PO&TNTMA PLAČANA V GOTOVTO
IA DO la. URE TUDI OGLASE ZA MARIBORSKI
KRAT SAMO V MARIBORU
V^LJUBLl^SKiM	ZATO	NAJ SE ROKOPISI ODPOŠILJAJO
NA ENO UREDNIŠTVO, BODISI NA UREDNIŠTVO .VEČERNIKA" V U^BLJANII AlU mnDi i - UST IZHAJA OB DELAVNIKIH PO PRIHODU MARIBORSKEGA BRZOVLAKA
LJUBLJANSKI
DNEVNIK
VEČERNIK
LETO II.	Urednižtvo In uprava v Frančiškanski ulici št. 6 Telefon 41-77	LJUBLJANA, 16. januarja 1940	NAROČNINA: Ljubljanski „Večernlk“ prejeman skupaj z mariborskim stane mesečno 16’— din	ŠTEV. 12
Angleški nasvet Belgiji in Nizozemski
Ko angleški tisk priporoča Belgiji in Nizozemski skrajno previdnost, pripisuje
nemški vse alarme zavezniški vojni nakani
LONDON, 16. jan. AA. Havas. Današnji jutranji londonski tisk naglasa, daje napetost, zaradi katere je prišlo do izrednih vojnih ukrepov v Belgiji^in Nizozemski, precej popustila. Angleški tisk kljub temu svetuje obema vladama, da morata biti še nadalje skrajno previdni in budni. Tisk ponovno podčrtava, da so ukrepi v Belgiji in Nizozemski posledica politike strahovanja malih narodov.
BERLIN. 16. jan. A A. NemšŠi poročevalski urad objavlja naslednje: Tu-
kajšnji politični krogi imajo na razpolago indice, po katerih je treba vojne ukrepe Belgije in Nizozemske pripisati ; gotovim francoskim obvestilom tema | dvema državama. Vse kaže, da je igral ! pri tem veliko vlogo tudi obisk nizozemskega poslanika v Parizu pri Daladieru. Že prej je DNB v neki vesti naglasil, da je do tega francoskega manevra prišlo zaradi želje Francije, da se izzove živahnejša vojna aktivnost, pri čemer so v Parizu želeli, da bi tako provocirali Nemčijo v Belgiji in Nizozemski, ker je ofenziva proti nemškim utrdbam na
zahodu nemogoča. Pri tem igra že davno pomembno vlogo spoznanje zahodnih sil, da se vojna ne more z uspehom končati z načinom, ki se zdaj uporablja, in zaradi tega želijo, da bi se vojna razširila. Zanimivi so tudi glasovi, ki krožijo v francoskih listih kljub vsem demantijem, o neki nemški iniciativi za mir med Finsko in sovjetsko Rusijo. Zatrjujejo, da je iskati vzrok iniciative Nemčije v tem, da bi po likvidaciji so-vjetsko-finskega spopada lahko skupno s sovjetsko Rusijo udarila na drugo stran.
Evakuirani finski kraji zaradi sovjetskih letalskih napadov
STOCKHOLM, 16. jan. AA. Havas. Po včerajšnjih letih sovjetskih letal nad finskimi mesti je finska vlada sklenila izvršiti prisilno evakuacijo nekaterih mest. Med evakuiranimi mesti so tudi Hango, Ekcnes, Abo, Karis Rihimaki, ki so bila včeraj bombardirana. Nad mestom Sai-ma je bila zračna borba med dvema finskima lovskima letaloma in sedmimi sovjetskimi bombniki. Eno sovjetsko letalo je bilo uničeno, šest pa jih je pobegnilo. Nad Helsinki so bila tri sovjetska letala. Najbolj so poškodovani kraji 1 lango, Abo, Kenes in Vaza. Skoda je velikanska. Ubitih je bilo 8 oseb, po večini žene in otroci, okoli 20 ljudi pa je
bilo ranjenih. Izredno nevarno je zapustiti Hango in Ekenes, ker sovjetska letala preganjajo sleherni voz, ki ga zapazijo na cestah. Nad Hangoom je bilo 124 sovjetskih letal. Na Ekenes so vrgli 124 bomb. Sovjetska letala lete često komaj 100 m visoko in obstreljujejo s strojnicami pešce. Od 700 hiš, kolikor jih je v Hango, je uničenih 400. Samo od ene ogromne bombe je počilo 3000 oken. Že nekaj dni spremljata vsako skupino sovjetskih bombnikov po dve lovski letali, ki s strojnicami obstreljujeta meščane. V Finski je hud mraz. Snoči je v Helsinkih živo srebro padlo na minus 30 stopinj.
