2. štev. V Kranju, dne 11. januarja 1908. IX. leto. GORENJEC Političen in gospodarski list. Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za druge države stane 5*60 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Uredništvo in oprav-ništvo je na pristavi gosp. K. Fioriana v (Zvezdi*. Izhaja vsako soboto ===== zvečer === Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 30 K, za Četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništva pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. Vabilo na naročbo. n Gorenjec" bo tudi 1. 1908 izhajal v dosedanji obliki vsako soboto zvečer. Ako število naročnikov zraste, se bo list povečal. Somišljeniki, širite list po vseh svojih močeh. Zbirajte fonde, da se skupno naroči večje število iztisov. Dopisujte in poročajte redno, točno in resnično. „Gorenjec" stane, na dom po pošti dostavljan, za celo leto le štiri krone. Vse denarne pošiljatve je nasloviti na upravništvo »Gorenjca" v Kranja. Kako se voli v deželni zbor? S postavo z dne 5. novembra 1898, št 40 dež. zak. za Kranjsko, se je prenaredil dosedanji volilni red za kranjski deželni zbor, zlasti vtem, da so se uvedle neposredne in tajne volitve, v ostalem pa so ostale prvotne kurije, in sicer volijo posebej veleposestvo, mesta in trgi, trgovska zbornica in kmečke občine. Ta zakon je tudi merodajen za volitve, ki se bodo vršile prihodnji mesec. Poleg tega pa so tudi za volitve v deželni zbor merodajne določbe, ki so se izdale lansko leto s postavo v obrambo svobode volitve in zborovanja. Ker je potrebno za vsakega državljana, ki ima pravico izvrševati volilno pravico, da pozna tudi zakonske določbe o volitvah, bomo v nekaterih številkah obrazložili najvažneje točke zgoraj omenjenih postav. Pri tem bi želeli, da se naši čitatelji natančno pouče o teh določbah, ker boj bo zlasti v mestni skupini hud in nujno potrebno je, da naši pristaši natančno nadzorujejo vsa posamezna dejanja volitev, naj se že tičejo priprav za volitve ali pa volitev samih. V veleposestvo, ki bo volilo 6. marca 1.1. volijo posestniki tistih, v deželni deski vknjiženih posestev, katera plačujejo najmanj 200 kron cesarskih realnih davkov na leto, od katerega zneska znaša zemljiški davek najmanj štiri petine. Ta volilna skupina šteje sedaj kakih 86 veleposestnikov, kateri volijo 10 poslancev. Ker se ni nadejati, da bi že pri teh volitvah Slovenci mogli prodreti v veleposestvu, se ne bomo dalje bavili z določbami o tej skupini. Mesta in trgi volijo 8 poslancev, in sicer deželno stolno mesto Ljubljana 2 poslanca, po enega poslanca pa: 1. ) mesto Idrija; 2. ) mesti Kranj in Škofja Loka; 3. ) mesti Radovljica, Kamnik in trg Tržič; 4. ) mesto Lož in trga Postojna, Vrhnika; 5. mesta Novo mesto, Višnja gora, Črnomelj, Metlika, Kostanjevica, Krško; 6. ) mesto Kočevje in trg Ribnica. Trgovska in obrtna zbornica v Ljubljani voli dva poslanca, katera izvolijo zbornični člani. Kmetske občine volijo 1£ poslancev, in sicer volijo na Gorenjskem: 1. ) sodna okraja Kamnik, Brdo 1 poslanca; 2. ) sodni okraji Kranj, Tržič, Škofja Loka 2 poslanca; 3. ) sodna okraja Radovljica, Kranjska gora 1 poslanca. Vsak izmed zgoraj omenjenih mest ali trgov je obenem volilni okraj ali volišče, kjer se bo vršila volitev. Tudi v skupini kmetskih občin je vsaka občina, ki ima nad petsto prebivalcev po zadnjem ljudskem štetju, volilni kraj, to se pravi: volilo se bo v vsaki taki občini. Tiste kmečke občine pa, ki imajo petsto ali manj stanovnikov, volijo zloženo z najbližjimi kmetskimi občinami istega sodnega okraja, kakor to določi predsednik v sporazumu z deželnim odborom. Kdo sme voliti v mestni ali kmets ki skupini? Vsak moški občan, najsi ima v dotični občini domovinsko pravico ali ne, ako je dopolnil 24. leto in sme po občinskem zakonu voliti v občinski zastop in sicer, če ima občina tri volilne razrede, v prvi ali drugi razred. Če pa voli v tretjem razredu občinskega zastopa, ima pravico voliti v deželni zbor le tedaj, če plačuje po 8 kron cesarskega direktnega davka na leto. V občinah, ki imajo manj nego tri volilne razrede, smejo voliti v deželni zbor tisti po velikosti letnega cesarskega davka razvrščeni občinski volilci, ki plačujejo prvi dve tretjini vsega tega davka in razen teh tisti, ki plačujejo najmanj po osem kron cesarskega direktnega davka na leto. Voliti se sme v mestni in kmetski skupini le osebno in nikdar ne na dveh krajih, tudi če bi kdo ne imel rednega bivališča ali bi imel dvojno domovaliiče n. pr. če kdo biva poleti na deželi, po zimi pa v mestu in ima v obeh krajih občinsko volilno pravico. Pravico voliti ima v tem primeru tam, kjer plačuje več direktnega davka. Po § 16. deželnega volilnega reda ne smejo v deželni zbor voliti tiste osebe, ki so bile obsojene na kazen radi kakega hudodelstva ali zaradi prestopka tatvine, nezvestobe ali goljufije. Pri prestopkih preneha ta posledica obsodbe tri leta po prestani kazni, pri političnih hudodelstvih takoj po prestani kazni, pri drugih hudodelstvih pa po preteku petih ali desetih let. Dalje prih. Slovenci, ne zabite družbe SV. CIRILA IN METOPAI wia^a»»aja%apq^Miaai0%a» PODLISTEK. Ljubezen do domovine. V gimnaziji smo slišali o čednosti Leonida, ki je padel v boju; kakor lastnost rimskih vojvod in njih souperjev; kakor znamka enookega zma-galca kananskega. In oni gimnazijski učitelj s svetlo brado je ojačil svoj bas, govoreč o vojvodi Keruskov, Hermanu, o največjem zastopniku nemške ljubezni do domovine. Tako nam je bila v šolskih klopeh ljubezen do domovine predstavljena kakor stvar, ki je spojena z merilno bitko, s knezi in vojvodi. Mlečnozobnež sem to rad poslušal in sesal občudovanje v polnih duških. Vešč učiteljem sem se »podtikal nad raznim: nesoglasji in skozi meglo sem opazoval, kako cesto se je gospodom očetom domovine godilo prav dobro ob takšnem načinu ljubezni do domovine. In ako nam je moral biti Tilly patrioticen junak, mislim, da to sa učili na Hetenakem na pamet imena onih generalov, ki so z najetimi kmečkimi sinovi manevrirali proti VVashingtcnu. Od 1. 1870 veje veter od drugod in ako ne prepove častivredni inšpektor, sme gloriola Hohen-zollerjev metati motne žarke i preko Dunava. Seznam velikih patrijotov obsega danes mnogo več imen kot pred desetimi leti. Ali tudi njih čini so bitve in zopet bitve. Mladež ne izve ničesar o junaštvu dela, o njegovem blagoslovu in zaslugi za domovino. Ne ve, da najbolj ljubijo domovino ti, ki za njo delajo . . . Pravijo, da «brez zgodovine ni ljubezni do domovine*. Zato se uči polodrastli mladenič, kdaj je premagal Teodorik Odoakerja, Henrik Otona. Ne dal bi se ta stavek obrniti, da bi se glasil s brez dela za domovino in ljubezni do domovine in brez ljubezni do domovine in dela za domovino P Naš gimnazijec pozna imena mest francoskih, italjmskih, španskih, ker je pod njih zgradbami tekla kri. Ali ne ve, kdo je učinil zemljo, sposobno za prebivanje, ki na nji stoji njegov rodni dom. Nihče mu ne kaže starobelega gospodarstva na poljih in vrtovih, nihče umetnosti ljubečega duha očetov, ki je očividen te na priprosteia poljskem krilu« Nadarjen dijak stoji spoštljivo pred zgradbo, ki je iz nje oken blagovolil gledati staroslavni graščak na svoje tlačane. Učenje naše mladine. Ali ne govori naša zgodovina častiujiveje s tramov selškega doma, od časa preperelega, ki ga mladenič srečava nepozornoP Njegova visoka streha hrani pokolenje, ki nam je od pradavna oralo ledino in ohranilo rodovitno zemljo. Medtem, ko so naši fevdalni gospodarji preletavali planote Evrope, ugonabljali države in jih ustanavljali, o kojih se je ohranilo komaj ime, se je ohranila v nizkih izbah govorica pradedov, ohranila se je mnogokoja dragocena umetnost