Ljubljani, dne U. avgusta 1910. Leto XXIII. Štev. 32. v t." — "—- ------- — — Ofttelii na liberalni tlaki. Dobrega učitelja spoštuje naše ljudstvo. Hvaležni so mu otroci in stariši; v lepem spominu ga ohranijo še dolgo potem, ko odide v drug kraj, ali ko ga že leta in leta krije črna zemlja. Ogromna večina naših očetov in mater je tudi prepričana, da je za otroke šola potrebna in veseli so, če vidijo, da se res kaj nauče. Slepi pa niso naši ljudje. Bridke izkušnje govore iž njih, če tožijo, da niso šolski uspehi marsikje z ogromnimi stroški za šole v nobenem razmerju. Dobro šolo hvalijo in jo podpirajo; slabih šol, ki jih imamo na Slovenskem žalibog mnogo preveč, pa nihče ne more hvaliti. Največkrat je iskati .vzroka premajhnemu zanimanju za šolo ali celo mržnji do nje v pomanjkljivostih šolskega poduka. Splošno trdijo celo socialni demokratje, da naša šoia ni prav uravnana glede na ljudske potrebe. Cela uredba je slaba; ozira se premalo na življenje in zato se v nji uči mnogo nepotrebnega; za reči, ki jih bo otrok rabil v svojem prihodnjem stanu, pa ni ne časa, ne prostora. Dober učitelj, ki ima veselje do svojega poklica, in ki ljubi mladino in ljudstvo, more tudi vkljub slabim šolskim postavam doseči mnogo lepih - /uspehov. Čast tistim učiteljem in učiteljicam, ki vestno izvršujejo svoj posel. Mladina jih ljubi in uboga in ljudstvo jih šteje med svoje najboljše prijatelje. Kjer si pa učitelj sam koplje fcrezdno med seboj in med ljudstvom, tam je pa seveda drugače. Politika je mnogim učiteljem pri nas zmešala glave. Liberalci, ki povsod veliko kokodakajo in bore malo nesejo, so s svojim šumom in vpitjem sami tega največ krivi. Vsak pameten (človek mora priznati, da more pri nas poduk napredovati samo, če gresta šola in cerkev, učitelj in duhovnik roko v roki, vzajemno na delo. Liberalci so pa rjuli in vedno rjovejo, da mora biti učitelj duhovnikov nasprotnik in šola proti cerkvi Saj poznamo tiste litanije, ki jih dan za dnem žebrajo liberalni me-šetarji: Učitelj dela za izobrazbo, duhovnik za nevednost; učitelj razširja svetlobo, duhovnik temo; učitelj je pro-svetljen in napreden, duhovnik pa nazadnjaški mračnjak. Na naprednih učiteljih sloni narodova bodočnost; zato pa morajo proč od farovžev, proč od cerkve. Hvala in slava rada zmede človeku možgane. Kdo se bo čudil, če je torej marsikak učitelj začel prisegati na te litanije in se zaril, da sam ni prav vedel, kedaj, v liberalno listje. Iz pripravnice pride dvajsetleten mladenič, mlada deklica za učitelja, za učiteljico. Neizkušena sta, življenja ne poznata. Krog ušes jima pa venomer brni liberalna muzika. Ali je potem čudno, če začneta plesati po nji? Vsak človek mora držati na svoj stan, seveda se mora pri tem varovati, da ne splava previsoko, marveč da ostane lepo na tleh: Liberalci so pa uboge učitelje obdali s svojim dimom, da niso vedeli, kje da so. Poleg tega so se pa obnašali liberalci, kakor bi bil cel svet njihov. V zvezi z nemškimi graščaki so res imeli celo kranjsko deželo do nedavna v rokah. Tudi to je vplivalo na učitelje. V deželnem šolskem svetu je bila večina liberalna, v okrajnih ravno tako. Krajni šolski sveti so imeli malo pomena; samo plačevati za