drugega, kot sveženj listin, ki so' bile po ukazu generala Vuilfemina izdelane po' vtisih, ki jih je on dobil o priliki ogledovanja nemških tovarn za letala. Zdi se, da so te listine šele te dni, torej post fesitum prispele k njegovim angleškim tovarišem v Londonu. V tem je torej senzacija »Dailv Expressa«, ki ima kot takšna manj: uspeha, ker nemški almanah letalstva, ki je pred nedavnim izšel, vsebuje jasne podatke o letalih tipa Messerschmitt in jih lahko vsak prebere.
ODSTOP MOSKOVSKEGA DOPISNIKA »DAILY EKSPRESSA«
MOSKVA, 16. jan. AA. Dopisnik »Daily Expressa« v Moskvi, Robert Magdord, je poslal oddelku za tisk komisariata za zunanje zadeve pismo, v katerem izjavlja: »Daily Express« mi je poslal 12. januarja pismo, v katerem kritizira moje poročanje glede Finske. »Daily Express« je objavil drugi dan neresnično vest, za katero je trdil, da mu jo je poslal moskovski dopisnik. Tako postopanje ni v skladu z mojo novinarsko častjo. Protestiram zaradi tega ter odklanjam nadaljnje sodelovanje z »Daily Expressom«. Prosim, da me ne smatrate več za dopisnika tega lista.
VEST O KITAJSKIH USPEHIH
MOSKVA, 16. jan. Tas. Kitajske čete so zadnje dni izvršile celo vrsto zmagovitih napadov. Severno od Kantona se razvija kitajska ofenziva v treh smereh, 13. januarja je kitajska vojska prodrla 30 km severozahodno od Kantona in zavzela neko železniško postajo 40 km od Kantona. Tudi drugod so imele kitajske čete velike uspehe, tako da so se morali Japonci umakniti.
Zasedanje panameriškega odbora za nevtralnost
Na bojišču
STOCKHOLM, 16. jan. AA. Posebni 1 lavasov dopisnik na Finskem javlja, da se položaj na bojišču pri Sali bliža končni etapi. Finci smatrajo, da je sedanje vreme njim v korist in da imajo tem holjše izglcde, čim dalje bo trajala bitka. Po izjavi strokovnjakov so sovjetske čete, ki se udeležujejo bitke pri Sali mnogo boljše opremljene in oborožene kakor prejšnje čete. Vse kaže, da so
sovjeti zgubili vsako upanje na uspeh svoje ofenzive in postopno umikajo svoje težko topništvo. Dopisnik se je na bojišču srečal z velikim finskim pesnikom, ki mu je rekel, da je videl tisoče sovjetskih konj, ki so sestradani in izčrpani begali po snežnih poljanah. Videl sem prizor, vreden čopiča samega Goje: dva sovjetska vojaka sta stala zmrznjena s čeladama v rokah.
