Cena 12 goče sestaviti in da Francija, na pragu bermudskega sestan-. ka nt sme ostati zopet brez glave. Laniel in Bidault sta torej odletela na Bermude, toda parlament jim je dovolj strogo zabičal, da ne smeta sprejeti prav nobene obveznosti in dati nikakršne obljube. Eisenhoiverjevi in Chur-chillovi načrti za pritisk na Francijo zaradi evropske armade in Posarja so tako postali praktično brezpredmetni. Značilno za razpravo o evropski arraadi v francoskem parlamentu je bilo, da so skoraj vse politične skupine razdeljene na pristaše in nasprotnike evropske armade, da pa niti med prvimi in še manj med drugimi ni enotnega stališča. Vsaka frakcija postavlja svoje posebne zahteve in pogoje, tako da še danes ni mogoče razumeti ali je večina parlamenta res nepopustljivo nasprotna evropski obrambni skupnosti, ali pa bi bilo morda vendarle mogoče sestaviti tako vlado, ki bi mogla prodreti s predlogom o ratifikaciji pogodbe, seveda če bi bili med tem izpolnjeni nekateri francoski osnovni pogoji. Opozicija je navedla nešteto »naj primemo Nemčijo za roko; pripravljeni smo, če jo bo Vel. Britanija prijela za drugo!" Bilo je dalje govora o Po-sarju, nemškem militarizmu itd., medtem ko so pristaši evropske armade poveličevali evropski duh, risali v temnih barvah nevarnost, ki preti z vzhoda, ter vsekakor manj prepričljivo za francoske množice, dokazovali potrebo nemške oborožitve. Francosko zmedo so še povečali sovjetski pristanek na konferenco štirih ter Ho Si Minhove izjave o pripravljenosti za pogajanja. To sta dva važna dogodka, ki pa sta prišla prav v trenutku, ko je se-dania vlada brez vsake prave moči; na novo pa bo treba čakati do 26. januarja. Opozicija je oslabila vlado in se na ta način zavarovala pred bermudskim pritiskom na Francijo ,toda Laniel bo imel zato vezane roke na morebitnem berlinskein sestanku ittHh, kot pri reševanju indo-kitajskega vprašanja. Debata v parlamentu torej ni prinesla pravih koristi niti vladi niti opoziciji, ker je bila le izra? francoske globoke politične krize. Jair.ez Hribar (za vso Dolenjsko) Še ena spominska plošča v Novem mestu Terenski odbor Zveze borcev III. terena v Novem mestu je sklenil, da vzida spominsko ploščo na domu JLA (bivšem sokolskem domu), kjer je v letih pred vojno delovala ilegalno sokolska knjižnica. Slavnosti pri odkritju plošče na praznik Republike 29. novembra dopoldne so se udeležili številni predstavniki ljudske oblasti in množičnih organizacij ter precejšnje število Novomeščanov. Pri slavnosti sta sodelovala tudi godba JLA in moški pevski zbor SKUD Dušan Jereb. Nekdanja sokolska knjižnica v Novem mestu je bila dolga leta žarišče napredne komunistične dejavnosti. V njenih prostorih je pred vojno delj časa delovala tudi ilegalna tehnika. Od leta 1935 dalje je knjižnica izposojala tudi marksistično literaturo od leta 1937 dalje pa so bili v njej tudi organizacijski in študijski sestanki SKOJ, od 1. 1939 dalje pa sestanki članov komunistične partije Slovenije, seveda vse tajno. V sokolski knjižnici so se zbirali člani marksističnega krožka in drugi napredno misleči ljudje. Spominsko ploščo je odkril član terenskega odbora ZB tov, Albin Luzar, o delovanju knjižnice in njeni vlogi pri prebujanju zavesti dolenjskega delovnega človeka pa je govoril tovariš Bogo Komeij, eden preživelih knjižničarjev te knjižnice. V letih po vojni so Je skoraj v vsaki večji vasi več spremenilo, kot se je v Metliki, nekdanji prestolnici Bele krajine. Vsa ta leta ni bilo v mestu zgrajeno nobeno gospodarsko komunalno podjetje, niti kakšna druga komunalna naprava. Obnovljena je bila sicer železniška postaja, zadruga je postavila tudi vzoren hlev, požgane hiše so si deloma obnovili lastniki, in to je bilo v glavnem tudi vse do lanskega leta, ko so dobili sicer skromno, vendar dokaj lepo kino dvorano. Zasilno je obnovljeno tudii kopališče. Lami je občinski odibor obnovil še stavbo za pošlo in zdravstveni dom. Mesto ima nekaj svojih občinskih podjetij, ki pa dose-daj niso pokazala skoraj nika-kr šine g a uspeha, prej neuspeh, vsaj posamezna. Na območju sedam je občine Metlika poslujeta dve splošni kmetijsk! zadrugi, to je KZ Metlika in KZ Suhor. Metliška je v zadnjem času razširila svoje delovanje tudi na dvig kmetijske proizvodnje, ni pa še dosegla vidnejših uspehov, suhonsko Pa skoraj neprestano pretresajo notranji organizacijski krči različnih oblik- Odvei bi balo razpravljati, zakaj metliška občina . v svojem gospodarskem razvoju po vojni ni šla v korak z drtfffimi mesti ali vsaj večjimi kra#, kot bi ji to, zaradi njene revolucionarne preteklosti in aktivnega sodelovanja prebivalcev ves čas NOB ter veLikih žrtvah za »kupne koristi, tudi pripadalo. Morda bi poleg objektivnih zaprek postav ili ssimo še en vzrok: pomanjkanje strokovnega kadra in požrtvovalnih ljudi, ki bi se za razvoia m gospodarskega napredek občine zavzeli, seveda ob izdatnejši ki nesebični podpori vseh prebivalcev. Kar odkrito moramo zapisati, da je bilo preveč ljubosumnega gledanja na razvoj Črnomlja, kot okrajnega središča, in mnogo premalo lastne pobude za dvig splošnega in občinskega gospodarstva doma. Sedanji ljudski odbor mestne občine se je odločneje zavzel, da s pomočjo OLO dvigne komunalno in spiošno gospodarstvo. Res je za ta namen sedaj vei sredstev, tmda sama sredstva brez aktivnega sodelovanja in prizadevanja ljudskega odbora ne pomenijo ničesar. Ko je bilo postavljeno vprašanje, kje naj zgradijo novo tovarno »Eelokranjka«, se je obinrski odbor ob podpori vseh prebivalcev uporno boril, da naj jo zgradijo v Metliki. In ker »o dani tuii ostali, nad vse ugodni pogoji, b0 tovarna stala v bližni Metlike. V Metliki bodo uredni i šn veliko moderno vinsko klet in. kot kaže postavili tudi manjšo živilsko predelovalno tovarno. 2e LETOS SO VELIKO NAREDILI, LAHKO BI PA SE VEC Letos bodo nazadnje le dokončali stavbo na Pungartu, ki Ob grobu Franca Trlepa 26. novembra je na novomeškem pokopališču natel svoj tako zasluženi mir znani partizanski borec France Trle p. Preminul je nenadoma, kakor da si je zrnitčen, kot je bil, zaželel končnega počitka. Novica o njegovi smrti je pretresla številne tovariše in prijatelje, so-borce, s katerimi je prenašal vse nadloge težkih let, te z njimi boril proti fašizmu, z njimi zmagoval in dočakal svobodo, ki je zanjo tolika žrtvoval. In zvesti tovariši, kakor je bil on zvest njim, so stali ob njegovem odru v Domu JLA, ga zasuli z venci in cvetjem ter pospremili v zadnje počivališče. Na pragu Doma JLA se je kratko poslovi od rajnega Franceta tov. Viktor Primoiii v imenu rezervnih oficirjev, godba Ljudske milice je zaigrala žalostinko, nato pa se je razvil pogrebni sprevod, kakršnih je malo videti v Novem mestu. Spremili ga niso samo njegovi tovarni soborci in prijatelji, temveč tudi veliko ostalih Novomeščanov. Predsednik mestnega odbora Zveze borcev tov. Zupančič je nesel njegova odlikovanja. Kajti rajni France Trlep je bil nosilec spomenice h 1941, rezervni kapetan I* razreda, bil je od- likovan s partizansko zvezdo III. stopnje, z redom za hrabrost, z redom bratstva in edvvstva 11. stopnje in z redom zasluge za narod H. stopnje. Po častni salvi