št. a V Trstu, sredo 21. januarja 1880. Tečaj EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. I »Mili Jh Mi". - "j/ ~ ■ „ErflaoM" iibaja v««k« »redu; cena za vse leto je 4 «ld. 60 kr., ta polu leta 2 gld. 30 kr., za četrt lata I «U1 H Naročnina naj ae pošilja upravniitvu (Vednta Romana it. 106). — Vh drago ureMtau. — Na 10 kr. /ii oznanila, liaknr tudi zn poslanim se plačuje za nnvadno triaiopno v ruto: 2& kr. če b« tinka 1 krat, 29, če | ne ne sprejemajo. — Rokopisi l>rez posebne vrednoati ne vračajo, — t'm—ifaiir številke su doUvajo po 10 kr. v ukaMi •e tiska 2 krat, 20 ee ic tiska J krat. Za večje čikc po pro»toru. Fri večkrateui tiskanji je cena t primari manjša. |j Na Op< mal.....i l'iU„ k*. * Barkuli, v Bazovici, v šk«dnji in M. MagtMaui zg. Prosimo vse čestite naroeevah-e, naj naročnino pošiljajo, ali izroff^jo naravnost upravniitvu (Vednta Romana št. 106), i nobenemu dražemu ne ter pristavljamo, da se nobenej odgovornosti ne podvrafamo za to, kar se nam naravnost ne izroči ali poi^e. Upravnistvo. Vabilo. Politično društvo „Edinost" za Primorsko bode imelo 2. februarja t. I. v tržuški čitalnici XXII. občni zbor svojega 0. letnega obstanka in obletnice. Podpisani odbor vabi pr.iv nujno vse družabnike, da sc prav gotovo vdeleže tega važnega zbora, ker od dobrega obiska tega zbora in resnega pretresovanja spodaj navedenega dnevnega redn, je marsikaj odvisno, posebno pa dober napredek nase reči v Trstu in okolici. Naj torej pride, kedor le more. Dnevni red je t:i-le: 1. Govor predsednika. 2. Poročilo o denarnih zadevali. 3. Poročilo ob osnovi tednika. 4. Poročilo in predlog ob osnovi igralnega društva. 5. Predlog o veteranskem društvu t a Trst in okolino. (i. Posamezni predmeti. V Trstu, 21. januarja 1880. ODBOR. Trst in njegova prihodnjest v trgovinskem oziru. Bliža sc čas, ko se bodo godile velevažne spremembe v našem mostu. Vse uže zdaj poprašuje: Kaj bode s Trstom, ko bode odpravljena prosta luka, bode li bolje ali slabše ? O tem prav natanjčno soditi nže danes, bilo bi težavno, vendar pa smemo reči uže zdaj, da so marsikateremu stanu sreča prckuono z novo nnredbo. V prvi vrsti bodo zadeti hišni posestniki, v drugi špe* diterji in komisijonarji, v tretji pa najbrže tudi mnogovrstni de-lalci, vozniki i. t. d. Škode se veliko ne bode godilo velikim trgovcem, agentom inostranskih hiš, in obrtnikom. Trst je uže zdaj hudo zadet, ko ste Dalmacija in Istra zgubile pravico svobodnega uvažanja iz Trota in sploh inostranskega, kajti promet je postal težavnejši, in dalmatinski in istrski trgovci so začeli zdaj naročati na Kranjskem, Štajerskem in ▼ drugih notranjih deželah pridelke in drago blago, katero so poprej vedno posredno dobivali iz Trsta. Tudi druga takozvana posredovalna trgovina (Zwi schenhandel) z notranjimi deželami potisne se ▼ vedno ožje meje, da bode le odpravljena proBta Inka in se bodo osnovala takozvana skupna skladišča (Lagerbauser), in komu nij znano, da ima Trst največ blagostanja od te posredovalne kupčije. Prevrat bode torej velik in mnoge tržaške družine ga bodo čutile dolgo časa — Trot ne bode več ono mesto, kder je lehko vsak količkaj pameten in štedljiv ulo*ck v primerno kratkem časti postal premožen — ne bode več avstrijski Eldorado za vse one, ki iskreno hrepene po blagostanju. — Vendar pa sc no more reči, da to veliko, bogato mesto so srečno lego po omenjenem prevratu postave prav revno, da mu popolnem vsalino viri blagostanja, tega ne. Predno more kako drugo mesto dospeti do tolike veljave in bogatije, da bi moglo tekmovati z našim TrBtoin, trebalo bi več, nego eno stoletje ozbiljnega dela mnogih srečnih kombinacij; a prevrat je vsak težaven in naši trgovci morajo uže zdaj misliti, kako si ustvarijo drugih novih virov produktivnega dela in blagostanja. No, v Trstu je premnogo kapitala, to nam kažejo nove hiše, ki rastejo, kakor gobe po dežju, akopram se je bati slabega uspeha glede splačila, — tu imamo dobro naravno lego, imamo tukaj in v bližini mnogo delalcev, ki hrepene po kruhu : vsi ti so faktorji, s katerimi se da ustvariti mnogovrstna in jako bogata velika obrtnija. In prav obrtnije se morajo poprijeti naši veliki ka-pitalisti, če hočejo, da bo Trst po odpravi proste Inke vedno še tako napredoval, kakor doslej, in tuk napredek bode gotovo slonel na trdnejši podlagi, nego dosedanji, ki je upotreboval previlegij in drugih državnih podpor. Reči pa moramo tndi, da se bode po prevrata morala trgovina postaviti na popolnoma novo stališče, na stališče prave solid-nosti in da tukaj ne bodo več toliko prostora za dvomljiva započetja. Cc pa bode Trst nekoliko zadet po novi naredbi, bode to morda le mala žrtev ▼ občno korist, kajti občni avstrijski promet bode po omenjenih skupnih skladiščili le koristen it mnogih uzrokov, mej katerimi so gotovo važni ti-le: Kupčija postane bolj direktna, domači izvažcvalec bode v bolj direktni zvezi z ino-strnnskim kupcem, prav tako bodo notranji veliki trgovci lehko kupovali kolonijalno in drugo zamorsko blago skoro iz prve roke; nadalje ne bode treba pošiljati notranjim trgovcem pridelkov v komisijo raznim trgovcem in naposled prometni in drugi stroški za razna posredovanja bolj ali manj odpadejo. Tudi v političnem oziru utegne imeti nova naredba dobre nastopke. — Mi nočemo ravno reči, da je tukaj nepoznana tista ideja celokupnosti, ali trdne zveze z Avstrijo, a gotovo je, da so nekateri italijanski inagnatje tam doli v Istri skoro mislili, da niso v pravi zvezi s to državo in se bolj zanimali za vse, kar sc godi onkraj jadranskega morja, nego pa za avstrijske zadeve. V tem oziru se torej ta reč za toliko zboljšu, kolikor veča bode materijalna vez, kajti coltic meje so dostikrat tudi mejna rodne meje, in v Istri je čolna meja gotovo dosti pripomogla k temu, da so še vedno živele beneške tradicije, in da je človek, ki je obiskal to deželo, posebno mesta na obalih, vedno mislil, da se nahaja v srednjem veku pod vlado leva sv. Marka. Istrska železnica in živahnejša trgovska zveza z notranjo Avstrijo mnogo prinore, da se zruši oni kineški zid in da tudi Istra začno bolj napredovati v duševnem in vsled tega tudi v materijalnom Iz vsega tega izvira, da Trst dobi v začetku nove naredbe hud udarec, pa da sc lehko povzdigne na še višo stopinjo a na drugi podlogi; nadalje da bode za občni avstrijski promet nova naredba celo koristna, posebno zarad skupnih skladišč, o katerih bomo v prihodnji številki obširm-je govorili. I)a pa si bodo mogel Trst vstanoviti nov temelj, treba je, da tudi vlada seže pod roko temu najvažnejšemu trgovinskemu mestu Avstrije, kajti predobro je znano, da je v zadnjem času vlada močno zanemarjala to mesto. Trst potrebuje v prvi vrsti še ene železnice, katera bi držala bolj naravnost v naše notranje dežele in v zapadno Nemčijo, ki bi se lehko potem pridobila za naš trg; — ta železnica naj bi konkurirala z južno, ki ima zdnj sainotrštvo v rokah in močno škoduje našemu prometu, kajti Če primerjamo tarife nemških ž* leznic z našimi, prepričamo sc, da nam Tržačanom prav zarad visoke voznine nij tako lehko mogoče tekmovati z lukami v scverji; ki itnaju vse, kar žele od nemških železnic. Zdaj