Angleško-nemška polemika o letalskem modelu
bERLIN, 16. jan. AA. DNB. Nem- leta. General Vuillemin je imel priliko,
ški časopisi polemizirajo z londonskim »Daily Expressom«, ki je objavil, da so v Angliji že znani načrti za graditev novega nemškega lovskega letala vrste Messerschmitt, kakor tudi skice in foto-grafije tega novega nemškega aparata. Omenjeni londonski list trdi, da so bili ti načrti v London pritihotapljeni iz tovarni motorjev v Augsburgu. Isti list sporoča tajnosti, ki se nanašajo na graditev novih letal. Pisec članka v »Daily Expreissu« tudi trdi, da lahko objavi naj-značilne lastnosti novega nemškega lov-skega letala. Z ozirom na takšno pisa-nje nemški časopisi pišejo: Celo laji-kom sc bo zdelo zagonetno, kako morejo skice in fotografije kake vrste nemških letal iz nemških delavnic v Augsburgu priti v angleške roke kot »kontra-bandu«. resnici ima ta neresna senzacija čisto naivno ozadje. Meseca avgusta 1938. je namreč tedanji načelnik generalnega štaba francoskega vojnega letalstva general Vuillemin obiskal Nemčijo ter na tem svojem potovanju prispel tudi v Augsburg, kjer so mu ob navzočnosti višjih nemških letalskih častnikov pokazali na letališču tovarne
letala vrste Messerschmitt in sicer na tleh in v zraku, kakor tudi v trenutku od-
t*u si ta letala podrobno ogleda. Ob tej priliki so — čisto naravno' — naredili posnetke, ki jih je ponatisnilo nato nemško časopisje. To, kar zdaj »Daily Ex-press« označuje za tihotapstvo, ni nič
RIO DE JANE1RO, 16. jan. Havas. Predsednik republike, Vargas, jc včeraj otvoril delo stalnega panameriškega odbora za nevtralnost, pri čemer je naglasil, da gre misija tega odbora preko ameriških mej in da bo imela važne posledice za ves svet. Posledice sedanjega spopada občutijo tudi najoddaljenejše dežele in zato bomo storili vse, kar je v naši moči, da odstranimo iz ameriških
vod vojne spopade, ker bi lahko ogrožali našo suverenost. Zastopnik Argentine je naglasil, da želi Amerika ostati izven spopada. Ameriške republike ne žele, da bi sedanji evropski spopad oviral razvoj trgovinskih odnošajev med državami obeh Amerik, kakor tudi njihove odnošaje z nevtralnimi državami in vojskujočimi se silami.
AMERIŠKI PROSTOVOLJCI NA FINSKEM
PARIZ, 16. jan. AA. Reuter. Pariško izdanje »Newyork Herald Tribune« objavlja vest, da je prvi oddelek ameriških prostovoljcev že dospel na Finsko. Finski častniki bodo ameriške prostovoljce vežbali zlasti v smučanju in streljanju.
BOLGARSKO - NEMŠKO KULTURNO DRUŠTVO
SOFIJA, 16. jan. AA. Za novega predsednika društva za bolgarsko - nemško kulturno zbližanje je bil izvoljen profesor dr, Aleksander Stanišev. Dr. Sta-nišev je znan kirurg in profesor sofijske medicinske fakultete. Sedaj je prorektor sofijske univerze.
DEMOKRATSKA ZMAGA V USA
VVASHINGTON, 16. jan. AA. Havas. Pri volitvah predsednika medparlamentarne unije je propadel Hamilton Fish, ki je lani zavzemal to mesto in ki se je izkazal za velikega izolacionista. Izvoljen je bil zastopnik demokratov, senator Barclev.
JAPONSKA POLITIKA NA KITAJSKEM
TOKIO, 16. jan. AA. Reuter. List »Asahi Šimbun« trdi, da bo novi japonski zunanji minister nadaljeval osnovno črto japonske politike na Kitajskem, to je, da bo upošteval samo one pravice drugih držav na Kitajskem, ki ne ovirajo vzpostavitve novega reda v Aziji.
Rastne vesti Izpopolnitve vojne mornarice USA
\VASHINGTON, 16. jan. AA. DNB. V odboru za mornarico predstavniškega doma je izjavil admiral Stark, da morajo Zedinjene države imeti večje rušilce kot so podmornice ostalih sil, ker morajo izvršiti večje podmorniške operacije, kakor n. pr. v Južnem Atlantiku. Glede kritike, da predvideva novi načrt preveč križark, je odgovoril admiral Stark, da ima Anglija 359 rušilcev in drugih posebno zgrajenih ladij za spremstvo medtem ko novi ameriški program predvideva samo 242 rušilcev.