se je od rajnega borca ob odprtem grobu poslovil z iskrenimi besedami nicpnv par- Vatikan, ameriška ambasadorka v Rimu in Trst Da je Vatikan s papežem na Čelu nepomirljiv nasprotnik Slovanov in zagrizen sovražnik napredka in svobodne misli, je neštetokrat sam dokazal s svojimi izjavami In odkritim ro-varjenjem proti svobodi in neodvisnosti malih narodov. Zlasti je Vatikan strupen sovražnik nove Jugoslavije, kar je prav tako dokazal že neštetokrat po vojni, pa tudt med vojno. Pri vsaki akciji, k1 gre za tem, da naškoduje ugledu aH koristim nove Jugoslavije ima prav gotovo svoje prste vmes tudi Vatikan. Ni potrebno naštevati vseh številnih sovražnih izpadov najvišjih krogov v Vatikanu proti Jugoslaviji In njeni neodvisnosti po vojni in prej, dovolj je prebrati Saje-tovo knjigo »Belogardizem« in prav tako dokumentirano gradivo istega avtorja v podlistku »Vatikan in Slovenci«, ki smo ga v izvlečkih objavili tudi v našem listu. Zato nI nič bolj naravnega spričo takega sovražnega zadržanja Vatikana proti naš; državi, da je ta nepomirljivi nasprotnik imel svoje prste vmes tudi pri zadnjem zapletu tržaškega vprašanja. Vatikan je imel svoje krvave kremlje pošteno zabodene v kramarsko reševanje tržaškega vprašanja, še več, obstojajo dokazi, da se je zloglasni diktat od 8. oktobra tega leta skuhal prav v vatikanski politični kuhinji. Kmalu po prihodu Etsenho-werja na položaj predsednika Združenih držav Amerike, je bila imenovana za ameriškega veleposlanika v Rimu Clare Boothe Luce, bivša igralka, sedaj pa žena večstokratnega milijonarja. Njen mož Izdaja v Ameriki tri časopise, ki so znani po besnem napadanju Titove Jugoslavije. Clare Luce je bila prej protestantovske vere. pred nekoliko leti Pa je Iz političnih razlogov postala katoličanka. Boljšega zaveznika proti vsakemu napredku in svobodni misli v svetu si Vatikan ni mogel želeti, kot je ravno ta »spreobrnjena« tlčica. Njena razkošna vila Taverna v Rimu je kmalu postala zbirališče najvišjih vatikanskih krogov In cerkvenih hierarhov iz vsega sveta in središče spletk ter intrig vrhov črne svetovne reakcije. Veleposlanica Clare Boot-he Luce je bila kot spreobr-nienka sprejeta v katoliško vero z vsemi ceremonijami (ker je pač dovolj bogata), ni pa niti rnalo pobožna, ampak klerikalka najvišjega kalibra. Kot tako jo ocenjujejo tudi napredni ameriški časopisi, ztastl pa poročevalci In dopisniki ameriških časopisnih agencij v Rimu. Ni slučaj, da »o se prav tiste dni mudili v Rimu trije ameriški kardinali: Spellman Iz New Yorka, Stritch Iz Chicaga in Mooney I« Detroita. Baje so prišli v Rim na otvoritev novega poslopja ameriškega kolegija skupno z bataljonom nadškofov škofov prelatov in drugih visokih cerkvenih vrhov. (O nadvse zagonetnih potovanjih kardinala Speltmana v druge države v Evropi smo že poročali). Veleposlanica Luce je priredila v svoji vili za vse ameriške kardmale in druge cerkvene poglavarje razkošno pojedino. Skupno se je udeležilo te pojedine okrog tristo visokih članov katoliške hierarhi-(Nadaljevanj* na 3. strami) tizanstti tu variš tn prijatelj tranct Kolar: *.., Pred 45. leti si zaživel, naš dragi tovariš. Rastel si in se razvijal sredi lepe in tihe Dolenjske. Tvoje žvljenje je bilo res težko, a prav zato tudi lepo. Rodil si se in rastel v zaostali kmečki vrniti — v Trebelnem. Pa vendar po sver jem duhu, svojem bistvu nikoli nisi bil nazadnjak. Bil si prvi v svojem domačem kraju, ki se nisi ustrašil propada stare Jugoslavije, pač pa si v tem videl nove, osvobodilne naloge svojega ljudstva. Zato si po>tal in se moral razviti v komunista-borca. Zato si naloge v naši osvobodilni borbi, naši revoluciji izvrševal s tako neizmerno požrtvovalnostjo in ljubeznijo. Čutil si preprosto, zato pa tembolj jasno, da so tvoji osebni ideali — ideali komunistov, ideali svobode, demokracije in socializma. Trebclno je s teboj izgubilo svojega najzvestejšega borcat naj-doslednejšega poštenjaka. Trpel si m dotrpel. Koliko moči si imel v sebi, dragi naš tovariš! Koliko materiala si prenesel, zbral, skril in dal naši mladi partizanski vojski. Ze 1941 si stopil v vrste partizanskih enot. Bil si politični delegat, komisar čete in bataljona, bil si obveščevalec in borec, učil si se in vzgajal druge — vse hkrai. Italijanska fašistična drhal ti je zverinsko ubila očeta, ubogega slabotnega starčka. Ubili so ti edinega brata Lojzeta. Umrla ti je mama. Vse to, in še sto drugih ran te je bolelo, naš dragi Franci, toda klonil nisi nikoli, niti za hip. Vselej in povsod si izpolnil svojo dolžnost, tudi kadar je bilo za to treba nadčloveške volje, nadčloveških naporov. Prerano si umrl Podlegel si bolezni in težavam, ki so te mučile ne po tvoji lastni krivdi, Ostam li bomo zvesti tvojemu spominu. Tu sem, k odprtemu grobu, so tvoji tovariši prinesli tvojo Spomenico, simbol časti in priznanja. Tu so tvoja odlikovanja, šla bodo s teboj v g*ob. Naše ljudstvo, Zveza komunistov in tovariš Tito so ti jih pripeli na prsi, ki danes pred nami za vedno izginjajo v zemljo. Naj ti bo lahka svolnidna zemlja, naš dragi France! Slava tovarišu Trlepul Je stala y surovem stanju vse od leta 1939. Služila b0 za mladinski dem in. diijaški internat. Notranja dela bodo v kratkem opravljena, zunanji omot pa bo moral bržkone počakati do drugega leta, zaradi neugodnega vremena. Največja gradnja, ki jo je občina letos začela, je vodovod pri Buširiji vasi in rezervoar na Glavici. Kredit za to gradnjo ne bo izčrpan, ker gradbeno podjetje Ograd iz Črnomlja ne zmore vseh del. Velik vaški vodnjak v Dragom I ji vas: bo pravkar dokončan.. V delu je tudi cesta Dole—Drage, ki dobro napreduje. Nekaj čn«a je primanjkovalo delovne sile. se daj pa jo je dovolj. Prav tako je bila letos dograjena obvozna cesta v Meti'ki za Sv. Rokom. Začeli so tudri elektrificirati sektor Bereča vas—Radatoviči, je pa trda s krerliHom. ljetos, pred proslavo XV. brigade, je ljudski odbor mestne obč«ne uredii razsvetljavo po mestu in do kolodvora, ki bo v kratkem še izboljšana. Veliko sredstev je ljudski odbor porabil za obnovo hn ureditev šol na območju občine. Trg pred gradom in kino dvorano je deloma urejerK Ko bi imeli strokovno delovno silo, bt bil že dokončan. Z ureditvijo tega trga bo središče mesta veKko pridobilo na svoji lepotni podobi, posebno še. ko bo tam stal spomenik padlim borcem. VELIKI, TODA IZVEDLJIVI NACRTI MESTNE OBČINE Da letos niso še več naredi!i, je bilo sprva krivo pomanjkanje sredstev, pozneje pa gradbeno podjetje, ki prevzetih del ni zmoglo. To velja za vodovod v Bušinjl vasi, kot za stavbo na Pungartu ln zdravstveni dom. Tudi lastna sredstva občine so zelo pičla. Občinska podjetja klan rečeno, prispevajo zel0 malo, delež občine na davkih pa je pirob'emat'čein, Spričo poraznega dejstva, da davkoplačevalci dolgujejo na davku še skoraj 7 milijonov dinarjev. To je najbolj peneče vprašao.je občine; kaže, da mu ljudski odbor mestne obine kot celota, dose-daj ni posvečal dovolj pažnje, saj so cel0 posamezni odborniki dokaj težki davčni dolžniki. Brez rednega dotoka dohodkov pa tudi ljudski odbor ne more ustvarjati čudežev in mu je tako neredno plačevamje davkov ovira za vsako uspešnejše