našega ljudstva. Kaj bi bila očetnjava brez priproste ljubezni ubogih P Naučili smo se ljubezni do domovine, kakor čustva, ki postaja močno za zvokov trobent. In vendar ni mogoče zatajiti resnice, da no« beno družabno ali politično prepričanje ljubezni do domovine ne izključuje. Brez domovine je samo egoizem. Človek brez domovine P Ali je to morda delavec? O ustanovitvi glasbenih šol po Slovenskem. (Predavat n* V. ■knpUiai «Zve*e slovenskih pevskih dm dne 29. (rudna L L udltelj V. Bm.) Čestokrat se je že povdarjaJo ne samo med nami, ampak tudi od tujih narodov, da smo Slovenci muzikalno jako nadarjeni narod. To nam pričajo najbolj posebnosti mnogobrojnih krasnih ter karakterističnih naših narodnih pesmi in pa precejšnje število pevskih društev. Na kako visokem stališču pa stojimo danes na glasbenem polju, so nam najboljši dokaz razni vsporedi pevskih veselic in koncertov, še bolj pa izvajanje ter uspehi istih. Če premotrivamo s kritičnim očesom nastope posameznih pevskih društev, pridemo do prepričanja, da 'izvršujejo v veliki večini svoj namen zelo častno, toda pri marsikaterem društvu pa zapazimo ob izvajanju pevskih točk, da je do umetniške popolnosti v pravem koncertnem smislu še dolga in trnjeva pot V takih slučajih se vprašamo nehote po pravih vzrokih. Glavna napake je, ker manjka mnogim članom pevskega zbora najnavadnejše znanje glasbene teorije. Da bi pa pevovodja pri vsaki pesmi razlagal pevcem celo one stvari, ki jih mora smatrati pravzaprav kot predpogoj, bilo bi zanj preutrudljivo, pouku bi vzelo preveč časa, veselje pevcev do petja pa bi sigurno pojenjevalo. Kako težavno je siliti odrasle pevce in pevke k natančnemu pouku splošne glasbene teorije, vemo dobro z lanske skupščine naše pevske «Zveze >, na kateri je marsikateri zvezni odposlanec bridko tarnal o tej rak-rani, ki se je menda že epidemično naselila v naša pevska društva. Neoporečno stoje na vrhuncu popolnosti samo tisti pevski zbori, ki se ponašajo z množico pevskih članov, ki so v glasbi vsaj v pevskem oziru že izza mladosti popolnoma izvežbani. Trajne vrednosti je zategadelj samo sistematični pouk v glasbenih šolah. Teh pa pri nas z malimi izjemami žalibog ni. Pa poreče kdo: Saj se goji pelje v vsaki ljudski soli, pa tudi v srednjih šolah je petje kot neobli-gaten predmet. Res je, da se poučuje petje že v ljudski šoli, toda ta spričo obstoječih razmer nikakor ne more dati zadostne pevske izobrazbe, posebno pa, ker se ga smatra za predmet diuge, torej slabše vrste. Smoter petju v ljudski šoli je: Učencem naj se vzbuja in razvija glasbeni sluh, blaži srce in oživlja domoljubna in verska čuvstva. Usposobijo naj se, da pojo enoglasne in d ve glasne pesmi s posebnim ozirom na narodne in cerkvene pesmi. — V 1. in 2. razredu se pojo po sluhu samo krajše pesmice. V 3. in 4. razredu pa bi se dosegel vsaj navidezni uspeh s petjem dvo- in tri-g lasnih pesmi. Ker pa je treba učiti tudi cerkvene pesmi, ki se pojo pri šolarskih mašah, vzame ta pouk skoro polovico učnih ur v višjih dveh razredih, Več kot šlirirazrednic pa pri nas tudi po mestih ni mnogo. Po nekaterih šolah se pojo celo lažje pesmice na podstavi notnega sestava, toda povsod tam mora trpeti pouk v petju dvoglasnih pesmic Z ozirom na to, da je odmerjena petju v vsakem razredu ljudske šole samo po ena učna Lepi na grudi je priklenjen na malo, z otroci prepolnjeno kajžo. Njegove želje se ne nesejo da-leko preko ozkega prostora, ki je odkazan njegovemu delu. Kako ljubijo domovino velikaši tega sveta? Kako so ostali Nemci princ-soprog angleški, kralj Belgijcev in mnogi drugi! Tam globoko v Rusiji leži nekoliko 'vabskih vasi. Pride-li tja nekdo, čutil se bo takoj med Nemci, kakor pri nas. Stoletja so si ohranili ti oratarji nrav, govorico in običaje domovine. Morda oblije pred njimi rdečica sramu ono nemško prin-cezinjo, ki sedi na ruskem prestolu in ki se je prvi dan slekla iz nemške kože. Nočem položiti prst na nos in vprašati kaj je ljubezen do domovine. Kdaj poprej bi bil imel odgovor takoj. Felnbellin, Lcuthcn in Sedac. Topleje mi je pri srcu, ko vidim navadnega delavca ali seljaka, ki mu je odrevenela od žuljev roka, kakor pa če srečam najvišjega generala. Mislite, da mora biti ljubezen do domovine ras v krvi krščena kakor smo se učili na gimnaziji ? In morda mislite, da je v svitlih sabljicah po-osebhena ljubezen do domovine? V resnici je veliko vprašanje: čigava je domovina. F. K. ura, se ob najboljši volji in sposobnosti učiteljevi ne more bogve kaj doseči v tem predmetu; zakaj nihče ne more delati čudežev. Toda tudi na srednjih šolah ni s petjem dosti bolje. Tu je petje neobvezen predmet — in s tem je povedano vse. Vrhutega je razdelba učnih ur po raznih srednješolskih zavodih v raznih šolskih letih različna. Petje se poučuje navadno v dveh kurzih, izmed katerih ima vsak po enega, dva, ali tudi tri oddelke, kakor ravno nanese potreba in mnogokrat tudi, kakor je dotičnemu učitelju petja bolj prikladno. Enotnosti torej ni! Skrb, da bi se pelo pri šolskih mašah kolikor mogoče dostojno in pa izbora pesmi za razne cerkvene dobe in praznike, jemlje poučevalcu preobilo časa. Pravi namen petja je torej tudi tu zgrešen. Toliko torej, kar se tiče petja! Dalje prib. Jesenice. (Dopis z Gorenjskega.) Kolikokrat je že razburilo to ime slovenske duhove! V zadnjih letih je naša javnost z napeto pozornostjo sledila obupnemu boju Slovencev za to prevažno občino, boju pravice proti krutemu nemškemu nasilju, boju za svobodo narodnega prepričanja proti brezobzirnemu terorizmu nemškega kapitala. In že se je zdelo, da končno vendar zmaga pravica, da ostanejo Jesenice v rokah tistega naroda, ki ima edini pravico do njih. Toda zadnji dogodki so lahko poučili vsakega, da so se Nemci in vlada zakleli, Jesenice morajo postati nemška posest, četudi se bije pravici s pestjo v obraz. Za jeseniškega komisarja je imenovan JožeKlinar, nekdanji župan? Kaj se to pravi P Odgovor je edino ta: Vlada izroča jeseniško občino na milost in nemilost v roke tovarne in njenega sluge, zloglasnega Pongratza, ki je Klinarjev bližnji sorodnik. Neverjetno, a resnično! Kdo je ta Klinar? To je čez sedemdeset let star in njegovi prastarosti primerno sposoben človek, ki stori brez ugovora to, kar zahteva od njega tovarna, oziroma po njenem naročilu njegov sorodnik Pongratz in njegov zet Vali, rodom Lah, kije pa svoj narod zatajil in iz dobičkaželjnosti prestopil v nemški tabor. Tem ljudem, ki so na Jesenicah in Savi v vsakem oziru na »najboljšem* glasu, je vlada izročila jeseniško občino in njeno ogromno premoženje, izročila jim je vso občinsko upravo. Jeseničani in Savčani smo se tekom boja za svoj obstanek privadili marsičemu, vedeli smo, da vlada, v prvi vrsti pa radovljiški komisar Kordin, z vsemi močmi podpira stremljenja tovarne in da je njegova iskrena želja, da ubogi tovarniški delavci postanejo tem potom pravi sužnji nemškega kapitala, toda takega udarca pravici v obraz se od slavne kranjske vlade nismo nadejali! Klinar komisar, Pongratz svetovalec in kot pesek oči dr. Kogoj tudi svetovalec! In potem naj bi nam ne zavrela kri! Hud boj smo bili dosedaj proti nem-štvu; napredna stranka ga je bila osamljena; sedaj pa se nam je pridružila tudi slov. ljudska stranka, ki je imela priliko izpoznati skrajno perfidnost nekdanjih tovarniških zaveznikov. Skupno ramo ob rami bodeta stali' zanaprej obe slovenski stranki na Jesenicah proti enemu sovražniku Nemcu! Danes ni več bratov v nasprotnih vrstah, danes so tam samo sovražniki in izdajalci! — In proti tem se bomo borili z najostrejšim orožjem! Dovolj je bilo potrpljenja, osivela glava starega Klinarja se nam je smilila, nismo mu hoteli greniti starih let, saj