VVASHINGTON, 16.
je obvestila odbor za mornarico predstavniškega doma, da niso točne vesti, da bi vlada nameravala ustaviti kredite za graditev štirih velikih vojnih ladij po 40.000 ton. Graditev teh ladij se bo nadaljevala. '
SPREJEMI PRI ROMUNSKEM KRALJU
BUKAREŠTA, 16. jan. AA. Havas. Kralj Karol je včeraj sprejel v avdienci ministrskega predsednika Tataresca, zunanjega ministra Gafcnca in romunske-jan. AA. Reu- g veleposlanika v Parizu, Franasoviča, ki
ter. Ameriška vlada uradno sporoča, da 1 je že več dni v Bukarešti.
Rejci malih živali
Osrednje društvo rejcev malih živali, v katerem je združeno trinajst društev, se je včeraj na občnem zboru reorganiziralo ter se bo odslej imenovalo »Zveza društev Mali gospodar«. Na ta način so rejci malih živali združeni v enotni organizaciji, ki je tudi prejšnje leto pod starim imenom osrednjega društva dosegla lepe uspehe. Poletji jc bila dobro uspela razstava in izšla je prva številka propagandnega glasila »Mali gospodar«, druga številka je izšla novembra, tretjo pa že pripravljajo. To glasilo bo prinašalo poučne članke o reji malih živali, o sadjarstvu, vrtnarstvu in čebelarstvu. Ko so organizacije rejcev malih živali zdaj združene, se bo dalo gotovo več storiti v gospodarskem in socialnem pogledu, za kar pa je enotni organizaciji potrebna vsestranska pomoč oblasti in javnosti.
Stran 2.
»V e č e r n i k«
V Ljubljani, 16. januarja 1940.
O razvoju mestne elektrarne
Od mnogih težav, pogreškov in izkušen] do velikega in važnega podjetja
Ljubljana, 16. jan.
Pred nekaj dnevi so novoletni pregledi, zdaj pa osnutek novega občinskega proračuna vzbudili zanimanje širše javnosti za razna mestna podjetja. Novoletne bilance so izkazovale lep napredek, osnutek proračuna pa izkazuje pri glavnih podjetjih povečanje upravnega prispevka ter zvišanje obratnih in vzdrževalnih stroškov.
Danes navajamo nekaj podatkov iz zgodovine mestne elektrarne v dokaz, kako se iz malega razvija veliko. Mestno elektrarno je sklenil zgraditi občinski svet v začetku leta 1897. in je načrt tudi izvršil. Elek».farno pa so postavili na neprimernem kraju v Slomškovi ulici in se je dolga leta občutilo, da ni ekonomično, črpati iz vodnjaka vodo za napajanje kotlov. Zgodilo se je, da je primanjkovalo vode iz vodnjaka in je tedaj
Nad 6 let že proučavajo na banski upravi vprašanje zgradbe železobeton-skega mostu čez Ljubljanico pri Zalogu. Tam je sedaj že nad 100 let star leseni most, ki ob velikih povodnjih s težavo kljubuje visoki vodi in je vedno v nevarnosti, da ga veliki in močno drveči valovi ne odneso naprej v Savo. Ob velikih povodnjih, kakor n. pr. leta 1933., je ta leseni most zelo mnogo trpel in je bil prehod čez njega nemogoč, ker ga je voda popolnoma zalila.
Tehnični oddelek banske uprave je že izdelal podrobne načrte za železobeton-ski most čez Ljubljanico, ki bo zgrajen
Takoj po novem letu 1920. je bil pri predsedstvu deželne vlade ustanovljen urad za zaščito beguncev, ki je pod načelstvom okrajnega glavarja dr. Vodopivca prevzel skrb za begunce in izseljence iz zasedenega jugoslovanskega ozemlja.