delo. Gospodarski svet ljudske g a odbora mestne občine pod pred- sedstvom Ivana Urha ima pregled nad celotnim gospodarstvom občine. uma pa tud; izdelan obširen načrt za razvoj mesta in dvig gospodarstva tej izboljšanje komunalnih naprav. Gracilno a vinske kleti in, tovarne »Belckranjka« je dokončno potrjena dn bodo pričeli graditi drug;> leto. Prostor za klet je določen, za tovarno bo pa v kratkem. Predmet že večletne kritike je mestno pokopališč« pri Sv. Roku. Prva k ar So izdelali načrt, kako ga bodo preuredili in ofonoviLk Isto.asno p« izdelujejo tudi načrt za novo večje pokopališče v bližini križišča cest Metlika—Semič—Novo mesto. Staro pokopališče je namreč premajhno. Vodovod je nujno potrebno razširiti, oziroma obnoviti. Tudi zanj so načrti pripravljeni in to važno vprašanje ima mestni ljudski odibor stalno na skrbi. Obširen je načrt za dvig podeželja. Na Luži je treba čimprej urediti zajetje vode, v Rosalnicah napeljati javno razsvetljavo cd poslaje do gasilskega doma. Tudi obnova vasi naj bi s° razvijala po določenem regulacijskem načrtu. Občina Metlika je pretežno vinogradniški, sadjarski in ž vi-norejski kraj, zato je razumljivo, da ljudski odbor posveča vprašanju, kako dvigniti te panoge z največj0 pažnjo. Radi bi izdelali načrte za gradnjo gno* jišč, silosov, trsnic in drevesnic. Elektrifikacija še preostal«h Vdsi je prav tako v vrsti bodočih naporov občine. Zs na eni zadnjih sej je ljudisdd Odbor sklenil, da dokončno uredi po-elovanje svojih podjetij. Za ure-d'tev sejmišča, ki je trenutno najbolj don-smo podjetje občine, je Izdelan načrl, po katerem bo sejmišče razdeljeno na več predelov in vsak predel posebej ograjen, po sredini pa ta-s a jena drevesa za senco. Ze uresničitev teh in ostalih načrtov pa mestni LO potrebuje poi'eg podpore vseh občanov tudi svoje lastno grnđben0 podjetje. Brez njega bo res težk# kos vsem nalogam. VREME za čas od 3. do 10. decembra. V drugi polovici tekočega! tedna pretežno jasno vreme z meglo po kotlinah. V prvi polovici .prih od njega tedna naraščajoča oblačnost, nagnjenje k 'padavin&m. VELIKI P1N V JUCU Ob 10. obletnici II. zasedanja AVNOJ je bilo zgodovinsko mestece Jajce priča velikih, nepozabnih slovesnosti. Deset-tisoči prebivalcev Iz bližnjih in daljnjih krajev so prisluhnili besedam tovariša Tita, Moše Pijada, Mihe Marinka, Petra Stamboliča. Slednji je tovarišu Titu Izročil spomenico Izvršnega sveta; predstavnik mesta Jajca je maršalu Titu In Alekandru Rankoviču izročil plaketi častnih meščanov. Velikemu mitingu je sledila otvoritev muzeja II. zasedanja AVNOJ-a. Stran t DOLENJSKI CIST Stev. 48 Lotimo se sadjarstva — tu nam cvete denar Vesel sem, da »t* me obiskala Univerzitetni profesor iz Ljubljane in kmetijski inženir iz Novega me.ca. Stavila sta mi razna vprašanja iz_ sadjarstva: katera vrsta »adia pri nas najbolje uspeva, za karero vrsto sadja se pri nas ljudje najboli zanimajo, aii bi se tu iz!a.'alo narediti enovrstne sadne plantaža itd. Obljubil sem, da bom na ta vprašanja pozneje odgovoril in sc O tem se natančneje informiral na rajnih mestih. Pred kratkim sta me obiskala rop:-: dva absolventa kmetijske fakultete z napotilom okraja zaradi sadjarstva. Vse to jasno priča, da se na$a oblast zanima za podvig sadjarstva. Najprej naj omenim naso hruško »maslenko« in oreh. Ti drevesi sta pri nas najbolj priljubljeni in dobičkanosni. Do prve svetovne vojne sem s tem sadjem kupČeval tudi jaz 30 let, prej pa moj oče. Spominjam se dobro, da je to sadje vsako leto obrodilo. Enkrat manj, drugič! več. Opazil pa sem, da je hruška »mislenka« najboli razširjena v občini Tre-belno, TrJiSČe, del občine Smarje-te, Skocjana in ^enrruperta. Tudi okrog Sevnice nekoliko. Takrat le ni bilo železnice §t. Janf-Sev-nica, zaro smo bili štirje, ki smo kupovali te hruške in orehe po teh občinah in jih vozili v Sevnico. Seveda vsak po svojem dogovorjenem rajonu. Tu so iih potem prevažali inozemski trgovci (Avstrijci, Nemci m Švicarji). Nemci so imenovali te hruške madenke »Feigebirnen«, kar bi se prevedlo »figovke«. Ko je stekla nato železnica 5t. Janž-Sevnica, je bivši tržiški trgovec P. privabil trgovce v Tržeče in se je tako tu vsako leto naložilo okrog 5 vagonov tega sadja. Za 1 kg suhih hrušk maslenk je dobil sadjar 1 m kontenine. Za 10kg suhih maslenk 1 par čevljev. Marsikateri kmet je pokazal hruško maslenko in rekel: »Ta mi je letos davke plačala.« Na dobri zemlji zraste hruška do 15 m visoko, več takih dreves sem tudi sam videl. Taka hruska-velikanka da v dobri letini do 30 brem hru^k. Tz ene brente pa se dobi do 8 kg suhih hrušk. Marsikdo bi mi tega ne verjel, pa sem se nedavno spet znova prepričal sam. Največ teh hrušk je vsajenih na niivah. Zakaj, so n??i predniki dobro vedeli. Na teh tleh drevo dobro uspeva, zrel sad na nade na mehka tla in se ne obtolče. Če pa drevo raste na travniku, je dobro, da se ob zo- renju sadeža nanosi pod drevo otave, da hruške ne padajo na trda tla. Hrušk torej ni treba ne obirati ne otresti. Le večkrat jih pobiramo, da ne padajo druga na drugo. Sadje obirati je težko, otepanje pa je škodljivo, ker z otepanjem ranimo veje. Zrela hruška prav rada sama odpade. Suhe hruške imajo to prednost, da se jih lahko prevaža v vrečah. Suši se pa fih takole: vsak sadjar ima svojo sušilnico, ki je prav enostavna, V breg izkoplje |amo v premeru dva m pol krat dva in pol m in jo obzida s kamenjem. Višina je do 2 metra. Spodaj je odprtina, in sicer tolikšna, da človek lahko zleze notri, ko prvič zakuri in da lahko porine skozi »klade«, s katerimi kurimo sušilnice. Na vrhu položimo na kamniti zid močno leseno mrežo iz palic, imenovano leso. Vse skupaj pa pokriva streha. Odprtina mora imeti zapah, s katerim uravnavamo toploto. Na tako sušilnico lahko nasipljemo do 20 brent hrušk. Da so hruške dovolj suhe, se sušijo tri dni in tri noči, nato se preberejo. Suhe se spravijo na zračen prostor. Ohlajene in na Traku obsušene se lahko natresejo na večji kup. Ostale, ki niso Še dovolj suhe, se sušijo, dokler niso docela suhe. HruKke prebiramo vsako jutro, obenem pa dodajamo nove. Sveže suhe hruške ne smejo biti na kupu, ker so mehke in bi se preveč stlačile. ObtolČene hruške pa spravimo v sod in kuhamo iz njih žganje. Značilno za maslenke je, da za moli niso dobre, 3e za sušenje in žgan jek uho. Pri sušenju hrušk moramo imeti dosti vaje. Pravilno posušena maslenk a mora biti vseskozi mehka. Vsako posebej moramo z roko otipati, če še ni dovolj suha, oziroma pečena, občutimo v sredini trdoto. Imeti mora črno lestečo nagrbančeno kožo z mehkim mastnim mesom. Ker je suha maslen-ka mastna, smatram, da je tudi od tod dobila svoje ime, »figov-ka«, kakor ji pravijo Nemci, pa /ato, ker je prerezana v mesu podobna figi. Ne smemo pa hrušk sušiti na preveliki vročini, ker se opalijo, preveč potemne, meso pa otrdi in ni več tako masleno. In tudi na reži precej izgubi. Ko sem jih na-kupoval, sem take hruške največkrat odklonil. Hruške se sušijo nad žerjavico 'n ne nad dimom, zato moramo imeti pripravljene popolnoma suhe klade. Iz izkušenj dobro vem, da so bile na peči posušene hru- Gospodarske zanimivosti V Makedoniji se je pred kratkim