razne šolske stroške so smeli, druzega nič. Pa še tam so vsled tega, ker ljudstvo še ni bilo prebujeno, gospodarili v mnogih krajih liberalni mogočniki. Kjer je le količkaj kazalo, je okrajni šolski svet imenoval liberalca za krajnega šolskega nadzor- nika. Zgodilo se je celo, da so rajše imen novali za to mesto moža, ki ni znal ne brati, ne pisati, samo da je trobil v liberalni rog in nagajal župniku. Učitelj je videl nad seboj liberalne gospodarje, ki so ga hujskali, naj bo priganjač za liberalne liste in za njihovo stranko; magnatje v kraju, kjer je služboval, so bili večinoma liberalni. Kamor je pogledal, so bili krog njega in nad njim liberalci. Potem se pač ne smemo čuditi, da je prezrl ljudstvo, njegovo pre-i pričanje in moč. Marsikateri bi se pa sam še ne bil kar tako pogreznil v liberalno politiko, ko bi ga njegovi tovariši k temu ne priganjali. V okraj je prišel kak liberalni petelinček za učitelja in miru je bilo konec. Toliko časa je dregal in napadal, da se mu je večina učiteljstva udala in se zapisala pod liberalno zastavo. Marsikateri osebno pošten in dober učitelj je bil tako prisiljen, da je prihuljeno, z nejevoljo v srcu, vendar pa stanovitno hodil liberalcem po kostanj v žerjavico. Začel se je po celi deželi direndaj. Liberalni učitelj jo plesal, kakor mu je godla liberalna stranka. Moral je širiti liberalne časopise, moral je preganjati naše. Uspeh je bil seveda le — figa. »Domoljub« na prim. je liberalnim učiteljem dolžan veliko hvaležnost. Ko bi ne bili tako glasno in neprenehoma zabavljali proti njemu, bi se ne bil tako silno razširil. — Za liberalne liste je moral učitelj pisati. Kar se je v kald beznici skuhalo proti duhovnikom, proti našim občinskim odborom ali sploh proti naši stranki, vse je prišlo v liste. Najbolj umazani dopisi so se" skotili v šolah. Laži in obrekovanja, natolcevanja in sumničenja ni bilo ne konca ne kraja. Naša društva, naše posojilnice in zadruge so imele v liberalnih učiteljih svoje stalne, neplačane nadzornike, ki so vsako čenčo sproti spra- vili v podobi kakega dopisa mod svet. Liberalni učitelj je bil za briča proti naši stranki. Pri volitvah pa priganjač! Moral se jc pehati za žive in mrtve za liberalno kandidate in zabavljati proti našim. Nošlcto laži, ki so sc širile in se še širijo proti našim poslancem, imajo svoje gnezdo med liberalnimi učitelji. Naši poslanci so podražili moko in meso, oni so krivi vsemu, kar se kje slabega zgodi. Toča in povodenj, suša in črv, — vse gre na njihov račun. Koliko takih oslovskih očitanj se jc zleglo po oštarijah, kjer jc kak liberalni učitelj razkladal svojo modrost. Ljudje so seveda to videli in slišali; plank nimajo pred glavo in kmalu so spoznali, koliko je ura. Učitelj je dosegel s svojim postopanjem samo to, da je izgubil veljavo in spoštovanje med ljudmi. Nekaj jih je pač imel na svoji strani, toda vsake volitve so sijajno pokazale, da služba liberalnega briča in priganjača učitelju prav nič ne nese. Liberalci so mu pač mnogo obetali, dali pa nič. Ureditev učiteljskih plač čaka oašo stranko. Ljudska stranka je zmagala; tudi v deželnem šolskem svetu in v okrajnih šolskih svetih so se razmere temeljito izpremenile. Ljudstvo ne