mu jih že njegov zet Vali dovolj, toda on se je zaklel proti Slovencem, in od sedaj naprej nima iskati pri nas več pardona. Boj je boj, nam se gre sedaj na življenje in smrt, biti ali nebiti to je sedaj za nas vprašanje ! Prisiljeni zgrabimo za najskrajnejše orožje in če ostane Klinar komisar in Pongratz njegov svetovalec, bo nekaj zasmrdelo na Jesenicah, kar bodo obvohali tudi v Ljubljani in precej tega smradu bo moralo požreti radovljiško glavarstvo. Klinar in Pongratz sta predlagana in protežirana od radovljiškega glavarstva, protežirana od vlade, in oblastva naj sebi pripišejo posledice, kadar spoznajo, koga so imenovale na Jesenicah za komisarjaP To niso prazne grožnje, fakta in jasni dokazi slede! Sedaj pa še eno besedo poslancu za radovljiški okraj g. Pogačniku. Vaši volilci, pristaši slov. ljud. stranke, ječe danes pod neznosnim terorizmom nemške tovarne, ti ljudje so brez zaslombe, brez opore. Kje ste vi, njihov poslanec P Ali hočete iti ž njimi, ali jim hočete stati ob strani v njihovem boju za svobodo prepričanja? Po vas zdihujejo, a vas ni od nikoder; ali nič ne veste, kaj se vrši pri nas? In vidva Gostinčar in dr. Krek? Ne radi sebe, ampak radi vaših pristašev apeliramo na vas, zavzemite se vendar za svoje (ne za naše) ljudi, katerim hoče tovarna ugrabiti poslednje, kar imajo, narodno prepričanje! Pridite med nje in pokažite, da ste na njihovi strani, kajti širijo se že govorice od tovarniške strani, da niste! Bil se bo odločen boj, na eni strani nemška požrešnost, od vlade podpirana, na drugi pravica, od njih v prah teptana. Čigava bo zmaga? Mi smo pripravljeni! Čakamo z orožjem in to s takim, kakršnega se nasprotnici ne nadejajo. Vladi pa kličemo za danes samo: Caveant! Dopisi. Is Cerkljan. Pri nas se približujejo občinske volitve. Volitve pa Mohorje remu Janezu, rojenem v Jamniku nad Selcami, ne pri puste mirnega, spanja. Ker je Mohorjev Janez prav brihten fant, zato je napravil tudi prav prefrigan načrt, kako bi se dalo natepsti liberalce. S par svojimi udanimi o včicami so sestavili dopis, v katerem so prav surovo napadli nekaj cerkljanskih občanov, pod ta dopis so podpisali nekega naprednjaka ter ga odposlali na uredništvo »Gorenjca*. Zadnji čas se je pustilo zaslepljeno gardo popolnoma pri miru, tako pa, ker so sami klerikalci spisali zadnja dva dopisa, upajo pričeti boj, katerega se «Domoljub* že prav veseli. Pa, če se bode hotel »Domoljub* tepsti, se lahko sam seboj. Mi se s tepci ne bodemo čisto nič prepirali, naj počno, kar hočejo. Nam je vseeno, ali se Mohorjev Janez postavlja na glavo, prevrača kozolce ali pa s petami tolče ob hlačnice. Pred očmi imamo gospodarski napredek občine in njenih prebivalcev. Mi gremo za gospodarsko korist radi roko v roki z vsakim poštenjakom za zboljšanje kmečkega položaja. Mi smo kmetje in če se bodemo kmetje med seboj tepli, se nam bodo drugi smejali. Vsakdo ima lahko svoje politično prepričanje, to je vsakega zasebna stvar. Ge se gre za kruh, za izboljšanje kmečkih razmer, pa nastopamo lahko skupno, ker le tako bomo kaj dosegli, drugače nič. Kdo je v Cerklje zanesel boj, je dobro znano. Prvi je bil g. Matevž, kateri je bil odkrit nasprotnik, njemu v čast lahko rečemo, da hi* navščine ni poznal. Boj nadaljuje in vodi kaplan Bešter, kateri je bolj zvit, kakor devet kozjih rogov skupaj. — In ko Bešter odnese svoj nos iz Cerkljan, pa bode mir. Prepričani smo, da bodemo s poštenim, odkritim nasprotnikom lahko izhajali brez osebnega blatenja po javnosti. Izjaviti moramo še enkrat, da zadnja dva dopisa v « Gorenjcu* nista bila od napredne strani, temveč podvržena in spisana od klerikalcev. Mi obžalujemo one napade, toda če so prišli v list po goljufivem potu, zato ne moremo imeti odgovornosti. Is Trsta. (Velik planinski ples v Trs tu.) Nad vse priljubljeni planinski ples, ki se je vršil preteklo leto v Ljubljani, odpade letos. A da se ga nadomesti in združi zopet vse planince in prijatelje sirom slovenske domovine v neprisiljeno planinsko zabavo, se bode vi šil letos veliki planinski ples v Trstu in to dne 1. februarja 1908, za kojega žrtvuje tri. podr. Slov. plan. dr. ogromne priprave, tako, da lahko rečemo, da bode enak predniku bele Ljubljane. Vršil se bode v tržaškem »Narodnem domu» v veliki, gledališki dvorani, ki bode predstavljala krasen plan. svet in v sokolovi dvorani, ki bode spremenjena v bajno podzemeljsko jamo znebroj-nimi kapniki i. t. d. Povsod bodo postavljene tudi razne planinske koče, ker bodo postregle za okrepčilo narodne dame. Razun tega pa bode še nebroj drugih zanimivosti, kjer bode v obilni meri preskrbljeno plesalcem, kakor tudi neplesalcem za veselje, kakršno je le na planinah, kjer se čutimo pomlajene in prosti vseh skrbi. Sodelovali bodeta tudi dve vojaški godbi. Upamo, da se bode tudi naša Gorenjska častno odzvala kakor vsikdar, in to Um bolj, ker imamo jako krasno novo žel. zvezo, da pohitimo v mnogobrojnem številu letos na: veliki planinski ples v Trst, in pokažemo naš čili rod, ki biva v slovenski Švici. Toraj, Gorenjci, dne 1. februarja v Trst! Novice 12 selške doline. — Podporno društvo gozdnih delavcev je imelo leta 1007. dohodkov 1455*06 K, stroškov po 468-10 K. Bolnim udom je plačalo 435 K. Nazadnje je imelo 80 udov. Občni zbor je bil 6. t. m. Izvoljen je bil ves stari odbor, na novo je voljen Janez Rovtar iz Kališ. Predsednik društva je zopet Franc Lotrič iz Dražgoš. Kakor se kaže, društvo dobro deluje. — Mrtvega so našli 10. t. mM zjutraj, v postelji prevžitkarja Simna Eržena z Rudnega. — Bralno društvo v Dražgošah priredi 19. t. m., veselico s petjem, igro i. t d. priloga .Gorenjcu" if. 2 Iz I. 1908. Ljudska knjižnica ? Škof ji Loki v prvem posluvaem letu. Dalje. Predvsem je bilo neobhodno potrebno, da se je «Ljudska knjižnica* založila z dobrimi knjigami. V to svrho nam je seveda bila na razp lago knjižnica »Narodne čf;ilnice», ki sicer ni bila ravno majhna, trda ne povsem prikladna za naš namen. Večjidel teh knjig je moral knjižnični odsek izločiti iz knjižnice in preskrbeti od drugod za nje izpopolnitev. Tako na primer smo morali z malimi izjemami odstraniti iz naše knjižnice knjige Mohorjeve družbe, ki so tvorile vsaj večino vseh či-talniških knjig, ki pa po njih vsebini ne odgovarjajo popolnoma smotrom ljudskih knjižnic No, saj takih Mohorjevih knjig je itak že dobiti povsod, ima jih domalega že vsaka borna kmečka koča, čemu bi torej se mi jih nudili svojim čitateljem! Po izvršenem pregledu vseh knjig čitalniške knjižnice smo za našo »Ljudsko knjižnico* odobrili samo 65 zbornikov 21 knjig leposlovno in 38 knjig znanstvene vsebine torej vkup 124 knjig, spisanih v slovenskem jeziku. Razun teh smo še razpolagali z nekoliko knjigami »Matice Hvatske*. zabavne in poučne vsebine in z nekoliko letniki nemških leposlovnih časnikov. Kajpada mnra vsak poznavalec »Ljudskih knjižnic* že na prvi pogled vedeti, da s tako pičlim številom knjig ne opravi ničesar. In v kaki nemali zadregi bi pa bil šele naš knjižničar, ako bi hotel vsaj deloma zadovoljiti raznim zahtevam, ki so jih naši, včasih celo najpriprostejši čitatelji, stavili pozneje tekom našega delovanja. Na vsak nt čin je bilo torej skrbeti za izpopolnitev naše, tedaj pač še skromne knjižnice I Sklenili smo v prvi vrsti naprositi vse cenjene Člane naše »Narodne čitalnice* za prispevke* Naša prošnja je imela dokaj povoljen uspeh, kajti prejeli smo poleg denarnih darov tudi nekaj knjig. V prijetno dolžnost si štejem v tem svojem poročilo imenoma navesti med darovalce knjig sledeče gospode in dame: Oskar Dev, Léo La vri č, Ana Leskovec, Franc Magdič, Ivan Mendelc, Avgust Nadilo, Tcgodrag Podobnikar, Leopold Primožič, Ivan Sabelj, Štefan Šuik, Anton