pričel odkup tobaka letošnjega pridelka, ki ga cenijo na 15 milijonov kilogramov ali dvakrat več, kot je znašal pridelek lani. Pridelovalci bodo dobili letos za tobak okrog 4 in pol milijarde dinarjev. Tudi v Herce&ovini, kjer se je prav tako že pričel odkup tobaka, je bil letošnji pridelek izredno dober in tudi kakovost je odlična. Letošnji pridelek tobaka v naši državi je največji po vojni. * * * Po nepopolnih podatkih so vinogradniki v Dalmaciji letos pridelali 6.300 vagonov vina. Huda peronospora je tudi v Dalmaciji škodovala pridelku vina, ki je zaradi tegi za kakih 10 do 15 odstokov manjši. * * * Letos smo porabili v Jugoslaviji že okrog 125.000 ton umetnih gnojil, medtem ko smo jih porabili lansko leto le 65.000 ton. Kmečki proizvajalci vedno bolj segajo po umetnih gnojilih, ker z njimi dvigujejo pridelek. * * • Na železniški progi Karlovac---Reka je pri Delnicah plazovit svet vedno ogrožal promet. Da bi se izognili nenadnim plazovom, so na najbolj izpostavljenem mestu pri Delnicah zgradili predor, s čimer jc ta nevarnost sedaj odstranjena. Tako nevarno mesto je tudi na progi Karlovac— Novo mesto pri Ozlju, kjer je prav tako že večkrat prišlo do nesreče in zastoja prometa. NaŠa blagovna izmenjava z Turčijo vedno bolj narašča. Pred kratkim smo sklenili pogodbo za nakup 100.000 ton pšenice in 4000 ton bombaža v Turčiji, obenem pa so naše tovarne vagonov dobile iz Turčije naročilo 205 vagonov cistern za nafto. Naša mlada težka industrija se vedno bolj uveljavlja s svojimi izdelki na tujih tržiščih. * * * Nove vžigalice iz papirja Tovarna vžigalic »Drava« v Osjeku bo dala v promet kot poizkusilo prodajo nove vžigalice, izdelane iz papirja, v škatljicah po 40 komadov. Ce bodo te vžigalice ustrezale potrošnikom, bodo pocenile proizvodnjo, ker je papir cenejši kot mehki les. škc, kakor imajo nekateri navado, vedno slabše kakovosti. Zato menim, da se na navadni sušilnici hruške nad žerjavico kar nekako opečejo in zato dobijo tako izvrsten tnas'en okus. Nemci so dejali, da naše maslenke porabijo za takoimenovani »Klotrcnbrat«. Pri nas smo torej kupovali rožičke za potice, v Nemčiji pa so za to uporabljali naše maslenke. Slišal sem tudi, da iz maslenk izdelujejo neke vrste cikorijo. Veliko se jih proda tudi na trgih. Letos se sadjarji precej pritožujejo, da ni povpraševanj po maslenk). Menim, da so tega krive nase radruge, ki ne poskrbijo za kupce. Samo za ljubljanski trg je teh hrušk seveda preveč. Poznam več gospodarjev, ki imajo do 500 ali pa celo do 1000 kg suhih maslenk, pa jih ne morejo prodati. Iz svojih skušenj vem tudi, da hruške-maslcnke najbolj uspevajo ceoljene na divjak na razkol in bolj nizko. Maslenke, vzgojene v drevesnici, pri nas ne uspevajo tako dobro. To je zopet dobra lastnost tega drevesa, ko ni izdatkov za sadike, ampak si jih brez stroškov pripraviš sam doma na divjaku, ki ti mogoče raste brez koristi na vrtu. Veliko denarja so dobili kmetje v tem okolišu tudi za orehe. Skoda je le, da so pred vojno ta drevesa precej izsekali, ker je bil orehov les zelo dragocen. Franc Dolenšek, kmet, Spodnji Lakenc pri Mokronogu. Pomen svinjskih kož Odiranje prašičev je pri nas že prav star običaj, prav-tako ima že kar svojo tradicijo usnjarska industrija, ki se bavi z izdelavo svinjskega galanterijskega iu ostalegu usnju. Pomen svinjske kože za naše gospodarstvo nam pokaže bežen pogled po svetu in kratek račun. Inozemstvo se za naše odlično izdelano svinjsko galanterijsko usnje čedalje bolj /.anima, saj se rabi povsod kjer se zahteva okusne galanterijske izdelke, elegantne tapeciranje in podobno. Naša industrija je že pred vojno i /.koristila to povpraševanje in precej usnja pa tudi surovih svinjskih kož je izvozila. Naše današnje gospodarstvo je to vprašanje postavilo v pravilno luč in ga rešilo tako kakor je potrebno. Svinjsko usnje mora postati dobavitelj deviz in nadomestilo za iz inozemstva uvožene goveje in druge kože. Dejansko je -vinjsko usnje tudi postalo ta faktor m danes ni več vprašanje kako bomo, temveč koliko lahko i.n Čimprej dobavimo, da zadovoljimo vse zahteve iz inozemstva. Prvu dolžnost vsakega pra-šičjerejca mora biti, da si poišče klavca, ki bo prašiča odri tako, da bo koža res ostala prvovrstna, to ie brez zarez in drugih klavskih napak. Dolžnost naše klnvniške industrije pa je, dn skrbi, da bodo prav vsi prašiči odrti in da ne bo zavržena prav nobena svinjska koža. Prav radi velikega pomena svinjskega usnja za naše gospodarstvo je bila zgrajena po vojni v Vrhniki, v starem centru usnjarstva, moderna velika tovarna za predelavo svinjskih kož in prenovljena tovarna usnja v Kamniku. Ti dve tovarni dobavljata svinjsko usnje po vsem svetu. Pri nas odkupuje svinjske kn/r pot i j etje »KOTEKS. ki ima svoje zbiralce v vseli večjih krajih in zato ne b<> nikomur težko oddali svinjsko kožo v prave roke, da bi' prišla naši industriji v korist, Od česa jc odvisen hektarski donos žita Sedem glavnih elementov (dušik, fosfor, kalij, kalcij, magnezij, žveplo in železo) je neobhodno potrebno za prehrano, rast in razvoj žita. Nobeden od teh ne more biti zamenjan z drugim. Toda, ker najdemo skoraj v vsaki zemlji v povoljnih količnah magnezij, žveplo In železo in pogosto tudi kalcij, so za gnojenje potrebni samo trije, oziroma štirje elementi: dušik, fosfor in kalij, a na kislih zemljiščih tudi kalcij. Za dober hektarski donos žita je pa nujno, da z gnojilom, naravnim ali umetnim, dodamo zemlji tisti element, katerega ima najmanj. Ce na primer dušik neke zemlje omogoča hektarski donos 2000 kg žita. fosfor 1500, kalij 2500, takrat bo hektarski donos 1500, ker je fosforja najmanj. To pomeni, da je potrebno za povečanje hektarskega donosa gnojiti s fosfornimi gnojili (superfosfatom). Ce bi po obilnem gnojenju s fosforom hoteli dvigniti hektarski donos za 1000 kg na 2500, vkljub temu ne bi dobili toliko žita, ampak samo 2000, ker je takrat dušik v manjšini, a on omogoča donos samo 2000 kg. Tako vidimo, da z močnim gnojenjem z enim samim elementom, z eno samo vrsto umetnega gnojila, ne moremo doseči povečanje hektarskega donosa, ampak samo z gnojenjem z vsemi tistimi gnojili, katera vsebujejo vse v zemlji slabo zastopane elemente. Komunalne gradnje — problem občine Trebnje Tudi sedanji občinski ljudski odbor Trebnje se je resno lotil naporov za dvig gospodarstvj v svoji občini. Odborniki se vsak dan bolj zavedajo, da je prav od njihovega aktivnega dela v okviru občine odvisen gospodarski in kulturni naipredek. Zato so seje občinskega ljudskega odbora redne Ln s polno udeležbo. Močno oporo v svojem delu ima občinski ljudski odbor v gospodarskem svetu, zlasti v svetu za kulturo in pro-sveto, socialno politiko in ljudsko zdravje. Slednji ima pogoste redne seje in se iivo zanima za vse probleme svojega delokroga ter tudj predlaga ustrezne sklepe Ln odločbe, s čimer je aelo ljudskega odbora močno olajšano. Osnovna problema občine Trebnje sta preskrba prebivalstva z dobro, zdravo pitno vodo i.n gradnje šole s popolno gimnazijo. Glede preskrbe z vodo občinski ljudski odbor aktivno sodeluje pri velikopoteznem načrtu za gradnjo centralnega dolenjskega vodovoda t zajetjem