mara učitelja, ki bi kopal jamo med šolo in cerkvijo in zdaj ima tudi moč, da se ga otrese, če ne miruje. Naša stranka nikogar ne preganja in neče delati nikomur krivice. Braniti se pa mora, ker s tem brani ljudstvo, ki jo vzdržuje. Zato naj se nihče ne čudi, če sc ne ustavi pred učiteljem, ki hujska in dela nemir, marveč če tudi tu hoče napraviti red. Liberalci seveda zatulijo, kadar se kakemu liberalnemu učitelju na primeren način pove, naj bo pameten; toda to tuljenje jc nam samo za zabavo in kratek čas. Hvala jim zanj! DRŽAVNI ZBOR. Socialno - zavarovalni odsek avstrijskega državnega zbora, o katerem smo že zadnjič poročali, jc končal koncem preteklega tedna razprave in se snide zopet v kimovcu. Razpravljal jc glede zavarovanja proti nezgodam. Za jesensko razpravo je odmerjeno tudi važno vprašanje: Sc - li sprejmejo v zakon kot poškodovani tudi taki delavci, ki so zboleli radi poklicne bolezni, n. pr. radi zastrupljenja po živem srebru, svincu, fosforju itd. Da bi se to velevažno socialno vprašanje rešilo čim najugodnejše! — V dosedanjih svojih razpravah je pododselc sprejel tudi določbo, da ne bodo bolniške blagajne dajale poškodovancem več kakor le skozi 4 tedne bolniščnine. jVladni načrt zahteva 13 tednov. Torej bi po sklepu pododseka ostalo pri sedanjem. — Mnogo se sedaj ugiblje o tem, Be-li državni zbor razpusti 2« in razpišejo nove volitve, da se vlada ozir. Bienerth osvobodi tako neprilično mu obstrukcije »Slovanske Unije« in si ustvari vladno večino. Iz vladi prijaznih listov je razvideti, da se vladi ne zdi nič kaj pametno razgrniti zbornice in si iz črede novih poslancev šele na novo privabiti s soljo vabljivih obljub in ugodnosti vladno večino, temveč si jo hoče na temelju sedanje povečati v močnejšo delovno večino. To pa hoče Bienerth doseči potom pogajanja s posameznimi strankami in skupinami, oziroma njih vladi vdanimi voditelji in člani. Neko poročilo našteva na prvem mestu kot prvega takega vladnega velelakaja hofrata Ploja in tovariše iz »Saveza Jugoslovana«, namreč dalmatinski vladni kvartet: poslan -cc Ivčeviča, Vukoviča, Biankinija, Pcri-ča, ki so bili na Dunaju za obstrukcijo, a sedaj v Splitu se pa »znašajo« nad jugoslovansko obstrukcijo. Ti veliki »Slovani«, Bienerthovi klečeplazci so šli v svoji »slovanski« zavednosti tako daleč, da so sc celo odstranili glasovanju za predlog za podporo iz državnih sredstev češkim šolam na Dunaju. Ker je bil predlog z dvema glasovoma večine odklonjen, je jasno kot beli dan, da so krivi temu imenovani štirje slovanski narodni izdajalci, ker drugače ni mogoče označiti takega postopanja! Nadalje upa vlada pridobiti zase tudi po ministrskih sedežih stremečo katol. narodne Čehe, Mladočehe, Masaryka. Tucli trdi to poročilo, da se vlada nc boji, da bi ji delali Poljaki preglavice. — Po drugem poročilu pa obsoja cesar dosedanje delovanje zbornice in da se nc bo pomišljal jeseni zbornico razpustiti, ako bi se Bienerthu nc posrečilo poravnati češko-nemškega spora in zagotoviti si večje večine, kar se pa Bienerthu nc bo posrečilo in zato, pravi poročilo, jc nabolj verjetno, da bo zbornica šla vsaksebi! Take grožnje seveda silno vplivajo na razno vladoželjneže, ki sc boje