9. jan. Češkoslovaški legionarji iz Sibirije so potovali v svojo domovino in so bili v Ljubljani prisrčno pozdravljeni.
10. jan. Ljubljanski mesarji so nezadovoljni. Sklicali so shod vseh mesarjev iz Slovenije v Ljubljano, da tolmačijo merodajnim faktorjem nevzdržne razmere mesarske obrti, zlasti nevzdržne nakupovalne prilike.
11. januarja. Kolkovanje denarja se je izkazalo za nezadostno sredstvo proti tihotapljenju starih avstrijskih bankovcev v naše ozemlje. Zlasti po Gorenjskem se pojavljajo novčanice, ki imajo nalepljene ponarejene kolke.
16. jan. Državni urad zoper navijanje cen, verižništvo in tihotapstvo je začel poslovati za vso Slovenijo v Ljubljani. Ob meji postavljajo podružnice urada.
Kaj vas je privedlo do ustanovitve gledališča mladih in kakšni so njegovi smotri? —
Potreba po novi formi. Vsaka doba in vsako okolje zahteva, da poveš stare stvari na nov način. Kajti le tako jih ljudje lahko razumejo in sprejmejo vase. Stara gledališka forma je mrtva in tudi naša publika zahteva novih izraznih načinov. Kritika vam je očitala, da taki eksperimenti niso najbolj primerni v našem okolju in našem času, da so preživeti. Njihovo ozračje je bila revolucijska, nemirna Rusija, Nemčija ali velemestna Praga. — Res je, da so preživeti razni stili, toda sinteza teh stilov se šele ustvarja, šele poraja. Skupna tendenca vseh avangardi-stičnih teatrov je bilo iskanje novih iorm, ustrezajočih modernemu življenju. Pri nas zmečejo vse, kar jim je tuje, pod skupno formulo »modemi teater«. In vendar ima sleherni izmed teh stilov svojo filozofsko fun-damentacijo. Tudi sodobni ruski socialni realizem ne pomeni prekinjenja s temi različnimi formami, marveč v bistvu iskanje sin-
elektrarna uporabljala vodo iz mestnega vodovoda, ki je napeljan v centralo. Neprimeren je kraj tudi zaradi prevoza premoga. Na tisoče vagonov premoga je zvozila elektrarna od kolodvora v Slomškovo ulico.
Nekdaj elektrarna ni imela konzu-mentov in so dobivali posredovalci za vsako žarnico — goldinar. Elektrarna je obratovala samo ponoči, podnevi pa je počivala. Ob svoji ustanovitvi je imela elektrarna dva parna stroja po 200 k. s., po dveh letih pa so montirali parni stroj z 400 k. s. Leta 1901. zgrajena cestna železnica je pripomogla, da je obratovala elektrarna stalno tudi podnevi. Konsum na električnem toku je stalno naraščal. Pred svojim povečanjem je elektrarna omejevala tok in je bil vsak vesel, če je mogel dobiti električno razsvetljavo. Uvedena je bila tarifa, po kateri je bil
tik lesenega. Stroški so proračunani na
1.200.000 din. V proračunu okrajnega cestnega odbora za Ljubljano in okolico za 1. 1940. je vnešen zadnji obrok
100.000 din. Odbor prispeva polovico k stroškom, drugo polovico pa banska uprava. Na magistratu je razgrnjen proračun cestnega odbora za Ljubljano in okolico. Odbor ima skrbeti za vzdrževanje 421T23 km banovinskih in drugih cest. Stroški so proračunani na 4,835.850 din, dohodki pa na 2,073.740 din. Primanjkljaj v znesku 2,813.940 din se krije s pobiranjem 10% cestne doklade na indirektne davke.
Ljudstvo trpi močno zaradi navijanja cen in tihotapstva, ki je veliko zlo za vse. Zaradi pomanjkanja drobiža je mestna občina izdala papirnat denar po 20 vinarjev v višini 200.000 kron. Ta občinski denar ostane pol leta v veljavi.