izvira pri Stični. Z zgraditvijo tega vodovoda bi bil rešen problem preskrbe z vodo vseh vasi ob Temenici na območju dela občine Stična, Ra-dohova vas, Veliki Gaber, Velika Loka, Trebnje in Dobrnič. Velilka prednost načrta tega vodovoda je v tem, da bi v vse navedene kraje ob Temenici oj z oblaki Avgusta 1895 je v Texasu oddelek artilerije ojačen z raketami in bombami na zračnih balonih, napadel oblake, kateri so se že več dni zgrinjali nad suho pokrajino, a deževati iz njih ni hotelo. Po nekaj urnem streljanju je končno padel dež. Čeprav je bil ta dež predrag, se je boj z oblaki pričel. Na kaj so se upirali ti nenavadni poveljniki artilerije in na kak način so hoteli izzvati dež, vidimo iz naslednjega. Zrak ni povsod na zemlji enak, celo na istem kraju kaže v večjih ali manjših časovnih razdobjih različna svojstva. Nad morjem je topel in vlažen, nad celino hladen in bolj suh. Poleg vlage pa še vsebuje prah, delce plinov, koščka sai tovarniških dimnikov in kristalčke soli, katere je dvignil vanj veter. Tak del ozračja pa, ki ima iste lastnosti in pokriva večje zemeljsko področje, imenujemo zračno maso. Topla zračna masa z več vlage je lažja, se dviga, na njeno mesto sili hladna, težja, nastajajo zračni tokovi, veter. Z dviganjem se topla zračna masa ohlaja, vlaga se v njej zgoščuje, vseda se na prašne delce, nastanejo kapljice in vlaga ostane za nas vidna v obliki oblakov. Za dež je Še potrebno, da se te kapljice združijo v večje, postanejo težje in padajo na zemljo. To se v Texasu in ni hotelo zgoditi in zato so poskusili, da s streljanjem združijo kapljice v oblake in to se jim je res posrečilo, padel ie dež. Ker pa je pri združevanju kapljic v večje še potrebno, da so nabite z različno elektriko, kajti kapljice nabite z isto elektriko se odbijajo, sta leta 1923 prof. VVarren in Bankrift iz Itake ZDA uporabila letalo z napravo za nabijanje peska z elektriko, s katero sta dala kapljicam v zraku različni električni naboj. Tako so se kapljice hitreje združevale in uspeh ni izostal. To je izpodbudilo ing. Hig-hta in Devisa da sta zgradila stolp, z vrha katerega sta z aparatom za proizvajanje Teslovih električnih tokov vplivala na oblake. Po poročilih takratnih časopisov sta izvala večje količine dežja. Z razvojem aviacije med obema vojnama so pri bojih z oblaki uporabljali vedno več letal. Spet v Texasu, ki je znan kot sušna pokrajina, so leta 1935 stresali iz letal na oblake prah, pomešan s kemičnimi snovmi. Kakšne so bile te snovi, nam ni znano, ker so tedaj raziskovanja že vodile velike družbe, ki so takoj zaslutile nov vir dohodkov in so zaradi tega držale vso stvar v tajnosti. Razen v ZDA delajo poskuse z umetnim dežjem v vseh večjih državah, posebno v Franciji. Naša vremenska služba Je prestala svoj ognjeni krst letos. Sicer ni izvajala umetnega dežja v večjem obsegu, storila je pa našemu kmetijstvu trenutno še večjo uslugo. Razbila je oblake v Goriških Brdih, iz katerih je bila že začela padati toča. tekla voda gravitacijsko, ker leže niže od izvira v Stični, le xa dobrniški predel bi bilo potrebno zgraditi rezervoar na primerno visokem kraju. Idejni načrti in predračuni, po katerih bi zgraditev tega vodovoda stala nekaj nad 2'65 milijonov dinarjev, so ie gotovi. Ustanovljen je že., tudi medobčinski pripravljalni odbor za ustanovitev vodovodne skupnosti zainteresiranih prebivalcev vseh navedenih krajev, ki pripravlja ustanovni občni zbor, Vodovod bi gradili postopoma, tako da bi bil v petih letih dograjen v celoti. Gradnja takega vodovoda seveda prese«a finančne zmogljivosti navedenih občin in bo tu potrebna pomoč okrajev in republike. Trebnje je tud! gospodarsko in kultum.OHprosvetno središče gospodarsko dokaj močne okolice, obenem pa tudi u30d.no prometno križišče. Dnevno se vozi skozi Trebnje v Novo mesto im v Stično veliko dijakov in dijakinj, to število se pa bo v prihodnjih letih še povečalo. Sola s popolno gimnazijo je zaradi tega več kot nujno potrebna. Poleg tega sedanje šolsko poslopje v Trebnjem ne odgovarja niti za potrebe osnovne šole. Orgninizarije Socialistične zveze delovnega liudstvn so že d*le pobudo za zbiranje prostovol inih pnisppvkov zn »radnjo šole. Do sedaj so nabrali raznega gradiva in drugih potrebščin v vrednost? nad *5 milijonov dinarjev, poleg teas so posamezniki dali še posebne obveze ta delo ln vožnle pri gradnji šole. Občinski liudsk' odnor bo zastavil vse sile, da Trebnje čim nreJ dobi primerno Solslko poslopie. Občinski ljudski odbor v Trebnjem pa se tudi zaveda, da se mora pri zbiranju sredstev za razvoj komunalne dejavnosti nasloniti predvsem na lastne vire. Zato posveča vso pažnjo občinskim podjetjem, od čigar dobrega poslovanja lahko pričakuje največ sredstev za komunalne gradnje. Sedem občinskih podjetij je od lani napravilo veLiik korak naprej v pogledu solidnega poslovanja in notranje organizacije, akoravno vse slabosti še niso odpravljene. Občinskim podjetjem iSSa-ga«, »Remont«, krojaška, mizarska, čevljarska in mehanična delavnica ter trgovina se je sedaj pridružilo še občinsko podjetje »Opekama« v Račjenn selu. Največ težav v portjetjfri izhaja iz napačnega pojmovanja posameznih delavcev, ki še vedno mislijo, da je podjetje zaradi njih im ne obratno ter pozabljajo, da je podjetje last celotne družbe, njim pa je dano sn-mo v upravljanje. Navzlic tem Ln podobnim slabostim bodo podjetja letos za razliko od prejšnjih let dala svoj delež v občinski proračun. Tudi občina Trebnje želi imeti svoj občinski praznik. Organizacija Zveze borcev je predlagala, naj bi bil to 14. maj, to je obletnica, ko so 14. maja 1944 partizani po hudi borbi pregnali domobransko in nemško posadko iz Trebnjega. O tem predlogu bo še razpravljal občinsk) ljudski odibor. Množične organizacije žele, da bi bilo prvo praznovanje občinskega praznika združeno z odkritjem spomenika padlim borcem. Ta zamisel zasluzi vso podporo in se bo za njeno uresničitev prav tako zavzel ljudski odbor, računajoč pri tem na podporo vseh množičnih organizacij in prebivalcev. Na zadnjih »borih volivcev v prvih dneh novembra so med drugim obravnavali tudi dokončno odmero davkov za letos. Ta način obravnavanja pošteni davčni zavezanci odobravajo in zato posebno kmetje še dokaj redno plačujejo svoje obveznosti do skupnosti. Dosti teže je 7. obrtniki, kt jim gre plačilo davkov zelo težko od rok. Navadno so najslabši taki, ki 90 imeli polna usta obljub, ko so prosili za obrtno dovoljenje. Dasl je trebanjska občina nretežno agrarni predel, ima vseeno presežek delovne sile, k: bo iz leta v leto večji. Zaradi tega bo treba v bližnji bodočnosti misliti tudi na ustanovitev manjše industrije na območju občine, ki bi dala zaposlitev odvisni delovni sil?. Trebnje s svojimi prometnimi zvezami ima za to prav posebno ugodne poigoje. : Ko pridete v i Žužemberk si oglejte ! • i • v KRAJEVNI j ! TRGOVINI f I trpežno domačo obutev T ? in ostalo ceneno blago! • ? • Invalidsko podjetje kovinarske delavnice NOVO MESTO ima svojo novo delavnico flalvitrjSr.sol.lo (nlklja- nje). Nikljamo kolesne dele, jedilni pribor, sanitetne instrumente in ostalo. Kvaliteta dobra — cene zmerne! Glavni trg 31, dvorišče. Dobro