne občine Velenje, občine Šoštanj in občine Šmartno ob Paki, nikjer presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro--g SO2/m3 zraka. MEDOBČINSKA INŠPEKCIJA, REDARSTVO IN VARSTVO OKOLJA obdelava: AMES, d. o. o., Ljubljana MAKSIMALNE URNE KONCENTRACIJE SO2 od 10. do 16. oktobra (v mikro fVlflf« VELENJE 88.» Mhz 187,8 Mhz Naš čas, 20. 10. 2016, barve: CM K, stran 27 20. oktobra 2016 ""^Jis OBVEŠČEVALEC 27 mali OGLASI DEŽURNI telefon za pomoč alkoholikom. Gsm: 041 534 261 (AA) NUDIM SAMI brezplačno odpeljemo staro železo, kmetijske stroje, razne peči. Golijan Miladin, s. p., Velenje. Gsm: 040 465 214. STIKI-POZNANSTVA ŽENITNE ponudbe za različne starosti, zahteve z vse države. Leopold Orešnik, s. p., Dolenja vas 85, Prebold, gsm: 031 836 378 ali 031 505 495 PRIDELKI HLEVSKI gnoj, listnati, prodam. Gsm: 041 942 898 HLEVSKI gnoj, seno v kockah, ja-bolčnik, domači kis, borovničevec, medenovec In več vrst žganja prodam. Gsm: 041 687 371. ŽIVALI KONJA, pasme quarter horse, z rodovnikom, star je 11 let, je ujahan, prodam komplet z opremo. Gsm: 041 491 709 TELIČKO sivko, težko 165 kg, prodam. Gsm: 031 640 369 BIKCA, čb, težkega okoli 60 kg, za nadaljnjo rejo, prodam. Gsm: 031 266 194 RAZNO JEKLENA platišča 15 col (4 kom) za BMW z original okrasnimi pokrovi prodam. Gsm: 041 518 907 ŠTIRI zimske pnevmatike Continental ContiWinterContact, dim. 205/55 R16 94H XL - ojačani robovi, DOT 3913, profil 6 mm, vožene eno sezono, prodam. Cena po dogovoru. Gsm: 031 551 202 ZgodiTo se je... od 21. 10. do 27. 10. - 21. oktobra 1911 je na Visolah pri Slovenski Bistrici v osem-insedemdesetem letu umrl šo-štanjski rojak, pisatelj, publicist, politik in slovenski narodni bu-ditelj 19. stoletja dr. Josip Vo-šnjak; - 21. oktobra 1915 se je rodil znani velenjski fotograf Volbeng Pajk, ki je v fotografski objektiv ujel in zabeležil nešteto podob naših krajev in tukajšnjih ljudi; - 21. oktobra 1956 se je v Celju rodil šaleški pesnik in pisatelj Peter Rezman; - od 21. do 31. oktobra 1985 je bil v velenjski Rdeči dvorani že 10. hišni sejem Gorenja, ki so ga obiskali tudi številni ugledni gostje iz političnega in gospodarskega življenja nekdanje države; - 21. oktobra 1989 je bila v Zavo-dnjah ustanovljena stranka Zelenih Velenja; predsednik stranke je postal Vane Gošnik; - 22. oktobra 1993 sta se Delavska stranka Velenje, SDU Velenje in SDP Velenje na programsko volilni konferenci v dvorani velenjske občinske skupščine združile v novo stranko z imenom Združena lista socialnih demokratov Velenje; predsednik stranke, ki se je kasneje preimenovala v Socialne demokrate, je postal nekdanji velenjski župan Srečko Meh; - 22. oktobra 1995 je na državnem prvenstvu v malem maratonu v okolici Ptuja zmagala Volbeng Pajk (Foto Arhiv Muzeja Velenje) Velenjčanka Slavica Poznič; - 23. oktobra 1997 je na festivalu neodvisnega filma Slovenije v konkurenci dokumentarnih filmov zmagal film velenjskih avtorjev z naslovom Basist in njegova zgodba o potopljeni vasi Družmirje; - v šoštanjski termoelektrarni so oktobra leta 1981 proslavili 25. obletnico obratovanja tega pomembnega elektroenergetskega objekta, ki velikemu delu Slovenije zagotavlja električno energijo; - 26. oktobra 1970 so dogradili 150 metrov visok dimnik za