20. jan. Valutno vprašanje, zlasti nameravana zamenjava avstrijskega denarja v relaciji 1 din =: 4 krone, razburja javnost in časopisi obširno razpravljajo o tem problemu. Proti nameravani zamenjavi so gospodarske organizacije priredile v Ljubljani veliko protestno zborovanje.
Meseca januarja pred 20 leti pa je bilo v Ljubljani še dvoje protestnih zborovanj: Zaradi nameravane opustitve voj-notehnične delavnice je grozil odpust 300 kovinarjem. 15. jan. je delavstvo sklicalo protestni shod, ki je sprejel resolucijo, da naj prevzame deželna vlada te obrate v svoje vodstvo in s tem zagotovi obstoj ljubljanskega arzenala.
Za splošno in enako volilno pravico pa so manifestirale ljubljanske delavke 27. januarja.
teze vseh njihovih tendenc. Žižek, ki mu prav tako očitajo preživetost je dejal: tudi če bi bilo to res, za nas so te forme nove in skokov ne moremo delati. — Osnovna tendenca vseh sodobnih gledaliških eksperimentov od Tairova do Buriana je bila razbiti statično formo teatra in tudi drame, prisiliti gledalca k intenzivnemu sodelovanju, pustiti gledalčevi fantaziji svobodo, ki jo film docela usužnji. Film računa na fantazijsko revno publiko, moderni teater pa skuša gledalčevo fantazijo sprostiti. Gledalec mora nujno soustvarjati odrsko iluzijo: tudi v spominu sc naša doživetja ne odigravajo v nekem docela naturalističnem miljeju, temveč večkrat v več ali manj abstraktnem prostoru, kjer je morda le nekaj najznačilnejših realističnih detajlov. Glavna pozornost publike naj bo osredotočena na igralca, zato je osiro-mašenje, poenostavljenje scene programatič-no. Osnovni smoter naših prizadevanj je igralec in beseda, živa beseda v razgibanem prostoru, prostem kvasinaturalistične navla-
fok dražji, če ga je konsument več porabil. S tem so preprečavali naraščanje konsuma, ker toka ni bilo dovolj.
Povečanje elektrarne je sklenil občinski svet leta 1924. in začele so se dolge debate. Razni projekti vodne centrale na Savi so med debatami propadli. Strokovnjaki so se dolgo prepirali o najugodnejši rešitvi elektrifikacije Ljubljane. Gerentski svet pod predsedstvom g. dr. Puca pa se je odločil postaviti Dieslove motorje, da zadosti takoj potrebi po električni energiji. Februarja 1925. so bili stroji naročeni, do novembra istega leta je bila stavba sezidana in centrala je začela obratovati.
Iz svojih skromnih začetkov ter raznih pogreškov in izkušenj se je mestna elektrarna razvila v veliko podjetje, ki ima izdatno zaslugo za razvoj mesta in gospodarskih razmer.
ke. Vprašali ste me, kakšno sodbo imam o Burianu. Pri njem me moti, da je stiliziral tudi besedo, ki ji je vzel njeno realistično vsebino. — Vendar, ali se vam ne zdi, da je vaša tendenca po fantazijsko tvorni, bogati publiki obenem tudi iskanje elitne publike in da se lahko vaš avangardistični teater sam o sebi spremeni v nekakšen elitni teater, ar bi bilo docela nasprotno njegovim težnjam: govoriti masam in rasti iz mas. — Publika se razvija obenem s teatrom in nikjer ni rečeno, da je publika parterja in lože tudi resnično »elitna« publika. Občinstvo modernega gledališča je treba šele ustvariti in nihče še ni dokazal, da bi bile množice docela brez fantazije. — Še nekaj. Ali ni kult besede obenem nevarnost, ki ji je po vaše zapadel Burian, namreč prevelika tea-tralizacija in stilizacija govora. Ali je mogoče besedi dati njeno pomembno mesto samo z realističnim načinom govora? — Potreben je seveda igralec — osebnost. Teater naj ostane teater, toda beseda je življenje in ostati mora čim resničnejša in čim bolj življenjska. Nam je pokvaril gledališki govor nemški teatralni patos, ki se ga še doslej nismo docela otresli.