ko je vlada prevzela Rudoliovo železnico, bode to toliko laže in prav za prav jc oni železnici silno potrebno raztegnenje do morja. Kar je tudi močno potrebno, to je neka reformacija tržaškega društva Lloyd, ki je od nekdaj vživalo in vživa vladne podpore. — Taka društva morajo biti šo bolj pod vladno kontrolo, a to kontrolo bi inoral izvrševati človek popolnoma vešč iu praktičen glede pomorske trgovino, kajti v preveliki ineri so se vršile pri tem društvu koterijske protekcijo in pri vladi so menda pomorske trgovske zadeve tudi slabo zastopane. — S tem smo na debelo narisali bližnjo bodočnost Trsla i hočemo o tej zadevi še večkrat govoriti, in vabimo tudi druge strokovnjake, da kaj apregovoro o tej prevažni zadovi. ŠKENDERBEG Ncplašou mož, svoboden mož Človeštva jo najlepši kras; Cu prav v živenjl nema rož, Cesti vsa zemlja ga na glas. On kači jo ljuti jezik udri, Zalego strupeno v leglu zatrl. V onem času, ko je po Češkem nesmrtni junak Jan Žižka iz Trocnovega s huaitskimi svojimi rojaki s cepci i mlati pape-žence mlatil, boril se jc tam doli pod slavno Crnogoro po arlm-naškili planjavah sloveči Skenderbcg za čnstno krščansko vero na živenjo i smrt z mahomedansko presilo. Da si Arbanaši (Albanci), niso do sedaj še ničesar v svojem prastarem jeziku pisali, žive vendar le v njih spominu še vedno njih največi junak Juri Kastriota, ali Kastriotić, kakor ga hrvaški pesnik Kačić zove, ki je v štirdesetih letih svojega vojevanja snm nad tisoč Turkov k proroku Muhamedu v večnost poslal. Meju Krojem, Dibro i Lješem bode ti Arbanaš ponosuo kazal na marsikako pečino, mar Bikake puče (šterne) i taborske razvaline, gder 8C ju Skcndcrbeg zmagonosno bojeval. A ne le na Arbanaškein, nego Škcnderbeg žive v narodnoj govorici tudi na južnem Italijanskem, gder prebivajo nekij še dan danes njegovi potomci. V svojoj pesmi: „Ferdinand i Jure Kastriotić", pripoveda nam namreč uže imenovani Andrija Kačić, da jc prišla Juriju Kastriotiću bela knjiga (pismo) od njegovega posinka neapolitanskega kralja, mladega kralja Ferdinanda, v kterej mu britko toži, da so mu ponosni Francozi krono ugrabili i njegovo kraljestvo osvojili. Vslod tega vabila je odšel Škcnderbeg z veliko vojsko črez piano morje na italijansko zemljo, tamo je zlomil Francosko oblast, prisvojil svojemu posinku krono i kraljestvo i za dar je dobil od njoga „blago nebrojeno i dva grada v sried Pulje ravne", v kterih ae še dan danes nahajajo pra-vnuci bana Skendcrbega. Tudi sredi Albanije žive plemenita mahomedunska rodovina, ki sc ponaša na svoj rod od slavnega Skendcrbega, i starostu te rodoviuc nosi še vedno njegovo iine. Kodo pa in odkod pa jc bil ta Skcndcrbeg ? vpraša, dragi bralče. Njegov otcc je bil Ivan Kastriota, ki jc bil gospodar Kroja, Svetega gradti i Dibre. Prebival jc on v Moglcni, na severnem kraji one ceste, ki vodi od Monustira v Solun. Oženjen je bil z Vojslavo, hčerjo plemenitega Srba. Zaradi tega i ker so nekdaj v Mogleni Bolgarji stanovali, trdo nokteri pisci, da je bil Skenderbeg Slovan i Kačić pravi, da jc bil starinom Bosanec. Vojsava je rodila za porodoma štiri sinove: lleposina, Sta-nišo, Konstantina i Jurija i hčer Mamišo. Predno sc jc leta 1404 Dopisi. Iz Rojnna, 11. januarja. Deliti darove je gotovo najplemcnitnojši cvet krščanske ljubezni. Ono ne lajša le uboštva, temuč osrečuje tudi delivca. Ta blagi čut se jc kazal na sv. Treh Kraljev dan v rojanski šoli, kder so napravile nektcrc tukajšne in mestne gospe in gospodi-čine božično drevesce, da bi tukaj so učečo inladež z obleko in mnogoterimi darili razveselile. Omenjeni dan, ob 4, zbralo sc jc mnogo odličnih gospej in gospodičin dobrotnic: g.čna Ztiin-Brunon, gg.pc Brunner, Kooh, Bertulin, Lichtcnsteiger i. d. ... v enoj šolskih sob, v sredi katere je stalo božično drevesne, z lučicami razsvetljeno, sc sadjem in aladčicami obloženo, in v kateri so bili hranjeni darovi namenjeni učencem in učenkam. — Vse je pripravljeno za slovesnost. Lučice na drevescu so prižgane, paroma Btopajo učenke i za njimi učenci z gg. učitelji v razsvetljeno, presrečno sobo. Otroci nevajeni tako svetlega, bliščečega, bogatega, lepega drevesa, čudeč se aterme, nad njimi strme pričujoči, ko vidijo radost, ki se je VBakemu otroku brala na licih. Zdaj zadoni iz otroških src narodil Jurij Kastriotić v Mogleni, ne daleč od Vodene, rojstnega kraja Aleksandra velicega, senjala je senak Vojsava, kakor jc senjala mati Aleksandra velicega i Scipiona alrikanskogn, ter jo v snu videla „Du jo ljuta zmaja porodila, Krila hu mu Epir pokrivalu. K Carigradu glava dopirulti, Ka jo žive Turke proidirula". A prkos vsemu tomu drle so turško četo više i više v pokrajine Ivana Kastriotića, dokler jih niso popolnoma podjarmile. Sultan Mtirad drugi je odvedol njegove štiri sine v svoje dvore, kder so bili v izlamu izgojeni. Prvi trije bratje so zavdani umrli, le Jurij je bil vsemogočemu padiši nadopoln i udan mladenoe, ki jo užc v osemnajstem letu svojega živonja v Anutoliji pot tisoč ko-njikov s taci in uspehom vodil, da mu jc sultan podelil ime Iskender (Aleksandra) beja. Kakor jc bila navada v petnajstem stoletji, zbirali so sc v sultanovih dvorih junaci iz vseh krajev jutrovih dežel, kder so imeli boje za poskus, a vselej so podlegli, kodar jim je bil Jure nasprotnik. Tako je na primer nekoga eno okegu Scita vrgel pri Drinopolji v pesek na tla ter mu je še drugo oko iztaknol. K malu potem je premogel perzijska dva junaka Sanipso i Brnso, čc prav sta bila oba h kratu na borišče udrla. Leta 1427 je dobil povelje, naj bojuje zoper Srbe, ktere vesela pesem, ki je ganola vsakega poslušalca. — Po kratkem' pravem mestu v Praterji, a hočete v tržaškem starem mesta, nagovoril m. č. g. župnika, ki razloži otrokom pomni slovesnosti, j n za nežnočulne, pošteno odgojene ljudi — to ni-je. Edino, kar vere v mir v narodih vkorenila i to priznanje ni jako veselo znamenje, ker minister ne more vzrokov povedati. Politično nebo ni prične bi bilo za naš okus, mogoče je zadosti poštena igra „Lepa čev- čisto jasno. Ijarka", podučni odlomek, kateri se v navadnem življenju stotc- apodbujajoč jih k marljivosti in hvaležnosti dn dobrotu se razdelitev obleke in drugih darov, s katerimi je bilo obdaro vanili nad 300 otrok. Srčna hvala usmiljenim sreem, ki so se spominjala ubogih pa pridnih otrok. Utroci gotovo ne pozabijo tega srečnega dne. V poznejših letih še bodo v duhu gledali lepo drevesee, darove blagih gospej in gospodičin, ki so se zanje trudile in skrbele, da bi cvet krščanske ljubezni prinesle. In kakor dam s, tako bo vsak | odločeno za naše kosti — je pripravno in sposobno. No! kedor Pozneje je zunanjih zadev minister v delegacijah poprijel rikrat prigodi. — More biti se kdo našili učenjakov oglasi, da j besedo ter kazal potrebo, da se na Rumnnskem ustanovi avstrij- nani to igerco prestavi s hvaležnostjo klical Nnj trud in *krl>. gospt' premih1. Nuj Bog dobrote Vam poplati, /adriNii hvale Vam no innrcm dati, Nebeško delo sle storili; t A'.. Iz $nleftke dolino, 11. januarja. Od nas, drnga .Edinost", menda še nemaš dopisa v svojih letnikih. Ni ti treba misliti radi tega, da ni tukaj Slovencev, marveč prepričana bodi, da