novo termoelektrarno Šoštanj III; - 26. oktobra 1995 sta župan Mestne občine Velenje Srečko Meh in predstavnik Vegrada Ivo Klobčar podpisala pogodbo o pozidavi prizidka k velenjski glasbeni šoli Frana Koruna Ko-željskega; - 26. oktobra 2001 pa je velenjska Univerza za III. življenjsko obdobje praznovala 15-letnico uspešnega delovanja (letos praznuje že trideseto obletnico delovanja). a Damijan Kljajič habit nepremičnine Hablt, d.o.o.. Koroška 48, Velenje tel.: 03/ 897 51 30, gsm: 041/ 665 223 Prodaja, hiša, vrstna: VELENJE, SONČNI PARK, 228 m2, zgrajena 1.1982, 352 m2 zemljišča, ER: D (60-105 kWh/ m2a), 130.000 € Prodaja, stanovanje, 3-sob- no: VELENJE, CENTER, 77.1 m2, zgrajeno l. 1961, 1/12 nad., ER: D (60-105 kWh/m2a), 76.000 € DEŽURSTVA ZDRAVSTVENI DOM VELENJE OBVESTILO - Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 8995-478, dežurno službo pa na 8995-445. LEKARNA VELENJE Lekarna Center Velenje, Vodnikova 1. Izdaja nujnih zdravil in zdravil na recepte, predpisane istega dne. Ob nedeljah in državnih praznikih je organiziran odmor za kosilo od 13.00 do 14.00, telefon 898-1880. ZOBOZDRAVNIKI (Dežurna zobna ambulanta ZD Velenje, Vodnikova 1, Velenje od 8. do 12. ure). 22. in 23. 10. - Mojca Pusov-nik, dr. dent. med. VETERINARSKA POSTAJA Šaleška Veterina, d.o.o. Tel.: 03 8911 146, dežurni gsm 031/688-600. Delovni čas ambulante v Velenju, Cesta talcev 35: ponedeljek - petek od 7.30 - 18.00 sobota od 8.00 - 13.00 Delovni čas ambulante v Šoštanju, Kajuhova 13: Začasno zaprto. GIBANJE prebivalstva Upravna enota Velenje POROKE Imamovič Jasmin, Velenje, Goriška cesta 40, in Žrt Muradija, Velenje, Goriška cesta 40; Jakob Jernej, Velenje, Goriška cesta 53 in Ivanu-šič Maja, Velenje, Goriška cesta 53; Kovačec Klemen, Gorišnicaj, Gori-šnica 24a in Brodnjak Saša, Gorišnicaj, Gorišnica 24a. SMRTI Bogunovič Barbara, roj. 1981, Velenje, Koželjskega ulica 5; Gril Marija, roj. 1931, Šoštanj, Metleče 13; Miha-jilovič Dragomir, roj. 1958, Velenje, Šalek 84; Fortag Ana, roj. 1923, Velenje, Šalek 82. ^NiFOBIS? vec na www.habit.si Do 8 številk zastonj! «»^CAS Naročniki ceneje objavljajo male oglase in zahvale. Pokličite 03/ 898 17 51 Naročilo lahko pošljete po e-pošti: press@nascas.si ali se oglasite na naslovu, Kidričeva 2a, 3320 Velenje. GERUNG! DWV KROŽNE ŽIGE1 DRV T:+386 (0)3 777 U 23 051 665 566, 051 647 716 E: trgov¡na0un¡forest.s¡ www.uniforest.si 080 80 34 BREZPLAČNA ŠTEVILKA Profesionalno In s pleteto poskrbimo za vse potrebno ob boleči Izgubi vaših najdražjih 03 896 44 90 03 896 44 91 24 ur na dan Plačilo na obroke SMO EDINI, KI NA POKOPALIŠČIH PODKRAJ IN ŠKALE NUDIMO POGREDNO POKOPALIŠKE STORITVE V CELOTI: • prevoz pokojnika • ureditev dokumentacije • s spoštovanjem, sočutjem in po vaših željah uredimo vse potrebno za zadnje slovo Brez dodatnih stroškov organiziramo in uredimo slovo od pokojnika pred upepelitvijo. pokopalisce.podkraj@kp-velenje.si Lahko oddate na sedežu podjetja Naš čas na Kidričevi 2 a ob ponedeljkih med 7.00 in 16.00 in od torka do petka pa med 7. 00 in 14.30. 03 898 17 50 in nadja@nascas.si, epp@nascas.si Naročniki jih objavite ceneje. Kadar bom vandral, vandral poslednjič, ko bom zatisnil trudne oči, takrat prijatli zadnjič zapojte, pesem domača naj zadoni. ZAHVALA Poslovila se je naša draga mama, babica, prababica, sestra JOŽICA MEH 9. 