Tavčar, dr. K. Zakrajšek in Vinko Zahrastnik ; — z denarnmi prispevki pa so nas podprli sledeči gospodje in dame: Antonija Arko, Ivan Caieari, Humbert Galeari, Franc Dolenc, Elizabeta Dolinar, Oton Guzelj, Anton Hafner, Josip Kalan, Ivan Karlin, Ivan Košir, Janko K lun, Franc Kramer, N;ko L«nfiek, Ana Leskovec, Otilija Logar, Avgust Nadilo, Andrej Oblak, Konrad Pécher, Igo PlantariČ, Lovro Sušnik, Rafael Thaler in dr. K. ZakrajšČek. Zlasti si laskam še posebe omenjati kot ..ajznatnejše darovalce, ki so takorekoč postavili naši »Ljudski knjižnici* krepak in neomajen temelj in je tako zasigurali nadaljni obstanek : gospoda Ante Gaber, Okrajno hranilnico in posojilnico in »Narodno čitalnico* v Škof ji Loki. Vsi ti so nam naklonili vsak po 100 K darila, torej vkup 300 K, p ferj a o predlogih glede razdolženja kmetskih posesti. Socialno politični odsek ima sejo dne 21. t. m. ob 10. dopoldne. Na dnevnem redu so predlogi poslanca Cingra in sodrugov glede rudarskega zakona. Gospodarski odsek ima sejo dne 22. t. m. ob 10. dopoldne. Na dnevnem redu je vladni načrt in vsi predlogi, tičoči se zakona za trgovske sotrudnike. Baron Pavel Rauch je hrvatski ban. Njegova srčna želja se je torej izpolnila. Ogrska vlada ga že vabi na svoje seje in te dni ga je cesar tudi že zaprisegel. S tem je Rakodczayeva era končana. Kakšna bode Rauchova, pokaže šele bodočnost. Doslej je njegovo ravnanje vsekakor nekoliko čudno. Na Hrvatskem je mož pripovedoval, da prinese Hrvatom cele koše koncesij iz Budimpešte. Vendar pa zelo previdno zamolčuje, kakšne bodo te koncesije. Baje mora to ostati tajno. Iz Budimpešte se pa poroča, da je ogrski vladi razvil svoj program in da je Wekerle popolnoma za* dovoljen ž njim. Program, ki bi bil všeč Weker-le ju in Hrvatom, mora pa biti vsekakor čudna reč. V Zagrebu razvije Rauch svoj program ban-skim uradnikom. To je znamenje, da nima svoje stranke. Ker napoveduje, da bo takoj sestavil novo vlado, se bo že po možeh, ki jih izvoli, lahko deloma sodilo, kakšen bo njegov kurs. Dar papežu. Oficiozno se dementira, da bi bil cesar Franc Jožef papežu daroval milion lir. Ampak papež le upa, da dobi od cesarja večji dar, ker je ozdravel. Nemški državni sbor je *opet zbran. V sredo je sprejel predlog centruma o pospeševanju rokodelstva in srednje trgovine. Potem se je začela ravprava o predlogu konservativcev glede zavarovanja privatnih uradnikov za starost in zavarovanja njih sirot in vdov. Vse stranke so se princinielno izrekle za predlog. Grški finančni minister Simopulo je demhrio-niral zaradi nekega dogodka v parlamentu. Vodstvo finančnega ministrstva je začasno prevzel minister za notranje zadeve Kalogheropulo. V francoski vojski se ponavljajo nastopi vojakov proti disciplini. Okrog štirideset vojakov 7. dragonskega polka v Fontenblou, ki niso dobili dopusta na novega leta dan, je samolastno zapustilo vojašnico in se je vrnilo šele po osmih dneh. Pol-kovni ukaz, ki je naznanjal, da se do daljnih odredb ne dovoli nobenega dopusta, so raztrgali. Polkovnik je priporočil vojnemu ministrstvu, naj premesti polk v drugo mesto. — V Duneju so trije topniški vojaki, ki so bili kaznovani z zaporom, pobegnili iz vojašnice, podali so se v Lil in so na kolodvoru klicali: »Dol s vojsko!* in »Živio Herve!* Moralo se je odposlali močno patruljo, da jih js odpeljala. Za belgijskega notranjega ministra je na mesto umrlegp del Trooga imenovan dosedanji predsednik poslanske zbornice Schollaert. Godovi prihodnjega tedna: 12. Ernst, Blagojila, Stislav; 13. Veronika, Svetoslav, Bogošin, Slavomir, Zorislava; 14. Hilarij, Neda; 15. Pavel, Radoslav; 16. Marcel, Tmislava, Vladimir; 17. Anton, Deša, Ratislav; 18. Sv. Petra stol, Vera. Zgodovinski in slovstveni pregled sa prihodnji teden. 12. januarja. — 1519. f Cesar Maks I. v Welsu. — 1628. * Ernst Rudiger pl. Starhemberg, branitelj Dunaja proti Turkom, v Gradcu. — 1746. * Slavni vzgojitelj Janez Henrik Pestalozzi v Curihu, — 1864. * Pesnik Anton Hribar v Korinju pri Krki. — 1887. f Pisatelj France Erjavec v Gorici. 13. januarja. — 1177. f Henrik JasomirgoL — 1330. f Friderik Lepi v Gutensteinu, - 1849. * Pesnik Jovan Tone Turkuš na Ptujski gori. 14. januarja. — 1301. Avpadovci izmro na Ogrskem s smrtjo Andreja II., ogrsko medvladje. — 1858. Orsini napade Napoleona III. 15. januarja. — 1790. * France Grillparzer, najslavnejši dramatik avstrijski, na Dunaju. — 1826. * Pisatelj dr. Jože Ulaga pri sv. Petru pod Svetimi gorami. 16. januarja, — 1556. Cesar Karel V. se odpove vladi. — 1756. Začetek sedemletne vojne. — 1888. f Andrej Einspieler v Celovcu. 17. januarja. — 1600. * Dramatik don Pedro Calderon. — 1706. * Benjamin Franklin. — 1793. Francoskega kralja Ludovika XVI. obsodijo na smrt. — 1860. * Ruski pisatelj A. P. Čehov. 18. januarja. — 1409. Kuttenberški edikt kralja Vencla VI.; mnogo dijakov in učiteljev se izseli is Prage v Lipsko. — 1772. Revolucija v Kodanju. — 1829. * Sebastijan Žepič v Gozdu pri Tržiču. Sejmi na Gorenjskem prih. teden: 17. v Železnikih, Novičar. Odlikovanje. Za 40 k trto zvesto službovanje je dobil nadučilelj Anton Žibert na Jezici Častno svetinjo. Izvrševala! odbor narodno-napredne stranke je imel zaradi bližnjih deželnozborskih volitev sejo dne 5. t. m. ter ima prihodno sejo 13. t. m. V kratkem se začno vršiti volilni shodi. Napred-njaki, pozor iu na delo! V* vipavsko-idrijskem kmetskem okraja kandidira klerikalna stranka za deželni zbor gostilničarja Ivana Lavrenčiča z Vrhpolja. Občinske volitve se v kratkem vrse v Cerkljah in v Mošnjah. Občni zbor «Sokola* t Kranju se je vršil mi-nolo soboto zvečer. Ker je dosedanji starosta gosp. dr. Josip Kušar odstopil kot starosta, je bil na njegovo mesto izvoljen g. Janko Sajovic, trgovec v Kranju, načelnikom pa g. Franc A ž man. Obširneje poročilo prinesemo. Poročil se bo g. dr. Gvidon Sajovic, gimnazijski učitelj, z gospico Antonijo Svejda. Umrl je v Kranju c. kr. sodni sluga gosp. Ivan Heidrich. — V Zagrebu je umrl komptoarist g. Vaclav Hauška v starosti 74 let. N. v m. p.! Občni zbor prost gasilnega draživa v Kranju se je vršil v nedeljo, dne 29. decembra 1907, v mestni dvorani. Načelnik Janko Sajovic konstatuje sklepčnost, pozdravi navzoče zborovalce, v prvi vrsti ces. svetnika župana Karola Šlavnika kot zastopnika obeine in otvori zborovanje. Zupan se zahvali načelniku za pozdrav, navzočim pa za neumorno delovanje na gasilnem polju ter jih prosi, da še v naprej ostanejo tako hrabri in zvesti svojemu poklicu, kakor so bili doslej. Tč. tajnik Jurij Depoli poroča, da sta bila v preteklem letu samo 2 požara. Odkar je on prevzel tč. tajništvo, t. j. od 26. maja 1907, je imelo društvo 3 skupne vaje in je nastopilo pri 11. javnih nastopih. Blagajnik Ivan Pire poroča, da iznašajo skupni prejemki v letu 1907 K 1839-18, skupni izdatki pa K 1509 90, tako da iznaša čisti prebitek v letu 1907 K 32928; skupno društveno premoženje v gotovini pa iznaša K 2644*96. Tajnikom izvoljen je bil Jurij Depoli. Načelnik se zahvali navzočim za udeležbo in jih navdušuje na skupno delovanje. Končno se spomni načelnik 60 letnice vladanja Njegovega Veličanstva našega presvittega cesarja, ter veli navzočim, da mu zakličejo trikratni c Slava* in zaključi zborovanje. Trgovski plesni venček prirede trg. sotrud-niki v Kranju 1. svečana 1908. 1. v Sokolovi dvorani v Kranju. Svira vojaška godba c. kr. pešpolka Itev. 47 iz Gorice. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Vstop je dovoljen le vabljenim. Odbor. Eoženvenska cerkev v Kranju je dobila pred kratkim nove zvonove, katere je vlil zvonar J. Grassmayr v Viltenu pri Inomostu. Dne 21. dec. !'J07 so zvonove potegnili v zvonik, prvič pa so zapeli na Sveti večer. Zvonovi imajo tele glasove: Es-G-b in tehtajo po vrsti 308 kg, 561 8 kg in 1137 kg (skupaj 2006*8 kg). Veliki zvon ima napis: „Anton Koblar, župnik, M. Mayr, J. Kummer, ključarja" in »Kraljica presvetega Rožnega venca Prosi za nas". Srednji nosi napis: »Žive kličemo, mrtve objokujemo, bliske drobimo", mali pa: »Zvonove vlil J. Grassmayr v Viltenu 1. 1907." — Zvonove krase primerne podobe in bogato nakitje. — Stare zvonove roženvenske je vlil 1. 1822 Juri Steinmetz v Celju; opravljali so torej pri roženvenški cerkvi svojo službo 85 let. Imeli so v premeru 106:90:71 cm in so peli v moll-trizvoku z glasovi f-as-c. Veliki zvon je nosil napis: „Zur größeren Ehre unser lieben Frauen in Rosenkranz von den wohltätigen Bürgern Krainburgs"; srednji „Cum venit tempestus Sentituc mea potestus, Alios ad templum voco, Hoc tarnen maneo loco* (Ko pride nevihta, kaže se moja oblast, druge kličem v cerkev, sam pa ostanem na tem kraju." Mali je bil brez napisa. Proslava Trubarjevega jubileja. Na povabilo • Društva slovenskih knijiževnikov m časnikarjev* so se sestala v mestni posvetovalnici na magistratu ljubljanska narodna društva, da se posvetujejo o proslavi Trubarjevega jubileja. Sestanka so se udeležila po svojih zastopnikih ta le društva: «Drustvo slov. knitevnikov in časniharjev* kut sklicatelj, •Slo venska Matica*, »Pisateljsko podporno društvo*, * Glasbena Matica*, «Akademja», -»Splošno slovensko žensko društvo», akad. ferialni društvi «Sava» in «Prosveta», «Z veza jugoslov. učiteljskih društev*, »Muzejsko društvo*, «Drustvo slov. profesorjev*, obe sokolski društvi, cžensko telovadno društvo*, pevski društvi «Slavec» in ^Ljubljanski Zvon*, trgovsko društvo «Merkur», «Pol. in prosvetno društvo za Trnovo in Krakov* ter «Pol. in gosp. društvo za Vodmat*. Sestanku je predsedoval g. dr. Fran Zbasnik, ki je v daljšem govoru naslikal pomen Primoža Trubarja za slovensko književnost ter naglašai potrebo, da se štiristoletnica njegovega rojstva dostojno proslavi. Po daljši debati, v kateri se je razmotrivalo vprašanje, da li naj prevzame vso akcijo glede proslave «Slo venska Matica* v svoje roke, ali se naj v to voli poseben odbor, se je sklenilo, da se naj v svrho prireditve Trubarjeve jubilejne slavnosti izvoli poseben odbor. Na predlog g. A* Trstenjaka se je takoj prestopilo i k volitvi odbora. Na predlog R. Pustoslemška se je izvolil g. župan in drž. poslanec Ivan Hribar za častnega predsednika, na predlog g. dr. Franca Zbašnika pa ga. Franja dr. Tavčarjeva za častno predcednico. Po predlogu g. M. Malovrha so bih izvoljeni za predsednika g. dr. Fran Zbaštuk, za podpredsednika pa g. dr. Fran Ilcšič in g. prof. Rajko Perušek. Vprašanje glede tajnika se je pustilo in suspense, za blagajnika pa je bil na predlog g. župana Iv. Hribarja izvoljen g. polkovnik pl. Lukanc. V odboru so nadalje zastopana po svojih predsednikih, oziroma zastopnikih vsa gori navedena narodna društva. O vprašanju, da li se naj postavi Trubarju spomenik ali se naj nabirajo samo prispevki za ustanovo, ki bi nosila Trubarjevo ime, se je razvila daljša debata, ki so se je udeležili gg. fil. Zalar, dr. Ilešič, župan Hribar, M. Malovrh in A. Trstenjak. V principu se je sklenilo, da se ima Trubarju postaviti sicer skromen, a vendar dostojen spomenik. Kakšen bo ta spomenik, o tem bo še odbor razpravljat Ns korist družbi sv. Cirila in Metoda so se odkupili od novoletnih voščil: Fran Ažman, Bloudek Boleslav, Benedik Fran, Badiura Friderik, Brilli Anton, Josip Bučar st., Josip Bučar ml., Emil Brandt, Fran Chrobat, Anton Dokler, Ignacij Faj-diga, Makso Fock, Konrad Geigcr, dr. Vladimir Herle, Ferdinand Hlebš, Fran Ivane, Fran Jagodic, Rudolf Jeglič, Kari Juger, Rudolf Kokalj, Ivan Ko-vačič, Josip Krenner, Ferdinand Kalinger, Rajko Krisper, Anton Korošec, Jernej Kušlan, dr. Josip Kušar, Ivan Lampe, Ivan Lampret, Josip Likozar, Josip Logar, Vinko Majdič, Anton Majdič, iošto Majdič, Martin Matjašič, Mavrilij Mayer, Joža Meden, Rajko MarenčiČ, Ivan Masten, Leopold Mikuš, Valentin Novak, Alojzij Novak, Fran Omersa st., Anton Orehek, Ciril Pire, Ivan Pirec, Ferdinand Polak, Janko Polak, Konrad Pučnik, Anton Pe-terlin, Tomo Pavšlar, dr. Fran Perne, Kari Puppo, I. Pogačnik, Ivan Pezdič, Ivan Rakove, Rudolf Rus, Lovro Rebolj, Janko Rozman, Janko Sajovic, Evgen Sajovic, dr. Gvidon Sajovic, Ivan Savnik, Fran Splihal, Karol Savnik, dr. Edvard Savnik, Fran Savnik, dr. Valentin Stempihar, Anton Sinkovc, Anton Šlainberger, dr. Ludovik Treo, Ivan Va-lenčič, Anton Zupan. Peta redna skupščina „Zveze slovenskih pevskih društev" je bila v nedeljo dopoldne v dvorani „Glasbene Matice" v Ljubljani ob navzočnosti mnogih pevcev in 24zveznih odposlancev. Podpredsednik g. dr. VI. Ravnihar je otvoril zborovanje ob 10. uri, povedal vzrok, zakaj se skupščina ne vrši v Trstu, kakor je bilo prvotno določeno, ter naznanil odstop predsednika pevske „Zveze" g. prof. A. Štritofa. Govornik povdarja, da je vzel odbor njegovo odpoved z obžalovanjem na znanje, dasi uvažuje, da ga silijo k temu pre-obili drugi posli. Kot ustanovitelju „Zveze" in neumorno delujočemu predsedniku mu izreče iskreno zahvalo. Za overovatelja zapiska imenuje gg. Pahorja in Sachsa. — Tajnik g. dr. Šebenik je podal nato obširno tajniško poročilo. Upravni odbor je imel 10 sej. V „Zvezi" je doslej 41 pevskih društev. Ona bi imela lahko več uspehov, ko bi bila posamezna društva delavnejša. — Gosp. I. Dražil je podal blagajniško poročilo, iz katerega posnamemo, da znaša vse d veno premoženje 868 K 91 h. V imenu rač* icih preglednikov naznani g. Knific, da so vsi . ačuni v najlepšem redu. O stanju, delovanju in potrebah posameznih društev je poročal g. S. Lebar na podlagi dopo-slanih mu podatkov. Na nasvet g. V. Rusa, oziroma na predlog g. dr. H. Turne, se sklene, da se za v .Zvezi" stoječa pevska društva določi šolsko leto od 15. septembra do 14. septembra prihodnjega leta. nO ustanovitvi glasbenih šol po Slovenskem" je predaval g. V. Rus. Ker priobčimo predavanje doslovno deloma že v tej številki, zato se v podrobnosti ne spuščamo, pač pa omenimo za danes samo, da naj bi se ustanovile take šole tam, kjer so srednje šole, ker so samo na takih krajih dani vsi predpogoji za uspešni glasbeni pouk. Razun Ljubljane in Gorice, kjer sta taktično že taki šoli, pridejo v poštev tala mesta: Trst, Idrija, Kranj, Novo mesto, Celje in Maribor. Vsak tak zavod bi moral biti podružnica -Glasbene Matice" v Ljubljani. Gosp. prof. A. .Stritof se predavatelju zahvali za nasvete in predloge ter naglasa, da je »Glasb. Matica" storila že v to poiicone korake in da je tudi ministrstvo za uk in bogočastje že zasiguralo v to zdatne podpore. Gosp. koncertni vodja M. Huhad pozdravlja z veseljem poročevalčeve nasvete in povdarja, da so za uresničenje tega temelja pevske umetnosti povsod jako ugodna tla. Dalje je govoril isti govornik o tečajih za perovodje in navajal predmete, ki naj bi se poučevali v teh kurzih. Nasveti, ki jih je stavil g. V. Rus, so se formulirali sledeče: »Zveza slov. pevskih društev" podpiraj »Glasbeno Matico" ob ustanovitvi glasbenih šol. Predlog je bil sprejet enoglasno. Predlog M. Hubada se glasi: »Upravnemu odboru »Zveze" se naroča, da sporazumno z »Glasbeno Matico" razmišlja o ustanovitvi tečajev za perovodje." Tudi ta predlog se sprejme enoglasno. Določitev časa in kraja prihodnje redne skupščine se prepusti upravnemu odboru. Letni prispevek za prihodnje leto se določi kakor doslej na 40 h za izvršujočega člana. Ker je bilo treba iti sprejemat moravske Učitelje, se je zborovanje opoldne pre- kinilo do treh popoldne. Popoldne je pred volitvi j o predsednika g. dr. H. turna ostro kritiziral ljubljanske akademične kroge, da so zvečina pozabili na svojo narodno dolžnost in da ni prav, če jih je sram skupno z neakademiki sodelovati pri narodnem delu. Ker g. prof. A. Štritof nikakor ni hotel več prevzeti predsedništva, je na apel g. dr. H. Turne izjavil g. dr. VK Ravnihar, da sprejme mesto predsednika; kar se vzame z odobravanjem na znanje. — V upravni odbor so bili s par izjemami izvoljeni nato skoro vsi dosedanji odborniki. Pri slučajnostih je bil na predlog g. M. Hubada izvoljen častnim članom skladatelj g. Anton Foerster, kar se je sprejelo z dolgotrajnim ploskanjem. Dva predloga g. R. Sturma, predsednika pevskega zbora »Ljubljane", se kot neumestna zavrneta. Predsednik dr. VI. Ravnihar zaključi ob štirih popoldne zborovanje z željo, naj častno delujejo vsa društva v prospeh lepe slovenske pesmi. Taščo je hotela umoriti. 