z redkimi izjemami tukaj prav uavdu- ije na kronberško — panovškem močvirju spomladi tiče, poleti žabe lovil, v jeseni zajec podil, ter po zimi na ledu norce bril; j ta gotovo ve, kakošno zemljišče je prihodnjega pokopališča. Kar mene tiče, naj raje bi videl, da naša trupla požgejo in vkoristijo, saj znano je, da mast in kosti dajo najlepši plin. Mislite sil ljudstvo bi zvečer govorilo: nocoj ta in ta gori; vidi se, daje dobro j živel — dajo »vitli plin. Ker Se govorim o plinu, naj omenim notice v Vašoj „Trie-sterci". Povedala je namreč — in za njo naš laški „Monitcur" vernim svojim Tomažem, da so pariške plinove delnice padle za 30°/„. a da so b krati poskočile amerikanske delnice za razsvetljavo z električno lučjo s 500 Irankov na 20,000 frankov. Bum! sen, slovenski narod biva. Pričn temu naš domačine«, državni i,\ ,„ 4 . i „ . • t i on r i n * , . _ . ir . . _ _ ... »eta, teta! IJa so pariške akcije za 30 frankov padle, to ic poslance dr. Josip Vosnjak t, d. Bratje smo si teduj ene velike, slavne nmtere Slave, mili Primorci, branitelji skupnih naših pravic in zahtev na obnlih morja. Prav zato sem si svest, da bo Vas veselilo od nas kaj izvedeti, kakor nas veseli, kedar od Vos kaj čitamo. Posebnih novosti danes nemam. Gorak jug jc naš mrzel veter za nekoliko ur odpodil tija gori v Gcrmanijo. Kazven tega smo tukaj zadnje dni imeli volitve okrajnega zastopa in novih županov. Povsod so stari propadli in novi izvoljeni in sicer večjidel v splošno zadovoljnost ljudstva. Sicer pa bodi omenjeno, da so stari in novi „obmani" jako drage, vse čnsti vredne osebe. Miha Svcjevif, sko-ogersko poslanstvo, ker tam stanuje 100,000 avstrijskih po-Vesclje v Izraelu! Naša magistralna večina se jako raduje | danikov i spustil se v daljši pretres glede državljanskih pravic nad sklepom iiamestnistvenc komisije glede našega novega poko- ondašnjih judov, teh Ijubčkov sedanjega sveta; povdarjal jed ilje pališča, češ, komisija xe je rnki ugodno izrekla, da zemljišče,1 potrebo poslanstev v Carigradu in pri papežu, ki vživa splošno sočutje v Evropi, katerega celo Italija pripo/navn za samostalne-ga vladarja, katerega oblast ni le posvetna, i se nobeden ne more odtegnoti spoznanju, da Vatikan zastopa veliko, globoko segajofio moč, katerej se ne more odrekati vpliv na posamezne države. Pravičnost liberalcev. Vsa Avstrija se je čudila, ko jc v božičnih praznikih leta 1878 prinesla „Ncne Presso« sestavek, v katerem jc gorko priporočala spravo s Cehi. Zdaj pojasnujc dr. Scliarf to stvar. Sešli so se namreč proti koncu leta 1878, glavni urednik časnika „Nene Freie Pressea, Mihael Etienne, dr. Kicgcr in doktor Fischhof v Enu rsdorf v ta namen, da se napravi s Čehi sprava i dogovori so bili popolnem vspešni i razodeti dr. Hcrhstu, ki se je pridružil omenjenim možem ter jim dal besedo, da bo v delegaciji, ko se bode obravnaval proračun za ministerstvo zunanjih zadev, govoril, kako potrebno je, da se Nemci i Čehi po-raznme. To jo bilo vzrok, da je Etienne pisal zgoraj omenjeni sestavek. A Herbst ni bil mož beseda, pisal jc namreč Etiennn, da o spravi nič ne bo govoril ter mu svetoval, naj se s to rečjo nikar ne peča. Dr. Schart, ko jc to zvedel, pisal jc mej drugim: Da se spravn ni posrečila, to jc zelo žalostno, ako bi srečna mogoče, a da so električne 2000 °j0 porasle — to je prava amerikanska vest, pa židovska viša spekulacija. Nekateri dopisniki začenjajo z vremenom, a obrnimo enkrat knjigo — in končajmo s tem. Imamo krasne, pa mrzlo dneve, dants zjutraj sino bili pod ničlo. Začetkom novega leta smo imeli tudi lepe solnčnc dneve, o naš stari Travnik — bil je prava misel bila meso postala, vse drugače bi bilo s parlamentizmom v mlaka. Ncodstranjeni sneg in led sc jc topil in veliko blata pro-vzročil. f)a sc ni na čiščenje o pravem času mislilo to je — ekonomično, a, da so si z občinskimi doklndami obloženi meščani malo več podplatov sbrusili, gospe si čevlje in dragoceno obleko brez potrebo mazale, da se je pisatelj teli vrstic dvakrat na ledu prckucnol — to nij ekonomično. Bog! Kritični politični pregled. V Gorici, 12. januarja, Hvala Bogu! „Edinost" drnga, da si sc povzdignola do tednika. Z veselim srcem mora pozdravljati ta prevažni f'aktum, nc-le »lov, Tržačnn in okoličan, pozdravljati ga mora vsak rodoljuben Primorec, vsak slov. trgovec in kmetovalec, ker ta in oni — v Vlada jo 15. t. in predložila državnemu zboru načrt, po trdni zvezi kakor sta si združena — bodeta v tebi imela dobrega katerem se iiua preuarediti postava zastran davkov od pridobit-svetovalca, vestno kažipot. Narodu pa bode cad donašalo — mlado kov in dohodkov pri tacih društvih, ki dajo predplačila in poso- Domnče deželo. drevesce, katero ste vi tržaški prijatelji vsadili poleg glavnih vrat — do kupčije in blagostanja, na bregu jadranskega morja, od kojega nas italijanska politika sistematično izpodrivn, i to, čuda! celo s pomočjo nekaterih vladnih oseb. Ko bi jaz optiknr bil, j odaril bi tem, sicer slepim ljudem, najboljše očnikc, dn bi konečno sprevideli, kam pes taco moli. Nadejam se, da bodo Vaš list podpirala boljša peresa z Goriškega, nego jc moj skrhani pisalnik, katerega bodom skušal vendar v črnilu močiti, da se mi ne posuši. Stopimo v dvorano uaše Čitalnice ! V saboto večer nas jc obiskal vseh narodov kralj, kateremu sc ni bati, da mu z dinamitom podkurijo palačo, da ga zavrntno umore, ker preveč ga spoštuje stari in novi svet; bilo jo njih veličanstvo — oče pust. Vse veselega lica, čitalnična dvorana jc imela prvokrat popolnoma slovenski značaj, — govorili smo skozi po domače, dobrih 24 parov sc jc vdeležilo kadrilje. Kcdor več časa pozna nase razmere, čudil bi sc, kajti ni mnogo let, ko smo šc tiskali talijansko-slovenska vabila, okrožnico i. t. d.; na plesišču jc vedno posebno premagovala do najnovejše dobe — le ptnjščinn. A danes je drugače ! Odbor je sklenil skrbeti bolj za lastno ude, nego za ptuje elemente. I to jc pošteno! To so ve, da so tudi izjeme, ali bolj zgodilo iz vzrokov, o katerih ne more govoriti. Poteza se on za redke. Vem, da si bo društvo v čast štelo, ako nas pohodijo pravilno vpeljani gg. zunanji gosti in ptnjci, ker naša Čitalnica je gostoljubnost vedno visoko cenila. Sinoči smo imeli zadnjo predstavo nemškega gledišča družbe Fiirst-ovc iz Beča. Igrali so navadno kratke burke s petjem. Dobro uho je pa zapazilo vmes mnogo neslanega, nemoralnega. Pojte sc solit s tako nemško kulturo! Vaš Tingl-Tangl bode na je vodil Jurij Brankovič. Drugi turški vojvode niso pa veselim okom gledali na tega mladega samozvanca i kolikor so mogli, sumničili so ga na sultanovih dvorih. Vse to je mladi junak opazoval i promenil sc je v kratkem popolnoma. Uže leta 1428 je prisilil takratnega sultanovega tajnika Heis Efendija, da jc v imenu sultanovem ukazal, da mora Scwali pasa, Kroja zapovednik, izročiti Skenderbegti to mesto. Skozi Dibro je sel Skenderbeg v srednjo Albanijo, njegov brata n Hamsa i slavni Mojzc Golento, arnavški vojvoda, sta sc pridružila domu vračajočemu sc junaku. Skenderbeg jc prišel v Kroj i k malu potem je ležala vsa Albanija pred njegovima nogama. Jurij Kastriota je bil velikan. Imel je široki