3. 1935 - 8. 10. 2016 Hvala vsem, ki ste jo spremljali na njenih poteh. Vsi njeni. Zdaj ne trpiš več dragi, zdaj počivaš, kajne, sedaj te nič več ne boli, a svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te med nami več ni. (S. Makarovič) ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je po krajši in hudi bolezni zapustil ljubi mož in oče BOJAN MRAK 5. 1. 1958 - 12. 10. 2016 Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in dobrim ljudem za besede tolažbe in izrečena ustna in pisna sožalja. Zahvaljujemo se vsem, ki ste ga imeli radi in ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Vsa toplina njegovega srca bo ostala vedno z nami. Irena, Žiga in Ana ZAHVALE • OSMRTNICE • V SLOVO • V SPOMIN Naš čas, 13. 10. 2016, barve: CM K, stran 28 »Cvetje v čevljih« hitro dobiva »mlade« Letošnjo akcijo Velenje - mesto cvetja so zaključili v času razstave Cvetlična pravljica -Vsem sodelujočim podelili pohvale, najboljšim trem v posamezni kategoriji pa tudi lepa darila Bojana Špegel Velenje, 12. oktobra - Prejšnjo sredo so z zaključno prireditvijo končali letošnjo akcijo Velenje - mesto cvetja, ki je stekla na majskem spomladanskem cvetličnem sejmu. Organizatorji tradicionalne akcije - MO Velenje, Turistično društvo Velenje, TIC Velenje in podjetje PUP, tudi letos niso spreminjali pravil. Do 20. junija so sprejemali prijave lepo urejenih okolij, potem pa je komisija že julija opravila oglede vseh prijavljenih lokacij. »Prejšnja leta smo ocenjevanje opravili avgusta, mnogi pa so si želeli, da jih obiščemo prej, ko visoke poletne temperature še ne vplivajo premočno na rast cvetja in tra-vin,« nam je pojasnila predstav- nica organizatorjev akcije Nataša Dolejši iz TD Velenje. Dodala je še, da so komisijo tudi letos sestavljali 4 predstavniki društva in strokovnjak za hortikulturo iz podjetja PUP Simon Ogrizek. »Cvetje v čevljih« cveti že v treh velenjskih vrtcih in pri 8 šolah. Težko se je bilo odločiti, kdo je bil najboljši. Tudi letos 4 kategorije Odziv na akcijo je bil letos podoben kot prejšnja leta. Lani so trem kategorijam dodali novo, ki so jo poimenovali Cvetje v čevljih. V njej se je prvo leto za sodelovanje odločila le ena enota Vrtca Velenje, letos pa 3. Sodelovalo je tudi kar 8 osnovnih šol. Komisija se je ravno v tej kategoriji najtežje odločila, kdo je bil najbolj izviren. S sodelovanjem v akciji so prav vsi popestrili in polepšali okolico sodelujočih šol in vrtcev, kar je bilo razvidno tudi iz fotografi', ki so jih predstavili na zaključni prireditvi. Simpatična Goriška škratka, ki sta vodila prireditev, sta polni dvorani zaupala, da se je na njihovi šoli dogajalo, da so učenci v šolo prihajali obuti, domov pa so hodili bosi. Ker so vmes v njihove čevlje že posadili kakšno rdečo pelargo-nijo. Te so sadili tudi v poročne čevlje svojih mam, pa gumijaste škornje ... Nič čudnega, da je na koncu zmagala prav OŠ Gorica, tretje mesto pa je zasedla njihova podružnična šola iz Vinske Gore. Vmes se je umestila OŠ Livada. Med vrtci so s cvetjem v čevljih najbolj navdušili v enoti Najdihojca, sledita Tinkara in Vrtiljak. Koželjevi spet pometli s konkurenco Poglejmo še, kako so se