73 let stara ženica Margareta Prelesnik z VrhpoHa pri Kamniku je naznanila sodišču, da ji je dala žena njenega sina Frančiška Prelesnik jesti potico, v kateri je bilo razdrobljeno steklo, vsled česar čuti bolečine v trebuhu. Frančiška Prelesnik je priznala svoj čin. Hotela se jc iznebiti tašče, ker jo je bilo težko vzdrževati v hiši.' Mož Prelesnikove je v Nemčiji rudar. Doma zato ni hotel ostati, ker so se vedno prepirali. Žena z otroci je šla za njim, pa se je letos spomladi vrnila na Vrhpolje. Gasilno društvo v Škofji Loki priredi plesni venček v nedeljo, 12. jan. 1908 v prostorih g. O. Guzelja. Odbor. Požar. V nedeljo jutro, okoli 6. ure, je pričelo goreti poslopje delniške družbe v Beli peči, kjer pripravljajo izdelke za pošiljatve. Na pogorišče je prva došla domača požarna bramba, kateri je pa brizgama kmalu zamrznila. Izvrstno je pa deloval tovarniški vodovod, zato so prav kmalu omejili ogenj. Ko je došla še požarna bramba iz Rateč, ji še ni bilo treba stopiti v delo. Govori se, da je kakih 10.000 K škode, ker je ravno tovarna imela po praznikih precej odposlati. Ogenj je baje nastal pri peči. Družba sv. Cirila in Metoda šolski odsek je v svoji seji dne 20. grudna 1907. storil jako važen sklep: odpraviti tajno kvalifikacijo v ozir družbinih učiteljev. — Otroški vrtci se reformirajo, načrt je sestavil učitelj F. Skulj; ko ga vodstvo odobri, postane navodilo vsem družbinim vrtcem. — Šole se bodo nadzorovale intenzivneje, nadzornik stopi tudi v dotiko z ljudstvom, vse delo naj je v evidenci. — Družba bode v proslavo Blervreisa in Vodnika izdala knjižico, pisano v mladinskem tonu, poskrbela pa tudi umetno izdelanih razglednic teh dveh velikih slovenskih mož. V kranjski Sibiriji je ležalo snega po dolini na sv. Treh kraljev dan 40 cm, ko pišejo, da ga je po Gorenjskem samo 12 cm. Sibirci so prav zadovoljni s takim snegom, da lahko spravljajo posekan les s planin. Sploh je letos tudi v Sibiriji prav lepa zima. Ako bode taka zima, bodo vozniki lesa zaslužili nekaj lepih novcev, seveda se morajo tudi mučiti. Deželno slovensko učiteljsko društvo je imelo v «Nar. domu* v Ljubljani svoj 39. občni zbor. Otvoril ga je njega predsednik g. J. Rezek, ki je naglašai, da se je društvo vedno v prvi vrsti zavzemalo za zboljšanje gmolnege polažaja in ugleda učiteljstva. Tajnik g. J. Furlan je poročal, da je imelo društvo v preteklem letu 7 soj. Odbor je poslal na zborovanje avstrijskega učiteljstva na Dunaju svojega predsednika, pri odkritju spominske plošče Ljudevitu Tomšiču v Vinici sta bila zastopana predsednik in tajnik. Predlog g. Žirovnika, naj se prirejajo sestanki s četrtoletniki učiteljišča, se je sprejel v eni seji. — G. I. Šega se je spomnil malkontentov med učiteljstvom. Komur ni kakšna stvar všeč, naj pride pred občni zbor dotičnega društva ali pa pred deželno učiteljsko društvo ter naj tam odkrito prve svoje mnenje, ni pa lepo, skrivati se za uredniškim hrbtom. Blagajnik g. J. Dimnik je poročal, da ima društvo kljub netočnemu plačevanju udnine vendar 5050 K premoženja. Z vsklikom se volijo v odbor gg.: J. Rezek, L. Jelene, J. Furlan, J. Dimnik, A. Rape, A. Skulj, J. Likar, Fr. Likožar in J. Gregorin. — Gospod Anton Pesek, nadučitelj iz Narapelj na Štajerskim, je obširno in prav zanimivo poročal «0 socijalnem delu učiteljstva*. Da se paralelizira klerikalne organizacije, naj se ustanovi narodne-socialna zveza. Po debati, ki se na to razvije, se sklene, naj se prepusti odboru, da osnuje zvezo in izdela tozadevna pravila. Izkaz o prometu tujcev v Ratečah v 1.1007, ki so tu prenočevali v letoviški sezoni izkazuje: Tujcev je bilo 291, največ seve s Kranjskega (80) in drugih avstrijskih dežel (140). Prenočevalo je: do 3 dni 169, nad 3 do 7 dni 35, do 14 dni 20, do 3 tedne 15, do 4 tedne 20, 4 do 5 tednov 16, 5 do 6 tednov 12, nad 6 tedno? 14 eseb. Promet tujcev je bil v tem letu nekoliko manjši. Nekaj privatnih sob celo ni bilo zasedenih. 17 mesecev po nedolžnem zaprta. Iz zaporov v Begunjah so izpustili te dni Marijo Bauer, ki je bila v Gradcu skupno s svojim možem obsojena na smrt, češ, da sta umorila neko uslužbenko v Puntigamski pivnici, vsled prošnje na cesarja pa bila oba pomiloščena v dosmrtno ječo. Pred kratkim je pa obolel blizu Gradca 20 letni fant, ki je povedal poklicanemu duhovniku, da je on umoril dotično uslužbenko, ker mu ni hotela dati pet goldinarjev denarja. Na telegrafičen poziv so izpustili ženo in moža iz ječe. Mož je bil zaprt v Kar-lau u pri Gradcu. Doma sta iz Šopronja na Ogrskem in sla bila zaprta štiri mesece v preiskovalnem zaporu ler 13 mesecev v ječi. Veliko plesno veselico priredi telovadno društvo «Sokol* na Jesenicah v nedeljo, dne 12. januarja 1908 v restavraciji pri »Sokolu* na Jesenicah. Svira slavna tamburaška godba iz Št. Jakoba na Koroškem. Začetek ob sedmih zvečer. Vstopnina 1 K, Člani plačujejo polovico, dame proste. Ker je čisti dobiček namenjen za napravo društvene zastave, se preplačila hvaležno sprejemajo, S so-kolskim «Nazdar!» Odbor. Družba sv. Cirila in Metoda na Bleda je poslala centrali 75 K 35 v, obenem pa naročila 1000 računskih listkov. Požar V Kamnika. Piše se: Okoli 8. ure ha Štefanov večer naznanila je gasilska tromba. da gori v mestu. Pogorel je Janezu Šimencu s Pod-gore skedenj, poln sena, slame in stelje. Škode je več kot 1000 K, zavarovan pa je bil Šimenc le za neznaten znesek. Kako je nastal ogenj, še ni znano. Naše vrlo gasilno društvo je bilo pod vodstvom g. načelnika prav brzo na licu mesta. Vodo je bilo težavno sesati iz struge Bistrice. To je nekoliko minut zadrževalo gašenje, čez par minut se je delo že začelo in gasilo se je uspešno, da seje obvarovala shramba za mostnice mestnih mostov in bližnji kozolec. Kakor pa klepetavih bab in brezbrižnih ljudi nikjer ne manjka, tako je bilo tudi tu več stotm nepotrebnih gledalcev, ki so prav nespametno zabavljali. Nikomur pa ni prišlo na misel, da bi pomagal vsaj malo pri brizgalni že spehanim ognjegascem. Ko so orožniki vabiti zijala, da bi pomagali, so se vsi razšli, in od peščice og-njegascev, ki so bili vsi izmučeni od truda in premočeni od snega, snežilo je močno, so pričakovali, da bodo oni celo noč vslrajali. Res smo srečni Kamničanje, da imamo malo požarov, in še ti se skoro takoj /atro. Ali nekaj je, kar hočemo tu pribiti: brezbrižnost Kamničanov. Ako pogledaš v listo društva, ne vidiš skoro nobenega meščana, le obrtnike in obrtniške pomagače. Je že res vse l-po, tudi ti so vsega spoštovanja vredne osebe, ali ker služi društvo mestu Kamniku, bi bila pač dolžnost, da bi bili meščani tudi bolje zastopani. Veselico priredi radovljiška šolska mladina v nedeljo, dne 19. januarja 1908 v prostorih gosp. R. Kunstelja v Radovljici. Vstopnina: I., II. in III. vrsta po 1 K, ostali sedeži po 80 v, stojišča po 40 v. Cisti dobiček je namenjen za družbo sv. Cirila in Metoda in za revne šolske otroke. Začetek ob 4. uri popoldne. Spored: I)aklamacije: 1. Pozdrav. 