rameni, mogo- če obrvi, predirajoč sokolski pogled i junaške dolge brke. Levo bitjih, leta 1402 pod Sinanom paša, Ilusein begom, Juful begom, svojo roko je imel vedno razgaljeno, zlasti v bojevih. V navad- Knzamsa begom i sultanom Muhamedom samim, leta 14(13 pa pod nem živenji je bil vesel, dovtipen kakor otrok, pobožen ko duhovnik, potrpeu i blagodusen ko knez. Mož, ki je rano i zvečer, pred i po vsacem delu molil i svojega stvarnika hvalil, bil je v borbah divja razljučena zver. Pred svojo zastavo jc bil on vedno najbrabrejši junak i kakor nam v spisih svojih menih Barlctič pripoveda, spravil jc v večnost sam uad dva tisoč svojih kletih nasprotnikov. Kazen liže omenjene vojne na južnem Talijanskem, i neke druge vojne proti lokavim Benečanom, boril sc je Skenderbeg proti turškej presili le v svojem domovji i zlasti mcjti Lješein, Krojem i Dibro. Zlasti ozemlje tneju Drino i Skumbo je bilo Avstriji. Kdo pa jc kriv tega, kdo jc vniČil to novo kal resnične sprave mej avstrijskimi narodi? Nobeden drug, le edini prevzvi-*eni dr. llerbst! Od strahu sem otrpnol, ko sem Hcrbstovo pismo prebral, bral sem jc i zopet bral, a skoraj lastnim očem niscin veroval. Na Oger«kttn jc občna gnjiloba, to smo nže zadnjič poročali. Ozrimo sc danes nekoliko na njihovo držnvno gospodarstvo, katero jc tako slabo, kakor na Turškem. Ogerski velikaši so delali i delajo še le zase, ljudstvo pa v pogubo tirajo. Od leta 1868 do leta 1877 so davki narastli za 45 milijonov vsako leto ter so ljudstvo popolnem zmolzli, vendar je bilo vedno več troškov, nego dohodkov tako, da je državni dolg za toliko milijonov naraste), kolikor jc v letu dni, če tudi se je poleg tega še mnogo državnih posestev prodalo. Za dve leti sc Ogersko lahko le s tcin šn pomore, da proda državna posestvu, potem pa ne bo nobene poti iz teh zadreg več imelo i konec vzame raadjarski napuh ter nastanejo zmešnjave, ki utegno podreti dualizem i vse, kar je skic-neno ž njim. VPe*tu]c bil zadnje dni velik hrup. Urednik Verhovaj jo grofu Majtheniju dokazal, da ni pošteno ravnal pri nekej posojilnici; iz tega je vstal razpor in dvoboj s pištolami, v katerem jc bil Verhovaj smrtno ranjen. Verhovnjevi prijatelji zaženo zarad tegu hrup, zbere se velika množiča pred kazino »ladjarskih plemeni-tašev; policija ni mogla nič opraviti, vojaki bo morali priti na pomoč i treba jim jc bilo oružje rabiti ter streljati v množico, da so jo razpodili. Poleg tega se na srečnej madjarskej zemlji gode reči, da slišati o njih, človeka groza trese: vsak teden beremo o dvobojih, roparstvih, molitvah i razbojih, ženske odganjajo sad lastnega telesa ter svojim možem zavdajajo. Popačenost je splošna. To so znamenja, ki pričajo, da madjareki rod ne more imeti bodočnosti, ampak da zgine z sveta, kakor bo zginoli Avari, ki so pred tisoč leti imeli v vlasti sedanjo ogersko deželo. Tuje dežele. Na Nemškem sc Bismark kuja. Ta mož iz krvi i železa je spravil skoraj vso Evropo pod „pikclhaubo* i s tem nakopal državam strašno dolga na glavo, ljudstvu pa uboštvo. Zdaj sedi v Varcinu na svojem gradil; kličejo ga v Borolin, pa neče iti; menda mu ni po godu, da cesar Viljclm neče udariti z vojsko na Ruse, kakor on želi. Bismark jo sejal veter, zato bo pa Nemčija po njegovej smrti žela vihar. Rvsini na Guliškcm pripravljajo spomenico, katera se ima šc ta mesco izročiti vladi. Ta spomenica bo povdarjala vse zadeve, ki se tičejo enakopravnosti Kusinov s Poljaki in — judi. Na Bolgarskem, kder so Uusi jako lepo uredili deželo ti r njegovo kraljestvo, gder se je branil skozi celo štiri desetletja jej dali modre postave, pojavile so se neke nepriličnosti, vsled proti vsakej turškej presili. katerih jc knez narodni zbor razpustil i zaukazal nove volitve, a Leta 1445 i 1440 je premogel v Drinovji turške vojske pod bati sc ni hudega, ker razumni i marljivi bolgarski narod, otet Ali, Fisur i Mustafa pašo, leta 144G blizu Skadra Benečane pod iz strašnega trinoštva, prizadeval se bo gotovo, da mu bo na Danielom Gjnrićem, leta 1448 pod Svetim gradom Mustafa pašo, Balkan vedno lepše soluce sijalo. Mi smo preverjeni, da bodo imeli leta 1450 pa Sevali pašo pri Kroji. Ta zmaga je bila tako sijaj- Bolgari jako lepo, najlepšo bodočnost mej vsemi južnimi Slovani; na, da je moral sultan Murad svojo plemenitejše vjetnikc za; njihova dežela je jako rodovitna, podobna raju, ljudstvo je ra-dvajset pet tišoč dukatov odkupiti. Zaman so poskusili Turci po I ''-umno, jako marljivo in varčno; vesel državni razvoj je tedaj smrti Murada druzega, kteremu je bil nastopnik Muhamed drugi, gotov. V Sofiji je začel izhajati velik časnik „Bolgarski glas« v ' ■ ■ " " bolgarskem i francoskem jeziku, ki jc razumno pisan, ter govori o vseh rečeh nepristransko; velja na leto 10 gld. Naročnina za Avstrijo prejema v Zagrebu knjigarna Mučnjak i Scnftleben. V prvej številki se priporoča tudi „Jugoslavjaiiski Stenograf", kn teremn je vrednik A. Bczenšek, izhaja v Sofiji v bolgarskem, srbskem, hrvaškem i slovenskem jeziku; cena mu jc 5 frankov (2 gld.) na leto. ć'rnogora. Užc zadnjič smo poročali, da so 8. t. m. slavno zmagali Crnogorci veliko večjo arbanaško vojsko. Boj jo bil pri Mnšnici na Limu i zvedelo se je, da niso napadli Crnogore le jila na upanje. Upajmo, da bodo ta tako potrebna društva davkov popolnem oproščena, da bo potem mogoče ustanovljati tako krvavo potrebne kiuctiškc posojilnice. Predložil sc je tudi načrt o dodatnih določbah za uredbo zemljiškega davka, potem o kreditu, da sc lakota odvrne, o dotaciji za katoliške dušne pastirje iz verskega zaloga in o napravi varstvenih stavb na spodnjej Soči. Minister zunanjih zadev, baron IIayinerlc jc na prnšanja v delegacijah glede zunanjo naše politike odgovoril : Kako so jc vesti vladi v črnogorsko-turškili zaplctkah, to jc jasno iz bero-linsko pogodbo; ona bo tedaj na to vplivala, da se Gusinjc i Plava izročite Črnogorcem ; v grškem prašanji so sc dogovori glede pravičnih mej med Turčijo i grškim kraljestvom 1c zarad tega pretrgali, ker sc jc francosko ministerstvo promenilo; vlada pa jc pripravljena tudi o tej zadevi posredovati, da sc lc zmeni z druziini državami. Z Bismarkoin jc vlada v vseh velicih prašan-jih v soglasji, tesna zveza Avstrije z Nemčijo jc jedro, katerega so lahko oklene vsaka država, katerej jc mir na srci. Vlada jc ■/. vsemi velevlasti v odkritosrčnej prijateljskoj razmeri ter se prizadeva, da jo ohrani. Berolinska pogodba je dala upanje, da se vera na mir v narodnih vkorenini; to se vendar ni popolnem to, da sc na Serbskem napravi žoleznica iz Dcligrnda v Niš. Glede Bosne i Hercegovine so bili vsi sklepi na berolinskem shodu soglasno storjeni, nobeden v Evropi nema pravice nam določbe te pogodbe odpovedati; ne gre toliko za to, ali se Novi-pazar posode, ali ne, kolikor za to, da sc zagotovi pravica, da se Novipazar posode, kadar bi ugajalo. — Minister ima lepe besede, ali priznava vendar, da berolinska pogodba ni popolnem svoje napade pod llamsa pašo na Škcndcrbega od Škoplja. Leta 1453 je pobil Tiuke pri Bczatu tako sijajno, da so mu morali Turci za odkup vjetnikov petdeset tisoč dukatov platiti. Po po- Balabanom pašo proti istemu Skenderbegu