odrezali prijavljeni v ostalih treh kategorijah. Najlažje delo je imela komisija v kategoriji kmetije, v kateri je bila prijavljena le kmetija Bojana Miklavžina iz Škal. V kategoriji »ostalo«, v kateri so bili prijavljeni večstanovanjski bloki, bencinski servis in Dom za varstvo odraslih Velenje, je Najlepši balkon v mestu ima Marijana Vila. zmagal prav slednji. V kategoriji »balkoni in terase« je komisija obiskala 8 lokacij, prvo mesto pa je zasedla Marijana Vila s Stantetove 28. Za njo sta se uvrstila zakonca Irena in Ivan Kloster-nik, tretje mesto pa sta si delili Jožica Martinšek in Branka Rozman. Največji odziv je bil v kategoriji ureditve individualnih hiš. V njej je že tretje leto zapored Koželjeva hiša za Velenjskim gradom je navdušila tako s cvetlicami kot ureditvijo okolice. Eva Koželj: »Nismo pričakovali, da bomo zmagali že tretje leto zapored. Smo pa veseli, da tudi drugi opazijo naš trud.« zmagala družina Koželj iz Ljubljanske 43. Eva Koželj, ki je prevzela nagrado, nam je povedala: »Priznati moram, da letos nisem pričakovala zmage. Sploh, ko sem videla fotografije konkurentov. Veliko jih ima res lepo urejeno okolico hiš. Moram pa priznati, da smo v naši družini vsi štirje člani zaljubljeni v naravo; radi imamo rože in lepo okolico hiše. Zelo smo zadovoljni, da tudi drugi opazijo naš trud.« Nagrade je bila seveda iskreno vesela. Izdala nam je še, da pri hiši ona skrbi za rože, pri čemer se vedno potrudi, da sledi tudi trendom, ki jih dodaja tistim rožam, ki preizkušeno uspevajo za Velenjskim gradom, kjer imajo Koželjevi svoj dom. Sinova in mož pa skrbijo za vedno brezhibno zelenico, obrez grmovnic ... V tej kategoriji sta drugo mesto zasedla Olga in Silvo Pečko z Lopatnika, tretje pa Suzana Rudolf z Ulice 3. julija. ■ Zaživela Hiša otrok Velenje, 15. oktobra - Ob koncu minulega tedna so v Hiši otrok SAŠA, ki je pred kratkim zaživela v Kampu jezero, pripravili dneva odrtih vrat. Mojca Kumprej, ki hišo vodi, je staršem otrok predstavila ne le slikovito urejeno novo igralnico, ampak tudi dejavnost hiše. V njej izvajajo delavnice za otroke po metodi Marije Montessori, predstavitvene delavnice za starše in tudi občasna varstva otrok. Mojca Kumprej nam pojasni, Igralnico so v Hiši otrok Saša že opremili, sedaj jo le dopolnjujejo. Vsi materiali so naravni, tudi tisti, s katerimi ustvarjajo otroci. da je Montessori pedagogika unikaten pristop k poučevanju, po katerem pripravljeno okolje spodbuja otrokovo željo po samostojnem učenju. »Metoda je dokaj nova, gre pa za alternativno pedagogiko, po kateri otrok na vseh področjih dela za celostni potencial od samega začetka njegovega življenja. Ob tem pa mu stojimo ob strani vzgojitelji in starši.« Prve so leta 2002 to pedagogiko začele uvajati Ur-šulinke v Ljubljani. Kmalu so ustanovile tudi vrtec, teh je sedaj po Sloveniji že kar nekaj, saj je metoda zelo dobro sprejeta. Njena drugačnost je v tem, da otrok pri tej pedagogiki rokuje z materiali in ne z igračami. Otrok si jih izbira sam po svojem interesu. »Ko sem se seznanila s to metodo, se nisem več strinjala z mislijo, da svet stoji na mladih. Svet že od nekdaj temelji na otrocih. Od samega začetka je odvisno, v kakšnega človeka bo zrasel. Marija Mon-tessori pravi: »Če želimo