2. Življenje palčkov. 3. Radost palčkov. 4. Bajka o siroti in palčkih. «Palčki*. (Božična bajka). Dramatičen prizor v treh dejanjih. Prvo dejanje: V gozdu. Drugo dejanje: V dvorani. Tretje dejanje: V revni sobi vdove Blaževke. Žive podobe: a) Palčki pri delu. b) Obdarjenje. c) Skupina vseh igralcev. Dvoglasni zbori: Pridi, Gorenj'c! Ko dan se zaznava. Venček na glavi se. Il Rateč nam pišejo: K zadnjemu počitku smo spremili spoštovanega moža Janeza Božiča. Obolel je na pljučnici tako močno, da je v petih dneh umrl. Star je bil 65 let. Delal je poprej pri c. kr. rudokopih v Rajblu na Koroškem 18 let. Zdaj je bil v pokoju že 8 let. Priden in marljiv je bil vse svoje življenje in trudil se je dannadan za svoje otroke. Zapušča 5 odraščonih otrok in vdovo. Trije sinovi so bili pri vojakih. Pogreb je bil 21. decembra 1907. Naj v miru počiva! Plesni venček, priredi gasilno društvo na Hrušici, dne 12. prosinca 1908, v gostilni gospe Helene Dečman, po domače Malšnek na Hrušici. Začetek ob 3. uri popoldan. Vstopnina 1 K. Dame so vstopnine proste. Preplačila se v namen vzdrževanja gasilnega orodja hvaležno vzprejmejo. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. Društvo odvetniških in notarskih uradnikov na Kranjskem se je v nedeljo, 5. t. hi., konstituiralo. Izvoljeni so bili: Za predsednika gosp. Blaž Kamenšek, za odbornike gosp. Cimerman, Christof, Hirschmann, Mencinger, PetriČ, Pintar in Tavčar, za namestnike gosp. Štor in Kocjan, za nadzornike gosp. Kraigher in Rozman. V kratkem se skliče izvanreden občni zbor, da reši nekatera vprašanja, za katera je v nedeljo nedostajalo časa. * ♦ * Pepel od cigare kot zdravilo. Nihče si ne bi mislil, da bi se i to moglo porabiti za zdravilo, a vseeno je resnica. Ako ste se urezali, po* sujte rano s pepelom od cigare in poškropite to z vodo (v sili z vinom, pivom ali kavo) ter dobro zmešajte. Rana se bo popolnoma zacedila, ne da bi občutili bolečino, ali da bi celo roka otekla. Tolmači se to sledeče: Kolijev ogljik, ki je v pepelu, paralizira delovanje one kisline, ki nam [o pusti pod kožo rezilo, s katerim smo se ranili, in tako nas ranica nič ne boli. Deset zapovedi It čitanje. 1. Citaj dobre khjige; 2. čitaj samo ono in one časopise, ki te sanimajot 3. Citaj vsak dan najmanj pol ure in razmišljaj to, kar si čital eno uro; 4, pitaj včasih tudi na glas in pazi, kaka naglasuješ razne besede: 5. Ne čitaj sam, ampak s prijateljem in se ž njim pogovarjaj o čtivu; C Citaj počasi in s pomislekom, da boš lahko povedal vsaki čas, kaj si čital; 7. Knjige čitaj od začetka do konca, časnike samo toliko, kar te zanima in se ti dopade; 8. Citaj samo takrat, kadar si vedrega duha; 9. Citaj samo v svrho, da si znanje povečaš ali da si oplemeniš mišljenje, a ne da se samo ra/.hvseš, ali da si dražiš živce; 10. Zabeleži, kar je vrednega, v redno vojen dnevnik. Največje Stvari na SVetU. Največje vseučilišče j* v Kairo, katerega obiskuje 11.000 učencev iz vseh strani mohamedanskega sveta; tam uče mo-slemansko pravo, zgodovino in bogoslovje. — Največja biblioteka na* svetu je narodna biblioteka v Parizu. Ista ima 1,400.000 knjig; 600.000 brošur; 175.000 pisanega dela; 300.000 zemljevidov in 150.000 kosov starega denarja in medalj. Zgradba, v kateri se nahaja vse to, je 430 čevljev dolga in 130 široka. — Največji zid na svetu je «Kitajski zid*, ki meri v dolgosti 1240 angleških milj, je 20 čevljev visok in 25 širok. Best dni živa zakopana. .British Medical Journal" poroča o izvanrednem dogodljaju v be-tulskem okraju v Indiji. Neki Indijec po imenu Dama je bil obsojen v večno prognanstvo, ker je svojo ženo zakopal živo. Zakopano je slučajno odkril pastir, kateremu se je splašila čreda. Odkril je namreč grob, iz katerega je molela človeška noga. Odkopal je grob ter potegnil iz njega — živo ženo. Izkopano ženo so prenesli v bolnišnico, kjer je še živela dvanajst dni. Bombe na Španskem. Na Silvestra dan je v Barceloni v ulici San Pablo eksplodirala bomba j ali pravzaprav granata, kakršne rabijo pri artileriji. Ubit je bil neki policijski agent in neki trgovec. V licejskem gledališča, kjer so peli «Tannhauserja», so ustavili predstavo. Ubiti policijski agent je bil raztrgan na kose. Drug policist umira. V okolici so bila vsa okna pobita. Kje se je našla denarnica? V Tirksu na Bavarskem je izgubil neki kmet 65 mark. Pred nekaj dnevi je ubil vola, ki je bolehal, ter našel v njegovem želodcu denarnico in denar. Vse štrajka. V bolnici v Orlavu na Morav-skem so bolniki sklenili, da ne bodo več užili nikakršne hrane, dokler je ne izboljšajo. Štrajk je imel uspeh, preiskava je dognala nepravilnosti in hrana se je takoj izboljšala. — Na Dunaju pa so sklenile gospodinje, da ne kuhajo mesa vsaj skozi 14 dni. Korajžno so ta sklep tudi izvedle in res je v Mddiingu k.ialu znatno padla cena. Smrtna obsodba s elektriko. V državi New Jersey imajo za mesec december pripravljene že štiri smrtne obsodbe, ki jih bodo izvršili z elektriko. Smrtna celica, v kateri se bodo obsodbe vršile, še ni dodelana. Klobaso is Žene. Kmet Frattaminore blizu Rima je umoril svojo ženo, jo razsekal ter z nekim mesarjem napravil iz nje klobase, ki sta jih na trgu razprodala. v Darilo za mirne zakonce. Na Angleškem obstoja 400 letna navada, da dobita zakonska, ki se leto po poroki nista nikoli sprla ali da bi se bila razšla, od grofa Essex za darilo debelega prašiča in sodček piva. V štirih stoletjih se je mogla ta dobrota podeli le štirim družinam, in sicer leta 1511., 1777., 1826. in letos 1907., dasi bi de el prešič moral biti že sam na sebi jako vzpodbudilno sredstvo. Zakon torej ni nobena lahka stvar. Prvi advokat ženskega spola je otvoril svojo pisarno rie v Celovcu, toda v Parizu! Sedaj imamo ženske že med zdravniki, celo eno Slovenko, kot profesorice nastopajo že dalje časa, pred kratkim je postala ena gospodična inženerka, tako da kmalu ne bo več stanu, v katerem ne bodo tudi — ženske. Nova advokatinja se imenuje Lenka Miropolski in je očividno slovanskega pokoljenja, in je po podobah soditi prav lepa. Če ne bo imela že zato precej — moških klijentov. . Čudni vojaki so tisti, ki pravijo, da so Na-carenci. Sklicujejo se namreč na to, da Kristus, po katerem se imenujejo Nacarenci, ni nosil orožja in da je učil samo ljubezen, zato pa tudi oni nočejo orožja. Nekateri kot vojaki še za orožje ne marajo prijeti, drugi pa nočejo priseči. Vojaške oblasti imajo ž njimi precej križa in težave, ker vojake brez orožja ali prisege vendar ne morejo rabiti. Zato se včasi pripeti, da izpustijo katerega kot umobolnega, druge pa zopet kaznujejo, kakor zadnjič enega v Olomucu, na osem mesecev ječe. V grob k nevesti je hotel iti pred kratkim na Dunaju neki ženin • kočijaž. Nevesta je namreč na smrtni postelji izrazila željo, naj prav kmalu pride za njo. Zato je pri pogrebu naenkrat potegnil revolver ter se hotel ustreliti. Kakor se poroča, se mu za sedaj njegova želja še ni izpolnila. Čudno! V neki norišnici je hotel nekdo zvedeti, zakaj je nek mlad gospod znorel in je vprašal zaradi tega strežnika. Ta mu odgovori: »Zato, ker ni dobil za ženo one, katero je tako srčno želel; zato je ta znorel." V tem pride mimo jako upadel mož, ki je izgledal atareje kot je bil. Tudi o tem vpraša tisti obiskovalec strežaja, zakaj je ta prišel v norišnico. „Ja," pravi strežaj, »ta je pa znorel, ker je dobil za ženo tisto, katero je prvi hotel imeti 1" Grozno hudodelstvo na Ogrskem — posledica ljubosumnosti. Neki Oger je v Ameriko zvedel, da mu žena doma ni zvesta. Zato se naenkrat vrne in začne ženo, ki je bila noseča, trpinčiti na živinski način, skače po njej in jej odgrizne nos. Potem jo obesi za lase na strop, ji stfga obleko, prereže žile, odreže prsi in gre k žandarmeriji ter vse pove. Ni mogoče misliti, da je človek pri zdravi pameti zmožen kaj takega. Umetnost in književnost □ □□□□ S. Gregorčiča "Poezije > bodo prejeli člani Družbe sv. Mohorja že prihodnjo jesen 1908. 