uspela kuharska razstava V počastitev desete obletnice ustanovitve nove Jugoslavije so gostinci novomeškega okraja priredili v novi kavarni Metropol v Novem mestu prvo povojno kuharsko razstavo, ki je bila odprta 29. in 30. novembra. S to res nad vse okusno (v pravem pomenu besede) in bogato razstavo kuharskih specialistov, so novomeški gostinci dostojno proslavili deseto obletnico Republike. Otvoritve razstave v nedeljo 29. novembra dopoldne so se udeležili povabljeni gostje, med njimi tudi sekretar okrajnega komiteja ZKS tovariš Franc Pirkovič, predsednik okrajnega ljudskega odbora proizvajalcev tovariš Avgust Jazbinšek, tovarišica ing. Vilma Pirkovič in tovariš Stane Smid, predstavniki ljudskega odbora mestne občine, množičnih organizacij in drugi gostje. Goste je v imenu okraj- ne Gostinske zbornice pozdravil predsednik Gostinske zbornice tovariš Mihael Granda, ki je poudaril, da hočejo tudi gostinci s prikazom svoje strokovne usposobljenosti v kuharski umetnosti počastiti ta veliki praznik jugoslovanskih narodov. Pod strokovnim vodstvom upravnice šmarješkega Zdravilišča tovarišice Milene Popo-vič so si nato gostje ogledali nad vse bogato razstavo naj-raznovrstnejših jedil in pravih kuharskih mojstrovin, kakršnih marsikdo še ni videl. Se posebej pa je treba poudariti, da so bila vsa jedila in špecialitete napravljena iz domačih produktov. Odveč bi bilo naštevati celo vrsto na najrazličnejše načine pripravljenih jedil z ribami iz domaČih voda, mesa perutnine, svinjine, vseh vrst narezkov ter s pravo umetniško veščino napravljenih tort ln peciva. S to razstavo so gostinci novomeškega okraja dokazali, da ne znajo samo prinesti na mizo liter vina, pač pa tudi pripraviti jedila in prigrizke za najbolj izbrane okuse. Za strokovno in kvalitetno, v vsakem pogledu nad vse uspelo razstavo, zaslužijo vse priznanje. 100.000 policistov lovi hudega zločinca Organi zahodnonemške policije love zločinca, ki je v kratkem umoril 19 žensk. Z vsemi je obračunal na enak način: jih posilili, zbil, obesil in jim ukradel čevlje. Vsi njegovi zločini so bil opravljeni v bižini prometnih krajev. Sto tisoč mož zahadnonemške policije je na delu, da dobi v roke to žival v človeški podobi. Nekaj o mlnercih Cankarjeve brigad« Tudi minerske enote- so Imele važne naloge v času NOB, saj je bil dostikrat od njih odviaen uspeh ali neuspeh določene akcije. Ker se je NOB razvijala v raznih fazah in ker so te zahtevale različne metode boja, je prišel naposled tudi čas, ko smo mi-nercl »topili v ospredje. Posebno važne naloge pa so dobile te edinice, ko so se zavezniki izkrcali na Siciliji, in sicer iz dveh razlogov: 1. Z minerskimi akcijami je bilo nujno potrebno uničevati proge, mostove, ceste in 1 tem preprečevati Italijanom ln Nemcem prevoz njihovih edinic in vojnega materiala na novo fronto v južno Italijo. 2. Z rušenjem prometnih komunikacij je bilo treba zavirati okupatorju odvoz naro-panaga blaga iz naše zemlje V Nemčijo in Italijo. Zaradi teh razlogov je bil ustanovljen minerski vod II. bataljona Cankarjeve bripode. Za komandirja je bil imenovan tov. Top. Takoj smo začeli z našimi akcijami, s katerimi smo odpirali in utirali pot naši brigadi za nadaljne uspehe ln akcije. S svojimi neprestanimi akcijami smo sejali .strah in paniko med sovražnika, zato smo bili v splošnem minerci v brigadah zelo priljubljeni. Ni mogel vsak borec postati borec minerskega voda, ker je moral imeti trdne živce in nešteto drugih lastnosti, ki ga v odločilnem trenutku, ko je gledal smrti v obraz, niso izdale. Nekaj mesecev pred kapitu-lacilo Italije je naš vod dobil povelje od komandanta bataljona tov. Demsa, da mora biti proga vsako noč minirana, kar se je tudi zgodilo. Ker so se noč za nočjo oglašale detonacije na prosa h, so sovražniki znatno pojačali svoje zasede in skoraj na vsakih 100 metrov sezidali bunkerje. V pomoč pa so imeli v svojih noč- nih zasedah tudi dobro iz-vežbane pse, ki so vedno pravočasno opozonili sovražnika na naš prihod, vendar jim tudi to ni pomagalo, ker smo mi vestno opravljali svojo dolž-not. Naš vod je tedaj vršil akcije na relaciji Novo mesto— Grosuplje, Trebnje;—Sevnica V avgustu leta 1943. smo nekega dne pri belem dnevu minirali progo Mirna—Trebnje. Čistina je bila okrog proge in nikjer nobenega zaklona, mi pa smo Čakali mešanega vlaka iz Sevnice. Pripravili smo dve mini po 12 kg težki in ju podstavili pod progo. Z njima bi morali uničiti dVa oklopna vagona. Po podatkih, ki smo jih dobili od nekega železničarja iz Mirne, bi morali biti štirje vagoni natovor-jeni s premogom, dva potniška vagona in zadnja dva vagona pa bi morala biti oklopna. Zato smo morali izračunati dolžino celotne garniture, da bi mine postavili na pravilno razdaljo, tako, da kadar pripelje lokomotiva na mino. ki je zanjo določena, morajo priti tudi oklopniki na določene mine. ki so se sprožile s pomočjo dolge vrvi. Toda vrvi nismo imeli več kot 20 metrov za vsako mino, kar pomeni, da sva bila s tov. Suhorepcem oddaljena le 20 m od min na goli ravnini ob progi, brez zaklona. Bilo je 80 % možnosti, da naju ubijejo deli, ki bodo leteli po zraku po eksploziji min. Drugo, kar nas je skrbelo, je bilo vprašanje, če bodo vagoni razporejeni tako, kot smo dobili podatke. Tretje vprašanje pa je bilo, če bova midva ohranila mirne živce in prisotnost duha ter !K>te.(;nita vrv v tistem trenutku, ko bodo oklopniki pri- šli vsak na svojo mino, kajti če mine ne bodo razbile oklopnlkov, nas bodo iz njih Italijani pobili. Zraven tega pa smo bili še izpostavljeni mitraljezkemu ognju našega I. bataljona, ki je bil v zasedi na hribu, z ene in druge strani. S tov. Suhorepcem sva ležala v jesenski majhni travi, pokrita z zelenjem tako, da naju sovražnik ne bi opazil pred eksplozijo min. Imela sva tremo. Pogledovala sva drug drugega. Vlak daje znak Minerski vod II. bataljona Cankarjeve brigade odhoda lz Mirne. Izvidnice pred vlakom ni bilo in takoj nama je bilo laže pri srcu, trema je zažela popuščati. Na ovinku zagledava vlak, ki drvi z veliko brzino navzdol proti nama, točno kot smo predvideli. Pložaj je bil jasen, trema je popolnoma prenehala. Budno in mirno zasledujeva premikajoče se kolesa vagonov in mesto naših min. Zadnja dva vagona — oklopnika prideta na mine. Potegneva vrvi, vse je v dimu, pod nama se strese zemlja, kosi železa ln kamenja lete po zraku, padajo okoli naju in na naju Toda nič hudega ni bilo, ker sva si na glavo dala nahrbtnike in se s tem zaščitila pred drobnim kamenjem in zemljo. Težji komadi pa so leteli preko naju. Za trenutek je bilo vse mirno kot po nevihti. Dim se je dvignil, en oklopnik je bil popolnoma uničen in V njem vsa posadka, drugega pa je mina le vrgia s proge. Iz njega so začeli Italijani streljati z mitraljezi in topom, toda bilo je že prepozno. Minerski vod je že bil na vagonih in streljal na italijanske oficirje in belogardiste, ki so bili v osebnih vagonih in so sku- šali pobegniti. Ker je bil I. in II. bataljon v zasedi na obeh straneh, niso imeli kam bežati, toda predati se niso hoteli, kljub našemu pozivu. Poiskali so si zaklone in stopili v obrambo. Močno zaščito so jim nudili tudi iz