boljši svet, se moramo obrniti k otrokom. Zato gre za metodo, ki je primerna za otroke od rojstva do konca osnovne šole,« še izvemo. a bš Pele so žage 3. sekaško tekmovanje lastnikov gozdov Uniforest 2016 Latkova vas, 15. oktobra - Minulo soboto se je v Latkovi vasi pri Preboldu odvijalo 3. sekaško tekmovanje lastnikov gozdov Republike Slovenije Uniforest 2016, hkrati pa je potekal tudi hišni sejem podjetja Uniforest. Na tekmovanju je sodelovalo 6 društev lastnikov gozdov, ki so sestavljali 12 ekip po 3 tekmovalce. Med njimi so bile letos prvič tudi 3 predstavnice nežnejšega spola. Kot posamezniki in ekipno so se pomerili v več disciplinah (kombiniran rez, precizni rez, zasek in pod-žagovanje, podiranje na balon ter kleščenje). Prvo mesto med ekipami je zasedlo moštvo Du-seti Šoštanj, drugo moštvo Brlec in tretje moštvo Gornji Grad. Med posamezniki je bil v skupnem seštevku najboljši Mihael Brlec (prejel je novi cepilnik Titanium 18 podjetja Uniforest), drugo mesto je pripadlo Andreju Goličniku, tretji pa je bil Branko Goličnik. Kljub slabemu vremenu je dogodek privabil množico obiskovalcev, ki so si poleg tekmovanja in vseh strojev podjetja Uniforest lahko ogledali demo-pred-stavitev novega cepilnika Tita- nium, podjetja Uniforest in prikolico podjetja Profi Kmet. Rado Navršnik je z motorno žago izdelal leseno smreko, prodajalna Uniforest pa je na ta dan nudila kupcem celo vrsto popustov. Otroci so lahko ustvarjali v ustvarjalni delavnici animatork Medobčinske zveze prijateljev mladine Velenje, vsi pa so lahko uživali ob zvokih ansambla Igor in zlati zvoki. a Jure Beričnik Foto: Tomaž Škorjanc Zbrali dobrih 900 evrov Šoštanj, Šmartno ob Paki, 15. oktobra - Po letu dni premora se je Območno združenje RK Velenje vključilo v tradicionalno dobrodelno akcijo Drobtinica ob svetovnem dnevu hrane. Za razliko od minulih let so tokrat stoj- je znašal 2,50 evra. Podmladku RK v Šmartnem ob Paki so se pridružili še člani tamkajšnjega čebelarskega društva, ki so za ta namen darovali 60 kozarčkov medu. Tudi te so ponujali v zameno za prostovoljne prispevke. Mladi člani RK v Šmartnem ob Paki so poleg kruha ponujali v zameno za prostovoljne prispevke tudi med, ki so ga darovali tamkajšnji čebelarji. nice postavili le v Šoštanju (pred centrom Pilon) ter v Šmartnem ob Paki (pred nakupovalnim centrom Mercator). Na območnem združenju so pojasnili, da so se tako odločili zaradi slabega odziva pekarn na tukajšnjem območju. V akciji so sodelovale le pekarne Presta, Vodončnik, Pr' pek ter Mercator, darovale pa so 134 kosov kruha (prejšnja leta čez 200). Prispevek za darovani kruh Na akciji so šmarški in šoštanj-ski mladi člani RK zbrali dobrih 900 evrov, od tega so znašali prostovoljni prispevki občanov 569 evrov, drugo so pridobili s prispevki za kruh. Zbrani denar bodo na osnovnih šolah Karla Destovnika Kajuha Šoštanj ter bratov Letonja Šmartno ob Paki namenili za plačilo obrokov hrane socialno ogroženim učencem. . Tp Čiščenja brežin vodotokov ne bo Velenje, 21. oktobra - Mestna občina Velenje je želela v soboto izvesti delovno akcijo, v kateri bi prostovoljci čistili brežine vodotokov v mestu. Zaradi vse bolj hladnih in vlažnih vremenskih razmer, pa so se včeraj odločili, da akcijo odpovejo. a bš