»Gledališče mladih« namerava vprizoriti Cankarjevo »Lepo Vido«, Arcibaševega »Hudiča«, svojevrstno satirično revijo Voskovca in Veriha, »Pest na oko«. Ali se bodo ti načrti uresničili preje ali pozneje ali sploh kc-daj — vse to ni odvisno samo od mladih idealnih ljudi okoli »Gledališča mladih«.
V. P.
Konferenca gospodarskih zbornic
Dnevni red jutrišnje konference gospodarskih zbornic v Ljubljani, ki je bila sklicana zaradi nove davčne reforme in ki se je udeleže zastopniki vseh gospodarskih zbornic v državi, je naslednji: 1. C)bseg sedanje davčne reforme in njen vpliv na gospodarsko delo (referat Zbornice za TOI v Ljubljani). 2. Spremembe določil o pridobnini (Beograjska trgovinska zbornica). 3. Spremembe družbenega, dividendnega in uslužbenskega davka (Industrijska zbornica v Zagrebu). 4. Zvišanje rentnega davka (Zveza denarnih zavodov v Zagrebu). 5. Spremembe določil finančnega zakona o posebnem prispevku za fond narodne obrambe (Industrijska zbornica v Beogradu). 6. Sprememba davka na poslovni promet (Zbornica za TOI v Ljubljani). 7. Spremembe predpisov davčnega zakona o kazenskem postopanju; uredba o fondu za nagrade: uredba o odpisu davkov (Trgovinska zbornica v Zagrebu). 8. Spremembe in dopolnitve taksnega zakona (Trgovsko - industrijska zbornica v Osijeku). 9. Uvajanje novih trošarin in sprememba predpisov 'o plačilih in kontroli (Trgovsko - industrijska zbornica v Splitu). 10. Resolucije.
Promet mestne zastavljalnice lani
Če primerjamo lanski promet mestne zastavljalnice s predlanskim prometom, takoj opazimo zboljšanje razmer, saj so številke padle, čeprav je naraslo število prebivalstva. L. 1938. je namreč zastavilo 22.155 strank in dobilo posojila 3,485.490 din, lani je pa zastavilo samo 21.253 strank za posojilo 3,333.040 din. V zastavljalnici sta torej lani iskali pomoči 902 stranki manj, da je bilo izplačanega 152.450 din manj posojil.
L. 1938. je rešilo 20.948 strank svoje predmete ter plačalo 3,532.750 din posojila. Lani je pa prišlo po zastavljene predmete samo 20.795 strank, ki so imele 3,503.300 din posojila.
Nemirni časi se pa najbolj odražajo na dražbah, ki so pokazale, da so manj premožni sloji stiskali denar in ga hranili za pričakovane še težje čase. Zato so raje žrtvovali, da jim propadejo stvari, ki jih laže pogrešajo kakor denar. Na dražbah je bilo namreč v zastavljalnici minulo leto prodanih 69 strankam več kakor predlansko leto in tudi za 41.619 din več. Predlansko leto je bilo na dražbah prodano 1341 strankam za 221.844 din, lani pa 1410 strankam za 263.463 din.
Iz vsega poslovanja mestne zastavljalnice vidimo, da so se lani v primeri s predlanskim letom splošne razmere zboljšale, pač je pa vrednost gotovine zelo narasla.
Obsodba mladega pustolovca
Kazenski senat treh sodnikov je danes sodil Karla Šveglja, doma iz Begunj na Gorenjskem, ki je že mlad zašel na pustolovska pota. Po raznih gorenjskih krajih, zlasti v Kamni gorici, Kropi, Bohinju in drugod je vlamljal, odnašal vse mogoče stvari ko sraka, izdajal se je za zastopnika raznih uglednih tvrdk in pri tem dvoril natakaricam ter mnoge okradel. Obtožnica mu je očitala, da je od septembra do novembra lani izvršil kar 10 vlomov in tatvin za vrednost okoli 7000 din. Proti njemu je bilo podanih na državnem tožilstvu 25 ovadb. Švegelj je v glavnem priznal vse tatvine in vlome. Bil je obsojen na 1 leto in 8 mesecev strogega zapora.