in nvidevši Turci, da ne mogo proti njemn nič opraviti, vrnol se je sultan kolneč i rohneč na Carigrad. Skenderbeg jc umrl v 63. letu svojega života za mrzlico 17. aprila 1467. Njegovo truplo počiva v Ljcši v cerkvi sv. Nikole. Njega je bil nastopnik njegov sin Ivan. čo prav sc jc ta imenoval : „Jezusov vojnik" — bil je uže pod beneškim varuštvom. Leta 1478 je kapituliral Kroj. Ivan jc pobegnol v Benedkc i Arbanuši, teinuč tudi preoblečeni turški vojaci. Znano je tudi uže, da Muktar poša le znto v Gusinji sedi, da draži Albance zoper Črnogorce, nikaker pa ne, da bi Gusinjc i Plavo izročil, vsemogoči padišali jo postal tudi na Arbanaškem zemlje gospodar.; kakor zahteva berolinska pogodba. Vse to je črnogorskega kneza | pripomoraln, da je pomnožil vojsko, s katero kmalu udari na ' ' ■ Albance i Turke, da si orožjem pridobi pravico, katero mu krati brezvestna turška vlad«. Stojimo tedaj pred pragom nove vojne, katero je zakrivila Turčija, ki v dušnej svojej slepot i ne vidi, da utegne ta vojna biti začetek zadnjega čina, ki vrže turško oblast iz Evrope na ono stran Bospora. Na Francotkem jo veliko navdušenje za novo niinisterAtvo, katero jc v zbornici razvilo svoj program, ki obeča modro, zmerno politiko, napredovanje na poti reform, nove postave glede poduka, družb, svobodno tiskovno postavo, važne vojaške postave, nadaljevanje javnih stavit, čolne reforme, znižanje davkov ; vlada bo varovala red i hranila mir, krepila republiko, katere se oklenejo vsi dobri lrancozje. Franeozje so se materijalno res jako poboljšali svoje stanje, na dolg mir pa nemamo veliko vere, ker so dospeli nžc do mejo, katera loči mir i razpor. Na Spanjskem so v državnem zboru hudi prepiri zarad oproščenja robov (sužnikov) na otoku Kuba. Tudi v tej deželi je toraj še trinoštvo doniii. Španska dežela jc bila nekdaj jako sloveča i bogata; ko pa je začela trinožno ravnati s podvrženimi Amerikanci i drazimi podložniki, vzlasti na Nizozemskem, prišle so nanjo vse nezgodo i nesreče, da jc globoko pala. V Avjganistanu se Angležem zopet slabše K°di; Mohamed Jan jc vzel Gltasno i tako angieškoj vojski zvezo mej Kabulom i Kandabarom pretrgal ter proti zasesti Kurum dolino, kder so prebivalci Angležem sovražni. Indiško karavano, ki sc je napotila zadnjo dni iz Kanpura v Avfganistan, napadli in uropali so Avf-gani. Angleži so se užc bahali, da pridejo prej v Merv, nogo Busi, a zadovoljni in veseli morajo biti, čo jih Avfgani no potol- čejo, ali iz dežele ne spode. ---- Domače stvari. Cesarska darila v 1879 znašajo 472,180 gld. in sicer za podporo pogorelcev 29,430, za po vodi in toči poškodovane 105,100 gld., gasilnim društvom 798 gld., za ccrkvc 24,280 gld., za šolo 36,400 gld., za uboge 29,320 gld, za dobrodojni in izobraževalna društva 235,670 gld. Da se polica revščina na Primorskem predložile so se 15. t. m. ti-le postavni načrti državnemu zboru; naj se dovoli: 1. za preložitev koroško državne cestc pri Kanalu 12,000 gld. 2. za preložitev državne ceste mej Crnico i mostom pri Vrtovini 31,000 gld. 3. za vtrjenje nasipov pri Ogleji, ker so v nevarnosti, da jih valovi ne podro, 8000 gld. 4. za javne stavbo v Istri 135,000 gld. Te denarje ima posoditi država brez obresti deželnim zastopstvom in jc deželni zalog odgovoren za povračilo, ki sc ima v desetih letnih enačili obrokih, od 1. januarja 1881 po-čenši, državi vgotoviti. 5. za naknpljenjo semouu za sotev 55,000 gld.; do tega zneska se bodo dajala brezobrestna posojila proti temu, da je deželni zalog za povračilo odgovoren. Vrnoti se imajo posojila v pet enačili letnih obrokih od 1. januarja 1881 počenši. 6. za preskrbonje potrebnega živeža stradajočiiu 20,000 gld. Pri tej priliki moramo pristaviti, da so nekteri časniki prinesli pretirane stvari o lakoti v Istri. I)a jc velika revščina v Istri, to je res, da bi pa prebivalci za lakoto mrli, kakor smo brali, to pa ni res, i tudi prav ni pisati neresnice. Mi voino iz najboljšega vira, da še nobeden ni za lakoto umrl. Vsako okrajno glavarstvo ima več tisoč gold. v rokah, da pomore, kder jc silna potreba. Okrajna glavnrstva in občinski prvostojniki imajo oster ukaz, o revščini natanjko pozvedovati i naglo pomoči, kder je pomoči trebn. Za 400 rodovin je nžc pripravljeno živožn, ki sc bo ubozim ljudem vsak dan delil; nij sc tedaj bati, da bi ljudje za lakoto umirali. Ako bi se kdc — kar ne verujemo — mlačno ali brezvestno ravnalo pri podpiranji uhozih, naj so to takoj oznani deželnemu namestništvu v Trstu, ali pa nam, da sc nnpa-kam konec stori. Brzojavni ured V Trstu jc gotovo spomina vreden. Tu se dela noč i dan skoraj brez prestanka, službo opravlja 80 uradnikov i 20 gospio, ki se v gotovih urah vrste. 28 potez je napeljanih v ured, v katerem stoji 28 Morzejcvih, 7 Ilughovili in 1 Maierjev aparat, prva dva sta Amerikanca, poslednjega je znašel Francoz Maicr. Rabi sc ta le z Dunajem ter ima to lastnost, da lahko Štirje uradniki na enej in istej potezi h krati delajo. Ko bi vsi štirji 24 ur neprenehoma oddajali i prejemali poslanice, zmogli bi jih okoli 2700 po 20 besedij. V Trst dohajajo in iz njega se pošiljajo telegrami v vseh pet delov sveta v množili jezikih; mnogo je tudi šifriranih ali pisanih v dogovorjenem jeziku, v tem poslednjem se občujo navadno z Ameriko. Največ, več od vseh druzih skupaj, jc poslanic trgovinskega zapopadka, pa tudi borsa, vzlasti v urah, ko je odprta, jako živo brzojavlja. Ako še omenimo, da se v tržaškem brzojavnem uredu na leto brzojavi 1 milijon poslanic, lahko sc umeje, kako živahno je delo v njem. „Banka Slovenija'1 nesrečnega spomina je prišla v konkurs. Dr. Mošc jo jc na zahtevanje neke stranico do tega pripravil. Ljubljanska deželna sodnija sicer nij hotela konkursa dovoliti, ker bo likvidacija k malu gotova, privolila pa jc višja sodnija v Gradci. „Banka Slovenija« jo zoper to razsodbo vložila pritožbo c. k, najvišjej sodniji na Dunaji. Lilieralska poštenost. Kakor sneg, kadar jug pritisne, tako kopni liberalska stranka ter se prši v razne strankice plašč po vetru obračajoč. Ena teh Btrankic trosi laži v zunanjih časnikih i ščtije zdaj Poljake, zdaj potika grofu IIohenwartu skrivne namero, da bi tako neslogo sejala ; druga kriči, naj sc da avstrijskim Slovanom vso, kar lc žele, lo sovraštvo do Rusov sc jim mora v prsa vcepiti, da jih ta pod se ne spravi. Mi Slovani smo vodno povdarjali, da nam je Avstrija draga, da ne iščemo rešitve od zunaj ; če tudi smo mnogo trpeli i Še trpimo, vendar nikoli nismo bili irrcdentarji. Ceniti jo todaj ta strah prod nami, čemu so nam hoče copiti sovraštvo do lliiaov i kako je to mogoče? Itusi so našo krvi i kri ni voda. Statistika Prošeka. V Prošeku je bilo leta 187!) rojenih mo/kega spola 2*1, ženskega 25, skupaj M. Umrlo možkega spola 25, ženskega 27, skupaj 52. Porok: 11. Število duš: 1370.*) *) Na željo mnozih Rg. naročnikov prosimo prečestite gospode župnika Iz okolice, naj nam blagovolit enako statistično poročilo poslati, da je prihodnjič objavimo. (UfJ.) V Cislajtaniji je bilo I. 187!» 