2e danes pa moramo opozoriti rojake na to knjigo, ki bo tako lepa, kakor ni bila še nobena knjiga slovenskih pesmi. Obsegala bode 12 pol večje oblike (na pr. kakor knjiga »Pamet in vera*) in bo imela 40 lepih izvirnih alik, večinoma na celi strani. Zasnoval in izdelal jih je domači umetnik, akad. slikar Anton Koželj, pesmi pa je izbral naš dični pesnik Anton Medved; njegovo ime nam je porok, da je nabral na pisani livadi poezij goriškega slavca res najkrasnejše in najbolj duhteče cvetke, tembolj, ker je smel izbirati čisto po svojem okusu. Knjigo bode krasila tudi podoba rajnega pesnik s posnetkom rokopisa krasne pesmi: c Mojo srčno kri škropite 1» — To lepo knjigo prejmejo Mohorjani z ostalimi družbenimi knjigami vred; kdor jo želi vezano, naj doda letnini za preprostejšo vezavo z rdečo obrezo še K 1*—, za elegantnejšo vezavo z zlato obrezo pa še K 2-—. Slovenske starie in vzgojevalce slovenske mladine opozarjamo na izborni mesečnik «Domačo ognjišče*, ki izhaja v »Učiteljski tiskarni* v Ljubljani vsako zadnjo soboto v mesecu ter stane vse leto samo dve kroni. »Domače ognjišče* prinaša jako zanimive, koristne, aktualne članke o vzgoji otrok, njihovih hibah in čednostih, zlasti pa o zmotah in napakah staršev in slabih .vzgojiteljev; k >nčno prinaša dopise o delovanju učiteljstva in odgojevateljev, povesti in zanimive drobtine iz v«ga sveta. Malo imamo toli potrebnih i koristnih slovenskih časopisov, kakor je «Domače ognjišče*. Kdor ljubi mladino, kdor ve, da leži v srcih in dušah slovenskih otrok bodočnost našega naroda, tisti bo rad naročil in čital »Domače ognjišče*, ki je polno plemenitih idej in koristonostih inicijativ! Naj bi se razširil ta lepi, blagi list v vse slovenske hiše I Naj bi ga čitali in ubogali starši, potem nam napoči lepša bodočnost. Verkehrskarte von Oesterreich - Ungara je izšla v založbi G. Frevtaga & Berndta na Dunaju in velja 2 K. V tem zemljevidu so začrtane vse železnice in vsi železnižki projekti. Tudi belokranjsko-dalmatinska Železnica je že začrtana na tem zemljevidu. Vobče je ta zemljevid jako ličen in ker je natančen, zasluži, da se priporoča. Listnica uredništva — Nekoliko besedi o bodoči izdaji Gregorčičevih poezij — pride prihodnjič. Tiskarna L Pr. Lampret priporoča vizitnice, zavitke L t. d. II, Ixfca* darili, poslanih na Dijaako kuhinjo V Kranju od 20. novembra 1907 do 7. januarja 1908. Bog. Krenner iz Ljubljane 10 K, Oton Guzelj iz Škofje Loke 2 K, kaz. poravnava Anton Markič ca. G. Rački (po adjunktu Antlogi) 10 K, županstvo Mošnje 20 K, županstvo Šenčur (po županu Barletu) 10 K, Fr. Luznar, nadučitelj na Primskovem 10 K, meščani za december I960 K, prof. kolegij za december 10 K, občna Bohinjska Bistrica 15 K, županstvo Sv. Jošt 10 K, kazenska poravnava F. Pavlic ca. J. Btažun (po adjunktu Antlogi) 10 K, kazenska poravnava Cimžar - Smajd 10 K in Nadižar- Oblak 10 K (oboje po dr. Kušarju), Niko Lenček, župan ia notar v Škofji Loki 10 K, lekarnar E. Burdvch istotam 10 K in dr. K. ZakrajSek 6 K, prof. Josip Wester v Ljubljani 1 K, kazenska poravnava Poličar ca. Ku-ralt 6 K (po dr. Kušarju), ces. svetnik I. Murnik v Ljubljani 10 K, Peter Majdič v Jaršah 10 K, kazenska poravnava Go-ričnik ca. Zarnik 10 K (po adj. Antlogi), meščani m več mesecev 90-80 K, gimnazijski ravnatelj Ignacij Fajdiga 10 K, prof. kolegij za januar 8 K, A. Tršina iz Šenčurja 5 K. Odbor izreka vsem p. n. dobrotnikom najtoplejšo zahvalo in jih prosi še nadaljnih podpor. se odda radi smrti z vsem orodjem takoj v najem. Poizve se pri Pulavon na Primskovem pri Kranju hiš, štev. 68, 819 8-1 Zahvala. Za obile dokaze srčnega sočutja ob bolezni in smrti našega nepozabnega soproga in očeta, gospoda Ivana Kri! kakor tudi cenjenim darovalcem krasnih vencev ter za mnogoštevilno spremstvo k zadnjemu počitku, izrekamo vsem svojo najtoplejšo zahvalo. KRANJ, 11. januarja 1908. 215 Žalujoči ostali. Star glasovi r se poceni proda. ™ Pojasnila daje Ivan Jagodic, fotograf v Kranju. Bencin-motor z 16 do 12 HP kateri se lahko goni tudi s sesalnim plinom, se zaradi povečanja podjetja poceni proda. Motor jo popolnoma dobro ohranjen in se ga do lf>. svečana t. 1. vsaki dan lahko vidi v delu. Več pove lastnik 217 2-1 ftrire) Wa» jgjg VABILO domači 218 veselici ki se vrši v nedeljo, 12. januarja t. L v gostilni „pri tali Pri veselici sodeluje bovika godba na lok. Začetek ob 3. uri pop. Trgovina s travnimi semeni Kanala pri f fatlC K*StdiC ^dol>oVoJ5ter .'. H«doL>ijica (<9orcoJ5k©) ¿ell usen) çuojirr) cerjj, QaroCQit^oiT) ir) odjeroalcen) ¥) et© SVeži in najfinejši »ustni Htoft (bobi) se dobivajo vsako in samo pri €. Brandt» 3(ran]. ter çe oberçerr) uljodQO priporoča v rçadaljQO Qaroöbo. JOS. WEHL J. Spreitzorjov naslednik LJUBLJANA, Slomikove ulloe odkrsjšck frizer za dame in gospode LJubljana, Sv, Petra cesta 35. Filijalka na-147 59—24 sproti hotela „Union" priporoča System Bilk« za gojitev las in za umivanje ve svoj zdravniško priporočeni gorko in mrzlo zr.Htii sušilni aparat. SuSi brez nadležne vročine. Ne provzročuje skrčenja las. Vpliva dobro na pospeševanje rasti las. Zaloga vsakovrstnih vpletk strlZenil) In zmetanih las Oddelek za dame s separatnim vhodom. Kupujejo se zmešani ln odstrlženi lasje po najvišjih cenah. I*lr»o «rnjoe, ovratnike, itj-«*««e Hcrtt^rtdo, naramnloe, srm** _ vrHto roltnvlo, noaavio I. t. d. ..........~ V* \A H ¡1 C« λ si I is modna trgovina asa Salon za toasjg Ijlobnljc filialka iz Ejubljane A. Vivod-Mozetič v Kranju, Glavniltrgišt 117 priporoča vse vrste fino modno blago za dame in gospode, nadalje svojo dobro sortirano zalogo vseh potrebščin za šivilje, vsakovrstne boa za dame, kapce ter garniture vseh vrst oblek z« otroke. i 62-8 Damske in otročje klobuke, fine hauboe, kapoe i. t. d. mr 3(lobuke sprejemam v popravilo, n 1 : JA Iti Li HB „ «Off • PS »s W o l>otreb£lno sec» Äivlljt», vrate Häpov, «vil© ter baržuna v vMelt tuirvuli, poaumentrlja, oljilte, vložke, (£vmmbe 1. t. dr * £jstbljana (Xolizej) ft* tail g Marije Terezije cesta 20 126-27 zalagatelj društva c. kr. avstrijskih državnih uradnikov. Pohištvo Iz železa, otroSke postelje In vozički po vsaki ceni. Čudovito poceni za hotele, vile in za letovišča 62 gld. Z& sobo; postelja, nočna omarica, o-mivalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. ZobOtchaKai &\t\]i Oton 5cydl pri g*, dr. E. Giobodnikn v Kranju ZOBOVJA, tudi ne da bi se odstranile korenine, z ali brez nebne plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In 0BTURAT0RJI se IzvrSuJeJo po NAJNOVEJŠIH METODAH. PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU vakor tudi vse ZOBOZDRAVNIKE OPERACIJE izvršuje 111-30 tu 8PECIJAUST. Odprto vsako nedeljo od 8. do 6. ure. POSOJILNICA V RADOVLJICI registrovana zadruga z omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po . Denarni promet v letu 1906.: K brez odbitka rentnega davka. Hrauilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 5V«% ali z 1% amortizacijo, na menice pa po 6%. — Eskompti-rajo se tudi trgovske me niče. Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici vsak dan od 8. do 12. nre dop. in od 2. do 6. nre pop. lzvzemšl nedelje pop. Poštno-hranilnični račun centrale št. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299. 120-28 hdaja konsordj «Gorenjca». Odgovorni uredaik Uvoslav Mikul, Lastnina in tisek Iv. Pr. Lamprete v Kranju. 1 _