oklopnika. Kmalu je bil pripravljen naš protitankovski top, ki je vanj poslal dve granati, nakar so mitraljezi Italijanov utihnili. Sledil je juriš iz obeh zased. Partizani so se zgrnili okrog vagonov, razorožili še žive Italijane in belogardiste, pobrali orožje ter drugi material ter krenili na pot. V tej akciji ni bil mrtev, niti ranjen noben partizan, Italijani pa so imeli okrog 15 mrtvih in 13 ujetih, med njimi tudi komandant rirtferije v Trebnjem. Ujetih je bilo tudi 5 belogardistov in eden največjih izdajalcev v trebanjski dolini. Ostali material in živež (pšenico, moko, usnje itd.) pa so odpeljali kmetje iz bližje okolice. Ob 14.30 uri jo bi!a akcija končana. Po njej so civilisti krenili peš proti Trebnjem, :ni pa srno odšli proti Novi iovi in Rihpovcu. Bojan Fabjan Stev. 48 dolenjski CIST Stran Z IZ nASlH JCJiAJfiV Iz Šmihela Kulturno življenje v Smlhelu Je po navadi zelo razgibano, le Zadnje leto je bil0 nekoliko zamrlo. Po Izrednem občnem zboru pa se je znova preuredilo Vodstvo kulturnoumetnlškega društva »Janez Trdina« In z voljo in veseljem poprijelo za delo. Toliko vneme, kot jo znajo pokazati Smihelčanl za prosvetno delo, je najti malokje. Kot prvo delo v novi sezoni so na-študirali kmečk0 dramo »Pri Hrastovih«, Na Dan republike »o jo ponovili že tretjič (režija Julče Saje). Lepo je, da Smihelčanl radi gostujejo okrog, tudi v odročnih krajih. Poprimejo za delo, ne da bi si na dolgo belili glave, bo šlo, ne bo šlo, bo finančen uspeh in podobno, v čemer so v precejšnji meri lahko vzgled svojim najbližjim sosedom, Skudovcem iz Novega mesta. Z Loški potok 19. novembra se je smrtno ponesrečil gozdni delavec in kmet Jože Iz Segove vasi. » mladih letih je bil moral iti podirat hraste v slavonske šume, .«..»....... PR] IAVA INOZEMSKIH ZAPOSLI! EV Zaradi sklenitve konvencij o socialnem zavarovanju med iuišo in drugimi državami potrebuje Zavod za socialno zavarovanje LRS v Ljubljani za vse države podutko o inozemskih zaposlitvuh naših državljanov, nizen za zaposlitve v Fraocjji, ki so bile že prijavljene. Dnevno časopisje je 25. XI. 1953 objavilo poziv za prijavo inozemskih zaposlitev. S to objavo so pozvani naši državljani, ki so bili kdujkoli zaposleni v inozemstvu, du to čimpreje, najkasneje do 31. XII. 1953 prijavijo pri Okrujnih zavodih za socialuo zavarovanje. V tej zvezi poziva Okrnjni zavod za socialno zavarovanje v Novem mestu k prijavi vse državljane okraja Novo mesto, ki so bili kdaj koli zaposleni v inozemstvu (Nemčiji, Belgiji, Uolaiidiji, Kanadi, ZDA, Argentini itd.), da čimprej prijavijo temu zavodu inozemske zaposlitve. Potrebni so nam podatki o zaposlitvah, o nesrečah pri delu v inozemstvu, o bolova-njih, o že priznanih pokojninah, invalidninah ali rentah, ki so našim državljanom v inozemstvu že priznane in to ne glede na to, ali jih upravičenec že prejema ali pa je izplačevanje i/, inozemstva v zaostanku. Upravičenci morajo prijavili uli prejemajo od naše države akontacijo na inozemsko pokojnino ali rento, Prijavo so dolžni vložiti tudi vsi upokojenci, katerim se je pri odločanju pokojnine poleg zaposlitev v naši državi vračunala v delovno dobo kakršnakoli zaposlitev v inozemstvu razen v Franciji. Prijavijo naj se vse zaposlitve ne glede nato, ali so bile izvršene pred. med, ali po drugi svetovni vojni in ne glede na to, ali se je prizadeti zaposlil prostovoljno ali pa je bil zaposlen kot inlerniranec ali vojni ujetnik. Vse prizadete opozarjamo, da jim nalaga državljanska dolžnost, kakor tudi lastni interes, da se pravočasno odzovejo temu pozivu in dajo točne j>o 60. sindikalni časopis, 61. nemška delovna organizacija ali podjetje med drugo svetovno vojno, 63. pripadnik nekdanje Ilirije, 65. ime, barva igralne karte, 66. žuželke, ki so tako hude kot ženske in obratno, 68. pripada in dela v organizaciji, 70. vzkliknemo, kadar se udarimo po prstu, 71. stran neba, 72. daljša votlina pod zemljo, 73. prislov, 75. kislina, 77. vrsta fotografskega objektiva, 80. tudi v delavnem času je vedno v gostilni, 82. kratica za ime mlad. organiz. med vojno, 84. okrajšano žensko ime, 85. prvo predstavniško telo nove Jugoslavije, 88. je dal predplačilo, 89. poziv, 92. priprava za merjenje časa, italijansko, 93. česa se lahko nadejamo vsaki dan, 94. otok v Jadranskem morju, grobišče Slovencev, 95. kdor o drugih slabo govori, pravimo, da jih ...,, 97. kazalni zaimek. 98. osebni zaimek, 99. zavpije, zakriči, tudi srbohrv., 100. karta pri taroku. 102. živinska krma, srbohrv., 104. oziralni zaimek, 105. električni sesalec, ki mu manjkata zadnji dve črki, 106. bikoborec, prvak, 107. točilnica alkoholnih pijač, narobe povedano. Navpično: 1. ime in priimek padlega narod, heroja, ime planinske zaljubljencev in zavetje upokojencev, 12. mesto blizu Trsta, 14. zvezdoslovje, 16. včasih zelo priljubljena cigareta, 18. nosila; tujka, ki je udomačena tudi pri nas, 19- enota jakosti električnega toka, 21. obujemo v čevelj namesto nogavice, 22. poslovni prostori, pisarne, 23. človeku zelo nadležne žuželke. NEKAJ RIBNIŠKIH Ribničan je sinili vojake pri kranjskih Janezih v Judenburgu. Ko so prvič streljali je zadel vse pogodke v črno. Ko njemu prisopi hauptman pa ga vpraša: »Kaj si v civilu, ko tako dobro streljaš«? »Raubšic* se možato odreže Ribničan. Za časa bojev na Koroškem leta VJIV je bda takratna Jugoslovanska vojska dokaj pisana. Kot prostovoljec je služil tudi Ribcnčan Čuješ Janez, ki je bil zaradi pismenosti m tudi drugače brihtne glave dodeljen za ordonanca v štab bataljona. Ko je neki dan dežurat zabrni telefon: —Alo — alo — ko tamo? — Tukaj ordonanc Čuješ Janez! — Dobro — dobro da, čujem, a ko je ta?no? — Tukaj ordonanc Čujes Janez! In to se je ponavljalo, tako da je pričelo vpitje naraščali, Alo-alo naredjujem, da mi kažeš ko je tamo! Ovde ordonanc Čuješ Janez!' Sada mi je dosta u vražju mater —! prvo ja čujem dobro, drugo ja nisam Janez nego kapetan Krsto Jovanovič, a treče sutra se javi na raport pa čemo utvrditi tvoje ime! In telefon je krepko odzvonil. Ribniški možakar je prišel v banko po denar. Blagajnik mu je pomolil cel šop bankovcev ter ga opozoril »Oča preštejte«. Ribničan šteje polahko tisočake — adn, dva, tri, šjeri, p je t — potem se pa tnožato odreče. »Če je blu do tukaj proti bo naprej tudi* in utakne cel šop v žep. Ško kladivo, nor človek, 48. gojenec vojaške šole, 50. ženski glas, 52. dolina, nižina, 54. izvir, 55. ilovica, 62. kazalni zaimek, srbohrv. 64. žensko pokrivalo, 65. domača žival, 67. reka v Sloveniji, del voza, 69. pokrajina v Grčiji, 70. ime žene kralja Matjaža, 74. neroden, nespreten, 76. partizansko ime narod, heroja — komandanta XIV. divizije, 78. ženske brez obleke so ..., 79.... je vir zdravja, 81. uradna telegrafska agencija v Rusiji, 82. nočna ptica, 83. dva samoglasnika, 86. podnožje glave, 87. žuželka zaradi katere vprežna živina poleti mnogo trpi, 90. prislov, predlog in pridevnik, 91. nestrokovnjak, 93. pridobivamo iz mleka, 96. ljubkovalno žen-sito ime, so, isto itr>t ob vodoravno, 100. veznik, naslonka, 101. prislov, 103. polovica otoka. ISKRENO Odvetnik: »Najprej moramo določiti vaš alibi. Recimo, da vas je nekdo videl ob desett uri, ko je bil umor izvršen.