4000 pošt. Vsega poštnega' osobja je bilo 13,104. Na postali se je prošlo loto prepeljalo | 224,062,240 pisem, 35,443,800 dopisni«-, 30,078,8(10 tiskovin, | 5,518,330 Nagnili izgledkov, 66,747,600 številk časopisov, 3,816,180 paketov, skupaj 11,506,790 kilogramov teže, 826,091 poštnih nakaznic, 11,707,500 don. pisem, 3,502,983,200 gld. skupno vrednosti, 2,K04,400 vrednostnih pošiljatev. 1,061,771,200 gld. vrednostnih pošiljatev, 3,996,470 pošiljatev proti poštnemu povzetju. Dohodki od pošt so znašali 15,203,580 gld., stroški pa 14,325,550 gld., ostanka jo toraj 870,030 gld. Tinpl tailgel se je tudi pri nas vgnjezdil; z Dunaja i Pešta nam pošiljajo slabovestne ženske, ki Be svojo nagoto svet zapeljujejo i sramožljive ljudi žalijo ter z neslano i pol/,k o šalo okus kvare. Ti grdi tingcl tangli so tudi porod liberalne dobo in dobro značijo svobodo, katero nam je ona prinesla. Ta spaček, ki v obraz bije umetnosti in javnoj morali, moral bi sc povsod za-treti ; ubozim ljudem jc prepovedano prositi kruha od hiše do hiše, tuji berači sc iz mesta gonijo: ali dopušča so ta javna nesramna beračija, katero nam Nemci pošiljajo, da nas bi izobrazili! Iz Laškega nam nič taccga no dohaja i to hvalo moramo dajati Lihom, da vedo čislati i spoštovati ceno, katero ima umetnost. Razne stvari. S fnhsiiiom ostrupljcno vino. Iz mnozih krajev dohajajo pritožbo, da sc sirupi vino s fuhsinoin, ki jo človeškemu zdravju hud strup. Zadnje dni so Madjari trdili i po časnikih razglasili, da so dobili tako ostrupljcno vino iz Dalmacije. Trgovinska zbornica v Splitu je zarad toga zahtevala dokaze, da deželi čast rosi. To je bilo prav storjeno. Mi poznamo dobro Dalmatiuoc in vemo, da so pošteni; če je bilo dalmatinsko vino res ostrupljcno, gotovo se to ni zgodilo v Dalmaciji, ampak najbrže na Ogersketn, kder umazani judje i brezvestni liberalci, katerim jc mari le za polno mošnjo, za človeško zdravje i živenje pa se brigajo toliko, kolikor za lanski sneg; strašno brezvestno delajo z vinom. Enako sc godi tudi na Dunaji i na Nemškem. Prav bi bilo, da državni zbor sklene postavo, katera bi najostrejše kazni nalagala tistim, ki ostrupljcnim vinom ljudi moro. Pristaviti moramo, da sc jc ta hudobija izcimila i razcvctela moj preblaženo (!) liberalno dobo, ko sc je ljudstvo gonobilo i bila popačenost v cvetji. Vsak dan moramo Boga prositi: Kcši svet liberalskc kuge! *) *) Ko jo bilo to uže stavljeno i naš list pripravljen, da so nntlsne, sešli smo se po nnkljuebl z nečim prvili vinskih trgovcev v Trstu i in nam povedni to-le: „Dalmatinska vina imajo velik kredit v tujih deželah, »zlasti na Francoskem ; Franeozje pokupijo vsako leto veliko vina v Dalmaciji, doma kh nekako predcljujcjn, potem pa navadno za bordeaux (bordo) po vsem svetu prodajajo. Dalmaoija uživa povsod vero, da jo vino popolnem tako, kakoršuo je rodila zemlja i trta. Po mojem dolgoletnom prepričanji, kajti nn tisoče veder vina sem tatu iz raznih krajev pokupil, I po prepričanji druiili vinskih trgovcev, Dalmatinci nikoli vinu no kvarijo. V nekaterih krajih imnjo sicer navado, du jim nekoliko višnjevca prilivejo, nli to vinu i zdravju prav nlS no škoduje, menjenjo je, da se tako vino še poboljša. Da jo pa bilo daluiutiusko vino, o knlerem ugerski časniki govorp, ostrupljcno z fnhsinom, to jo resnica, ali ostrupllo se ni na Dalmatinskem, tržaški jnd.........ga jo ostrupil, ki ga jn prodal. Ogrski judje, ki vino najbolj strupijo, zagnali so zarad tega hrup, ker jim dal tiuako vino vedno večjo konkurenco delo". Tako uain jo govoril voščak, i mi mu popolnem pritrjujemo. Po vodil, j i so lunsko leto, pa tudi užc letos mnogo škode napravile. Zadnje dni se je Donava razlila čez bregove na zgornjem Avstrijskem i tudi na spodnjem tor je vzlasti pri Dunaji tako razdore napravila, da bo več let ininolo, predno se škoda popravi; navalila jc na polja cele hribe ledu, tudi dalje proti Po-žunu je razdirala zemljišča i Peštu je pretila povodeuj. V Galiciji pa je razvodenela Visla ter veliko polja pokončala. Rudolfovej železnici, katero jc, knkor smo užc zadnjič poročili, vzela v svoje skrbstvo vladu, imajo so prideti nekatere druge proge. Vlada namreč vidi, da sc ta železnica uc moro splačati, ako se nje proge bolj ne razteguo, ker je preveč odvisna od druzih železnic. Tako, na primer, vozi južna železnica blago iz Dunaja v Beljak skoz Maribor. Zato si prizadeva vlada, da so pridruži kos južno železnice od Bruka do Ljubnega Rudolfovej železnici i da sc dalje raztegne do česke mejo. To bi tej žclcztii-ci ros koristno bilo, uli voliko veljavo vendar šo lc potoni dobi, ako se podaljša do Trsta i skoz dolenjsko stran do bosniško meje. „Ohšeestvo ljubitelje) diiliovnago penjija". Zadnje „Novice" so priobčilo iz liusije dopis, iz katerega so prav lehko posname, kako vrlo Rusi napredujejo. Ta dopis se tako-lo glasi: Te dni smo imeli nov dokaz, kako puste so čenčo o „ruski zaostalosti", o „pomanjkanji civilizacije v Rusiji" itd. bodi si, da to čenčajo innorodoi ali pa „civilizirani tniši". V Moskvi se jc osnovalo novo „Obščcstvo Ijnbitoljej duhovnago ponjija". To društvo jc dalo 28. dcccmbra svoj prvi duhovni koncert v velikanski dvorani „maneža". Dvorana jc bila polna raznega občinstva od najviših Btanov do prostega naroda, kateri jc plačal za sedež lc po 30 kope jek. Vseh dragih in 30 kopejčenih biletov skupaj se jc prodalo 10,848, tedaj skoraj enajst tisoč poslušalcev jc bilo v koncertu v „divji" Moskvi! Soglasno s takim grornad-nim številom poslušalcev bil jc tudi dohodek kouccrta obilen; znesel jo 8692 rubljev. Koncert bo je po občem priznanji izvršil izvrstno iu v tisk, ki ga jc naredil s trojnim petjem kor, obstoječ iz 700 pevcev, bil je res grandijozon. Mojster, ki jo v nekoliko m esecib ustvaril velikanski kor s »edemtlo pevcev ter mu vdahnil edinost in umetnijo, se imenuje Nikolaj Aleksandrovi.SnuVnor. Peli so pesmi raznih kompozcij, posebno visokonmetne so kompozicije „Certog Tvoj" Bortnjanskeg«, „Slavoslovije velikoje" Ve-delja, „Oče naš« Snrtovo, „V molitvah ncuaipajnščago* in „1're-slavnaja" Tnrčanjina. - Cilj imenovanega društva je, ob nedeljah in praznikih dajati dnhovno koncerte in tako narod, namesti da zahaja v gostilnice, vabiti k blagim zabavam. \ Iliriji se kmetom strašno godi, po vrsti gredo kmetije na boben. Nc le, da kmetovalce dorejo judje, tudi c. k. privili-girana kinetiška posojilnica nič bolje no dela. Obresti jemlje s postranskimi pristojbinami vred po 15 od sto, katere jitn uže pri plačilu istine trga in če kedo v pogojenem času istine ne vino, precej mu kmetijo proda. Zato se je 300 posestnikov iz 44 občin pritožilo zoper to posojilnico pri c. k. deželnem nainest-nistvn i deželnem odboru. — Posojilnice so kmetu jako koristne, ali Bttg nas varuj tacih, kukoršna jo gališka. Gospodarske stvari. Premoga sc jo v Trst vozilo minolo leto 982 tisoč 106 centov, koka 9272 ccntov. Iz tega so vidi, koliko so za tovarne te robo porabi, čo tudi jc tovarn lc malo v Trstu, v primeri z veliko trgovino. Kako se lahko preženo mravlje. Oc hočeš pregnati mravljo, ki te nadlegajo, položi jim kalrc v mravljišča ali na pota, kder hodijo. Trpežna maz za peči. Dim v sobah jo zelo škodljiv očem i zdravju. Pazite, da ga v sobah ne bode i gledajto, da sc peči nc kado. Ce sc pa kade, mažite razpoklinc z