Ljubljan&lce vesti
1. Strokovna šola Delavske zbornice,
ki je prvo učilišče te vrste v državi, je včeraj začela s svojim delovanjem. V prvi tečaj so sprejeli 27 rednih in 3 izredne učence. V svojem prvem šolskem letu bo imela šola dva meseca teoretičnega in en mesec praktičnega pouka.
1. Zlatomašnik Nikolaj Žugelj je umrl v Leonišču. Rodil se je leta 1865. v Podzemlju v Beli krajini in je dolga leta služboval kot duhovnik v Istri, kjer je mnogo koristil tudi narodnemu pokre-tu. Zadnja leta je prebival v Dravljah, kjer bo jutri dopoldne položen k večnemu počitku.
1. Razstava umetnosti Karle Bulovčeve v Jakopičevem paviljonu bo odprta še jutri.
1. Pri Sadjarski in vrtnarski podružnici Ljubljana-mesto bo jutri ob 19. v kemijski dvorani L drž. realne gimnazije (realke) v Vegovi ulici predaval g. nadzornik Josip štre-kelj o vprašanju: Katere sorte jagodičja so najbolj donosne. S skioptičnimi slikami. Vstop prost.
1. Pevski zbor Glasbene Matice ima redne vaje ob torkih in četrtkih ob 20. za ves mešani zbor.
1. Nemški konzulat objavlja: Vse osebe nemške narodnosti, ki so bile do sedaj pristojne na Vzhodnem ozemlju, ki je bilo priključeno Nemčiji, so naprošene, da se zaradi razjasnitve svojega državljanstva čim-prej javijo na Nemškem konzulatu v Ljubljani, Erjavčeva cesta 21. Izkaznc listine prinesite s seboj. Uradne ure so ob delavnikih od 9. do 12.
Efublfansko gledališče
DRAMA. Začetek ob 20. uri. Torek, 16. januarja: Zaprto. Sreda, 17. januarja: Antigona. Red Sreda. Četrtek, 18. januarja: Profesor Klepec. Red B. Petek, 19. januarja, ob 13.: Kozarec vode. Dijaška predstava. Cene od 14 din navzdol.
Dl ERA. Začetek ob 20. uri. Torek 16 januarja: Frasquita. Izven. Gostovanje Zlate Gjungjenac. Sreda, 17. januarja: Traviata. Gostovanje Zlate Gjungjenac in Antona Dermote. Izven. Četrtek, 18. januarja: Figa-rova svatba. Red Četrtek. Petek, 19. januarja: Zaprto.
BIOSKOPI
KINO MATICA: V vrtincu strasti.
KINO SLOGA: Vstani in bori se!
KINO UNION: Glej, da se ne zaljubiš. KINO MOSTE: Varšavska Citadela.
DEŽURNE LEKARNE Nočno službo imajo^ lekarne: dr. Kmet, Tyrševa cesta 43; mr. Trnkoczy ded., Mestni trg 4; mr. Ustar, Selenburgova ulica 7.
Vremenska napoved za sredo, 17. t. m-:
Prevladovalo bo oblačno in megleno vreme. Dež v primorskih krajih, sneg v notranjosti. Mraz počasi popušča v sev. polovici države.
Zgradba novega mostu čez Ljubljanico
pri Zalogu
* * *
!z ljubljanske kronike pred 20 leti
V enem mesecu štiri velika protestna zborovanja
* * *
Ideje in cilji »Gledališča mladih"
Izdaja in urejuje ADOLF RIBNIKAR v Ljubljani. Tiska Učiteljska tiskarna, predstavnik FRANCfš ŠTRUKELJ v Ljubljani. — Oglasi po ceniku. — Rokopisov ne vračamo.
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6. — Telefon št, 41-77. — Poštni čekovni račun št. 11.409,