*: Klijent: »Na srečo me ni nihče videl!« »Slišala sva, da je pri vas voda zalila klet?!« LOJZE ZUPANC: 17 VELIKI DNEVI Povest__I Vzravnala se je in obsedela na postelji pred njim. Z objokanimi očmi se je zagledala vanj. Kdo ji govori te besede? »Je to moj otrok, moj Tijče?« ji je grenka misel zavrtala v možganih. On pa je stal pred njo s pobešenimi ustnicami, ki so v kotičkih rahlo drhtele. Na čelu med očmi se mu je nabirala guba. Stal je tamkaj sredi sobe, velik in močan, ves sijoč od ponosa, da bo maščeval dedovo smrt, da se bo maščeval za vso grozo in nesrečo, v katero so fašistični požigalci pahnili njegovo rojstno vas, njegovo domovino. Gledala ga je z začudenjem. Zdaj je prvič opazila, da to ni več njen mali TijČek, tisti otrok, ki je še pred tremi, štirimi leti prijokal k njej, če so ga pastirji na paši pretepli. »Moj bog, saj to ni več otrok,« je pomislila. »Fant je. Le kdaj je postal takšen fant! Saj bo zdaj zdaj zrasel v zrelega moža. V šestnajstem letu je. A kdor ne ve za njegova leta, bi mu jih prisodil devetnajst...« Da, vsakdo bi mu zlahka prisodil devetnajst let! Skoraj poldrugo leto trdega dela ob nakovalu mu je ojeklenelo mišice, otroške poteze na obrazu so se umaknile trdim črtam, ki jih je trpljenje zadnjega leta začrtavalo v obraze vseh ljudi, ki so trpeli in trpeč upali, da jim spet zašije svobodno sonce. Nič več mu ni ugovarjala. Tolikšno odločnost je brala v njegovih očeh, da je vedela, kako prazno bi bilo vpako nasprotovanje* Pripravila mu je torbo z brašnrrn in perilom. Sama mu je zvila ln preve-zala r*ifcoljši gunj, volneno odejo, ki jo je premogla Starihova hi#" Kmečke matere ne milujejo in ne poljubljajo svojih otrok, čim toliko dorastejo, da so godni za šolo, za pastirčke. Minila so leta, dolga leta, odkar je Starihova Barica poslednjič poljubila svojega TijČeta. Ko pa je danes odhajal, mu je padla okrog vratu, se mu izjokala na prsih in ga poljubljala na usta, na obraz, na oči... Iztrgal se je iz materinega objema, rahlo odrinil jokajočo Danico, ki se ga je oprijemala kakor utopljenec plavajoče deske, stisnil roko tetki Neži in stricu Jurju, ki je zažigajoč pipo smrkal za mizo, »Stric Jurij, glejte, da mi boste odprli, če se bom kakšno noč zglasil na Okljuki!« je še zaklical na pragu in zaprl vrata za seboj. Tekel je vso pot iz požgane vasi, dokler ga ni požrla Velika loza. Doma je jokala njegova mati, Danica se je zaprla v dedovo kamro, da bi skrila solze pred stricem Jurjem in pred teto Nežo, ki je sklepala roke in tiho šepetala: »O, kaj sem dočakala! O, kaj sem dočakala... Ce se ne vrne, zadnji Starihovega rodu ...« »Molči, stara!« jo je dregnil stric in pokazal na jokajočo gospodinjo. Tijče pa je v senci košatega drevja hitel dalje. Dalje, le dalje do partizanov.--- Daleč pod Kučarjem se je pri fari zamajal veliki zvon v mrtvo tišino sončnega poldneva. DRUGI DEL V osrčju Velike loze je skalnata votlina, nekakšna podzemeljska kraška jama, ki se globoko v ozadju izgublja v prepad. Tjakaj je pred vojno malokdaj stopila človeška noga. Le gozdarjem in redkim lovcem je bil ta kraj poznan. Od vseh Dobrav-čanov je za to mesto vedel le stari kovač Mike Stariha. Ostali Dobravčani, Giršičani in Krivoglav-čani so se skrivnostne votline izogibali, odkar se je bil pred dolgimi leti v tej jami izgubil neki radovedni pastir, ki je odšel v jamo brez luči, a se iz nje ni več povrnil. Ljudje so si pripovedovali, da v tej jami prebiva gozdni mož, velikan, ki krade pastirjem ovce in goved, a če ne more do živine, krade tudi otroke in jih žive žre... Nič čudnega, če so se zlasti otroci bali skrivnostne podzemeljske jame, pa tudi odrasli se ji niso radi približevali, kajti gozd je bil tam okrog v svoji tihoti zares strašljivo tajinstven. Tod so se zadrževali in odpočivali belokranjski partizani, kadar niso bili v borbi; tod so imeli v prepadu urejeno skrivno skladišče za hrano, strelivo in orožje; tod so se zadrževali na okrevanju laže ranjeni borci. Zanje je skrbela partizanka Milena, mlado dekle, ki so ji fašisti ubili očeta in mater, dom pa požgali. Milena ni bila nikdar sama. Tudi takrat, kadar so odšli borci v borbo, partizanska votlina sredi Velike loze ni bila prazna. V njej in pred njo so bili postavljeni na ognjiščih kotli, ob njih pa se je vrtela Lokačeva Metka iz Gradaca, ki je z možem in otroki pribežala k partizanom, da so se izognili internaciji. Fašisti so tudi njim požgali domačijo, ko so zvedeli, kam so Lokačevi odšli. In tako je Metka kuhala partizanom, jim prala in krpala perilo ter skrbela zanje, kakor da bi bili vsi njeni otroci. Tistega dne, ko je Starihov zapustil mater in obe sestrici v Dobravicah ter odšel v Veliko lozo iskat partizane, sta bili Metka in Milena spet sami v gozdu, ker so borci že prejšnjo noč odšli v borbo proti Malinam in Selam pod Gorjanci. Prali sta perilo in ga razobešali na grmičje male poseke v bližini podzemeljske jame. »Dolgo jih ni,« je vzdihnila Milena. Streljanje, ki je še sredi dopoldneva polnilo ozračje nad podgorjanskimi vasmi, je že zdavnaj zamrlo in mrtvaška tišina je vladala vsepovsod. »Ne boj se zanje,« ji je odgovorila Metka. »Naši se dobro drže. Saj si slišala, kaj je pred dvema urama pripovedoval kurir Gregor.« Da, kurir Gregor je bil res pri njiju. Pripovedoval jima je, da so partizani nad Lužo in Malinami postavili s svojimi telesi živ, s puškami pa ognjeni zid. »Borba pojenjuje,« je od veselja vzklikal in objemal obe partizanki. »Fašisti že beže proti Novemu mestu, odkoder so prišli. Naša ,Breda' jih je oblajala in obgrizla kot stekla psica, fašistični mački pa zdaj beže s takšno naglico, da še mijav-kati ne utegnejo...« Poslušali sta ga in ugibali, po kaj je prišel v votlino. Vsega mu nista verjeli, saj sta poznali Gregorja in vedeli, da rad pretirava. Nista mu verjeli, da bi za prazen nič zapustil tovariše v borbd in prišel k njima samo zaradi tega, da bi jima še pred prihodom borcev v Veliko lozo naznanil izid borbe. Poznali sta borce in zaupali sta jim, da se bodo držali, da se fašistom ne bo posrečilo prebiti preko Gorjancev v Veliko lozo, proti Gradacu, Metliki in Semiču, da bi vzpostavili zvezo z osamljenimi in od vsega sveta odrezanimi fašističnimi posadkami v Beli krajini, odkar so partizani s pomočjo domačinov popolnoma razrušili železniško progo med Semičem in Metliko. Gregor se je nekaj časa vrtel po votlini in za nečim stikal, ko pa je vse njegovo iskanje bilo zaman, je vprašal Mileno: »Cuj, Milena, kje pa imaS obveze in gazo?« »Kdo je ranjen?« je zadrhtela. »Ive jo je izkupil,« je mračno odvrnil. »Ive?« Naslonila se je na smreko ter se od bolečine, ki ji je zarezala v srce, do krvi ugriznila v ustnice. Ive je bil njen brat. Bil je med prvimi partizani v Beli krajini in že skoraj eno leto je poveljeval partizanski četi iz Velike loze. Proč solze! Zadušila je jok, ki se ji je nabiral v grlu, četudi so jo v očeh pekle solze. Proč solze! Zdaj ni čas za tarnanje! Ive ne bo niti prvi niti zadnji partizan, ki so ga ranjenega prinesli v njeno zavetje, kjer ga je negovala, dokler ni povsem okreval. Opotekla se je v votlino in privlekla U nekega zaboja obveze.