mažo, napravljeno iz ilovice, vode, krvi i prahu negašenega apna. Ruski faj. „Ptičke Novine", časopis za gospodarstvo, obrt i domači život, ki izhaja v Zagrebu dobro uredovan ter donašu mnogo ljudstvu koristnih reči, pripoveduje, da jo imel navado velezaslužni gosp. Gabaj, župnik v Komarovu blizu Siska, pošiljati otroke ob času, ko so jagode cvetic, naj mu trgajo jagodo-vo perje. To perje jc on v hladu sušil, spravljal v steklenico, katere je dobro zamašil; po zimi je perje pošiljal po soseščini svojim prijateljem, kateri so iz njega izvrsten ruski čaj kuhali. Kislo zelje jo postalo v trgovini jako imenitno; na tisoče sodčkov sc ga pošilja iz Trsta v daljne zamorske kraje. Naj toduj kranjski kmetje v prihodnjo več zelja sade, kajti ono jim bo do-našalo veliko dobička i mnogo denarja pride v deželo. Od leta do leta sc množi trgovina kislim zeljem, ki Ic iz Kranjskega v Trst prihaja. Hincftnica. O ruskih čarih so pripoveduje marsikaj lepega i ganljivega. O oaru Aleksandru, ki jc bil leta 1820 na kongresu dalj času v Ljubljani, slišal sem, ko som bil še tatu študent, mnogo lepega, pa tudi smešnega. Car Nikolaj jc bil v službenih rečeh jako natanjčen in oster, sicer pa jako Ijubeznjiv, storil je'v različnih prilikah marsikaj, kar človeka do solz gane. O sedanjem caru bo mej družim pripoveduje to le: Nekdaj jc na svojem potovanji stopil v hišo pravoslavnega jfopn, katerega pa ni bilo doma. V kotu male sobe zapazi car veliko, vso zaprašeno knjigo, sveto pismo. On jo odpre ter dene vanjo 3000 rubljev v papirji. Na to pride pop domu i car ga praša: „Citate li Vi, čestiti gospod, marljivo to knjigoPop odgovori : Citatu, čitam, Veličanstvo, vsak dan jo čitani." „Resnično — pravi car — to jc hvalevredno, če jc resnica, (knjiga jo bila zaprašena, zato jc car vedel, da pop no govori resnice) ker ni boljše knjige od tc na svetu." Minolo jc dve leti i car pride zopet na istem potu k popu ter sede za mizo. Vidi pa, da knjiga spet vsa zaprašena še vedno loži prav na tistem mostu, kamor jo je bil pred dvema letoma položil. Odpre jo ter najde v nej tistih 3000 rubljev, katere jo sam vanjo položil. „Vidite, gospod, — reče car — da nc čitate hv. pisma, gledite, hotel sem Vas skusiti i to lc Vam darovati — ker ste sc pa zlagali, zato nc dohoste nič." Pop so ni le sramoval, tcinuč tudi žal mu je bilo, dajo izgubil novce. Poslano.*) So nekateri ljudje, ki misle, da som jaz pisal dopis n!z Lokve" v prvi list letošnje „Edinosti". „Dokler Lebana nij bilo v Lokvi" — tako moue — nijsmo čitali nobenega dopisa „/.• Lokve" v „Edinosti"; zdaj pa, odkar Lebau v Lokvi učitoljujo, dobiva „Edinost" dopisov tudi od tam. Tako krivo sodečim odgovarjam, da jaz, odkar „Edinost" izhaja, nijscni joj šo nikoli pisal „h Lokve", tudi imam navado, da svoje spise zaznamujem z izmišljenimi imeni, katera ho znana slavnemu občinstvu. „Edinosti" som lo enkrat pisal, pa ne „/; Lokve". Omeniti moram ludi, da se ne ujemam popolnem z dopisom „Iz Lokve" v št. 1. „Edinosti" ter težko verjamem, da uiož, ki jo oni dopis pisal v — Lokvi prebiva.0*) V Lokvi, 13. januarja 1880. Janko Leban, učitelj in organist. *) /a sestavke pod tem naslovom Je uredništvo Ic toliko odgovorno, kolikor umi pontnvn nalaga. ") Kiti i potrjujemo, da dotični dopis, ki nam je došcl iz Lokve, ui bil Vaš, veselilo pa nas bode. nko nam ča«i kaj pošljete. (Ured.) Tržno poročilo. Petrolij — se prodaja ra 1% niže, nego zadnjič, ker 10 na- roČbe prav pičle. Od zadnjič se nij stanje našega trga skoro prav nie spre-. Domari pridelki — brez premembe, — le po belem fižolu je menilo. nekaj več prašanja. Kava zmerom trdnejša. — Se zmerom mlahova kupčija; pričakujejo se pa na Sladkor prav tako. spomlad veče naročbe iz Levante, »sled česar utegne ta kupčija /lf. .i ,.» . .. | na spomlad boli oživeti. Olje — v najboljšem menjenji. I . ; .... "eno tn 1'ama ~ ®e aferom prav slaba kupčija po prav Sadje — se prodaja po vedno rastočih cenab. nizkih cenah. Riž — brez spremembe. j Vrednostni papirji in valute — oboje v dobrem menjenji in A/ast in iprh — sla na Angleškem zopet močno poskočila, i so nekateri efekti, posebno od železnice, v za Injem tednu porastli vsled česar lastniki tega blaga tudi tukaj terjajo više cene, ki po 2 do 8°/M. Valute so bile tudi draže, ker so s»' nakupovale utegnejo vzdrževati se. v Berlinu. Cenik raznega blaga* Kava: Moka............... Cejrlon biser............ , plant. flna in najflneja...... , , srednja in '/, flna..... . . nalive ......... Portorieo.............. Malabar nalive........... La Guajra............. St. Domingo............ llahia............... Rio najflneja........... . . flna .... .......... . '/, flna in navadna........ Santo* navadna In flim ......... Java Malang............. Coitaricca............. Manilla.............. Guatemala . ............ Sladka skorja............ Nageljnovi cveČtfl (šibice)........ Poper Singapore........... , Batavia............ Piment Jamajka........... Imber . .............. Sladkor avttrljiki v »tokih raflnirai..... . „v kosih ....... Olje: Ital. jedilno navadno ......... , flno in najfinejše namizno...... Levantimko in Albaneško jedilno..... Corfu jedilno flno in najflneje...... Dalmacija jedilno flno in najfinejše .... I»tra , , . .... Laneno.............. Pavoljno.............. Ribje hamburško (0 krone)...... . Olein............... Nadje: Pomaranče Sicilije (1 zaboj)....... Limoni , (I zaboj)....... Kaperi . fini......... .'/,«"»......... Rožiči pulješki............ . grSki ............ Mandlji pulješki........... . romaniki.......... , siciljaki........... . pulješki grenki........ Letniki novi ital............ . , istrski.......... Češplju suhe U Bosno in Srbije nove. . . . . . . "'«"> • • • , .it kranjske in hrvatske .... Pinjoli.............. Cvebe ElemA............ , Cisme............ , Stanehlo........... . Samoi trne.......... Rozine Sultan ............ Grozdiće (opasa) grako ........ . rudaće (korinte)........ , siclljsko Lipari........ Hit »II laško pfteno: Italijanski navadni do '/, fini . Italijanski flni in najfinejši....... Indijaki.............. Slanina In mast: Slanina amerikanska...... Masi Bankroft............ . w»cok............ Loj dalraatinaki ........... . tržaški............. Stearina.............. Sveće i* stearine........... , is parafine . . . ........ PetrolU v ................... V zabojih............. Doniafl pridelki t Mulo štajersko I. vrate ..... Maslo hrvatsko........... Piiol svitlo rodeči.......... , temno nideil . ......... . bohinec . ........... . rumeni............ . leleni............. a kanarček...... ...... . cukrene« (koks)......... . beli dolgi........... , , okrogli ........... s mešan nov ........... . .stari........... Konoplje.............. Proso belo............. Žito: Pšenica ruska............ , banaska in ogrska....... Koruza Galac, Ibraila ......... . Odeta........... . ogrska in banaška....... . hrvatska ........... Rž. Galac, Odesa........... Ječmen.............. Oves banaški, ogrski.......... Moka ogrska in domača O 1 a a 4 & C 7 8 8'/, 9 26, 26, 24'/,. 34. 23'/,, 23, 21'/,, 20'/,, 191/,, 17, M'/« otrobi debeli ............ . drobni ............ ajdova.............. koruzna............. « ta 100 K.° I za 100 K." od f. do 1 od f. do f. 116 _ 124 _ Vino in ftplrit: špirit rafinirani 96* hektol..... 41 60 42 _ 13» — 144 — i Kom Jamajka (liter).......... 86 t 14 139 — 140 — 57 _ 72 115 — 125 — _ 32 _ 40 85 — 95 — Vino ciperako (hektoliter)........ 36 _ 60 _ 160 — 120 — , Malaga (aroba)........ 10 — 12 _ 98 — 100 — „ iatersko (hektol.)........ 24 — 32 — 100 — 110 — . teran , ........ 35 _ 45 _ HO — 96 *— „ vipavsko , ........ 15 — 24 _ 61 — 75 — , hrvatako , ........ 10 _ 14 _ 85 — 100 — . ograko , ........ II — 13 _ 78 — 84 — , dalmatina4o , ....... 9 _ 12 _ 67 — 74 — Predivo konopljeno Kerrara........ 46 _ 47 _ 84 — 100 — 52 — — — 98 — 101 — 42 _ 44 104 — 113 — dolgo čiitčeno............ 72 — 78 _ 80 — 92 — . . najflnejo....... 78 — 83 — 100 -— 106 — ft? _ 98 _ 72 — 75 — Razno blago: Kafra............ 165 _ 172 _ 210 — 218 — Orehi levantinski........... 16 _ 17 _ 54 — 56 — 44 _ 64 _ 49 — 49 50 | Oreški (Muškat)........... 300 — 376 — 64 50 68 — 160 _ 6(i0 _ 30 — 30 50 Vanilja (1 kilo)...... 38 — 58 _ 37 50 41 — Žafran lipanjski . ...... , 40 _ 75 _ 33 50 35 50 Galun............... 8 76 9 _ 48 — 50 — Potaielj........... 21 _ 22 _ 65 — 81 — Soda............ fi 50 _ _ 45 — 48 — Kij domači in tirolski......... R _ _ _ 44 — 54 — , istrski ...... Kolofonij amerikanski......... 7 26 7 50 47 — 48 — 6 _ U 47 — 48 — Votlec (Uimstein)........... 4 — 9 _ 39 — — — Mjilo kandijsko........... 46 — — _ 38 — 42 — 25 — 33 _ 62 — 64 — 16 — 18 _ 35 — — — Gobe ia konjo............ 6 — 17 _ 3 50 & — 9 _ 36 _ 3 &0 6 — Jciice ii Aiije........ . 16 — 28 _ 65 — — — 12 50 18 _ 30 — _ — Žveplo rimsko v koaih......... 14 16 _ 7 — 7 50 7 25 8 — 5 25 6 60 Ribe „ sicilijansko zmljeto....... 7 50 8 1)0 110 — 118 — 27 — 34 — 108 — 110 — 22 — 25 _ 110 — _ — Arnlkt Yarmnuth (l sod)........ 18 60 19 _ 130 — _ — Hardutlo k.tnko . ........ 15 —. 24 _ 36 — 37 — Kože 165 — 168 _ 100 — 110 — usnje teletina............ 367 — 616 _ 35 — 37 — „ kravina bela in črna....... 145 — 260 _ 34 — 36 _ kolo surove volovske domaue...... 110 — 134 _ 17 — 19 _ dalmatinske in bosenske........ 70 _ 100 __ 66 — _ — amerikanske........... 108 — 130 _ 31 — 35 — kravje iz Indije........... 120 — 160 _ 30 — 30 50 190 — 200 _ 27 — — —! 60 — 80 _ 32 — 33 — lajčje (100 komadov)......... 25 — 28 _ 39 — 36 — volna boaenska (100 komadov) ...... 86 — 100 __ 39 — 31 — al bane 5 k u........... 92 — 110 _ 31 — 33 — 140 — — — 35 — 36 — 120 — — _ 17 19 _ iatraka . . •......... _ — _ _ 30 — 23 50 Les: Deake 1" debela in 7" široke za 100 komadov 34 — — _ 16 60 17 50 . . . . 8/9 . , 860 colov 49 — 51 _ 43 — 45 — , , , . 10/14 . . 1200 , 89 — 90 — 49 50 50 50 , . , 8/12 , , 1300 60 — 62 — 48 — 49 — .... 10/14 , . 1200 , 68 — 70 — 39 — 40 — Skurete '/,". . 8/12 , , 1200 63 — 64 — 40 — 41 — . . . 10/14 , , 1200 „ 68 — 60 _ 82 — — — Kemeljni'/,", . 100 komadov . /i '/. - . 100 66 — 57 _ 98 — 100 — 27 — 30 _ 93 — 100 — - V, . , 100 , 26 — 27 _ 10 — —. — Dile 2" „ za 1 cola ....... _ 15 _ 16 12 — 12 25 .!'/.. . ....... _ 12 — >3i 77 — 79 — . 2" mere nove . ....... _ 21 _ 24 58 — 66 — . IV, ......... — 16 _ 18 12 — 12 25 U — 11 60 13 60 13 — 12 75 13 — 12 13 25 50 12 13 50 26 Cena Štajerskega lesa. 12 75 13 — 13 — 13 60 Deske po 1" debele in 7" široke ta 100 kom. 30 _ 31 _ 12 bO 12 75 » . .. 8/9 . , 100 . 36 _ 37 _ 10 10 9 24 50 25 . . 10/14 , , 1200 66 — 68 — 9 » % . a B/U • . 1200 51 — 62 — 20 — — % , . 10/14 , . 1200 64 — 66 __ 10 — 11 60 Skurete '/," laške mire debele 8/12 , 1200 43 _ 44 ___ 13 50 14 50 . 10/14 . 1200 45 — 47 _ 13 25 14 25 Remcljni ... .100 kom. . V.T/.....100 . 45 _ 47 — 9 75 U 25 23 _ 24 — 8 9 — .'/»... . 100 . 93 _ 24 — 9 — 9 9 60 Dile 2" debele cola......... _ 13 _ 14 8 50 — . 1'/,........... _ 11 — 1M 9 — 'J 50 Trami od % do •/. kubični čevelj..... „ - '/. do */,....... Bordonali od 24' naprej . ..... Oglje bukovo za 100 K.'........ po takih cenah prodaja ao tukaj v magazinu. _ 38 — 9 — 11 50 _ 40 _ 42 8 50 9 12 o 49 60 15 52 5 — — — 1 20 1 30 4 50 — — Slama (škopa) ržena , ........ — 90 1 — 15 — 19 — 1 70 1 90 10 — 12 , za steljo pšenično........ 1 10 1 25 Dunajska Borisa dne 20. januarja. Enotni dri. dolg v bankovcih..........70 gld. — kr. Enotni državni dolg v srebru..........71 „ 10 „ Zlata renta.................83 „ 30 „ 1860. državni zajem. .............131 „ 75 „ Delnice narodne banke..........................839 gld. — kr. Kreditne delnice................................292 „ 90 „ London 10 lir sterlin .............117 „ — „ Srebro...................— „ — „ Napoleoni....................................9 „ 34 „ C. kr. cekini....... ....................A a 54 a 100 državnih mark..............57 „ 90 „ ZVON, leposloven list, izhaja na Dnnaji po dvakrat na mesec na celi poli. Izdaje in urejuje ga .los Stritlir; naročnina mu je za vse leto 4 gld in za p l leta 2 gld. Naslov: Redaction des „Zvon" Wien VIII. tange Gasse 44. Na Dnnaji 7. januarja 1880. O) Uredništvo Zvona r T I t a \ 'j iirruiuniTU AIIIIIII V D&& Dobro, pravtfne, nepokažene voščene sveče, za katere dajejo poroštvo, iz najboljšega čistega tabelnega voska, katere izverstno lepo in prav počasi gore, prodajata po najni2Jej ceni. P. A R. Seemnnn (4) v Ljubljani. Tehnični operater kurjih očes, ki je bil nazadnje v Monakovem, prišel jc tc dni v Trst in se priporoča p. n. nežnemu spolu v tem le: 1. bolečine ozeblin naoagloma odpravlja; 2. vrastlim nohtom daje popolnoma naravno rast; 3. rudečico na nosu popolnoma odstranja. O tem, kar je tu povedano, ima knjigo občnega menjenja raznih dežel in posebno velicih iuest. Pogovori v vseh svetovnih jezikih dopoludne od 10 do 1 ure. Z največjim spoštovanjem France Bakmaz Via Dogona št. 7 I. nadstropje na desno v Trstu. P. in R. Seemannova livarna voščenih sveč v LJubljani* Te dni smo prilično bili v tej še novi svcčurnici na Glincnh ob Ljubljani in mikalo naB je pregledati vse stroje in priprave, po kterih postanejo iz pravega domačega voska najlepše in najčistejše aveče in to prav brez vsake primesi po čisto naravnem potu. Sveče, kakoršne smo videli, so res lepo blago in sc odlikujejo med drugim tudi po tem, da veliko počasneje gorć ko druge. Cena jim je manjša že zato, ker je svečar-nica zunaj mesta, toraj prihrani že po i gld. mestnega davka pri centu. Akoravno je Še čisto mlada, si je, kakor se nam piše posebno s Koroškega ia Štujarske-ga, kjer je veliko slabega in spridenega tacega blaga, — pridobila že veliko naročnikov, ki so bili s temi svečami posebno zadovoljni. Po vsi pravici se smejo toraj to voščeno sveče priporočati častiti duhovščini povsod, posebno pa tam, kjer dobivajo do zd»j slabo, nepošteno blago dotna ali iz tujih dežel, n. pr. ob laski meji z Laškega, kjer je 1. jan. 1.1. velika eolnina postavljena na vosek, toraj bodo blago od znnaj draže in slabše. To omeniti se nam je prilično zdelo posebno zdaj o bližajoči sc Svečnici, ko si častita farna oskrb-ništva priskrbnjejo sveče za cerkve. Cenik lahko dobe v založnici v Liubliani št. 8.. kier se snreiemaio tndi Lastnik, društvo „Edinost". — iidateij in odgovorni urednik: Ivan Dollnar. Tiak avstrijskega Llojde.