novih volitev nič manj kot — politične smrti! Pogajati se hoče vlada na Češkem med Čehi in Nemci. Pogajanja prične zlasti češko in nemško veleposestvo. Pa Nemci že naprej napovedujejo, da ne bo iz tega nič, ker zahtevajo Nemci, naj se razdeli češka kraljevina v češki in nemški del, česar pa bi ne smel dopustiti noben trezen Čeh! Ogrskega ministrstva delovni načrti. O nadaljnem delovnem načrtu ogrske vlade se poročajo sledeče podrobnosti: Ko se snide jeseni ogrski državni zbor, bodo najprej volitve v delegacije. Poslanska zbornica reši na to proračun. Če bo šlo, bi se po možnosti uredilo tudi bančno vprašanje. Ako bi preostajalo še kaj časa v tem letu, bi se še rešila predloga o razširjenju su-vereniteto (vladarjeve oblasti) nad Bosno in Hercegovino (aneksijska predloga). Finančno ministrstvo bo izdelalo v zvezi z avstrijskim monopol vžigalic in pa izvedenje novih davčnih postav. Trgovsko ministrstvo ima posla s promet nimi načrti, tako n. pr. napravo preko- pa med Donavo in Tiso. Minister za uk i in bogočastjo izdeluje predlogo o avto ; nomiji (samoupravi) katoličanov, p^ ljedolski minister sc peča z naseljeval', nimi (kolonizacijskimi) načrti, ki j j pa bo izvedel Ie, čc bodo finance 4o\m. stile. Justični minister jc žc izdelal c/. vilnopravni red, bo pa šc osnoval sprt membe sodnijske in državnopravdniš-ke uredbe. — Ogrska zbornica magna. tov je 4. t. m. med drugim tudi dovolila vladi novince. HRVAŠKO. Tomašič hoče razbiti koalicijo. Da. si jc bil ban ob otvoritvi sabora slovesno prisegel koaliciji »zvestobo do gru-ba« in izrecno povdarjal, da on kot hrvaški ban »s koalicijo stoji in pade«, in se mu je le-ta vedno izkazala kot zvesta, ponižna dekla, je sedaj vendarle več znamenj, ki kažejo, da hoče ban Tomašič razbiti koalicijo. Med Toma.ši-čem in koalicijo je prišlo do krize, Tomašič sc hoče ločiti. Gotovo pa jc, dw nc bo storil tega le radi tega, ker se ju bila koalicija nekoliko ojunačila in zahtevala od bana odstranitev Aranieke-ga, tu morajo biti vmes res neke posebne »višje želje« in šc kaj! Sc bo žc raz-videlo, kam pes, hočem reči, ban taco moli! Tu navedem lc par značilnih dejstev. Tomašič sporoča koaliciji javno po uradnih in vladnih listih, da ne mara več slišati o koaliciji, a vendar vabi k sebi one člane koalicije, ki so ubirali milejše strune pri sestavi (zadnjič omenjenega) odgovora koalicijo na njegovo pismo. To, da ban zaupno vabi k sebi, na lihem, kaže, da jih hoče lepo tiho izvoditi od — koalicijo. In ti uklon-ljivi možje so se mu seveda takoj odzvali. — Ker sc vedno gotovejše trdi, da misli ban razpustiti sabor in razpisa// nove volitve (nek list piše, da je ban žc izdal naredbe vladi podstoječim organom, naj brezpogojno do 31. avgusta sestavijo volilne imenike po novem vo-livnem redu), brezpogojno sledi, da kuje ban dober bat, s katerim bi rad razbil koalicijo in si ustvaril svojo vladno večino. Tako bi torej dosegel Tomašič, česar ni mogel ne prebrisani Raucli i« ne drugi — namreč razgnati koalicijo! Posebno ugodno za Tomašiča je tudi to, da mu posamezne hrvaške stranko že kar same silijo v naročje, n. pr. Hrvaška stranka prava pod vodstvom poslanca Pinteroviča, seveda za enkrat še nc naravnost, pač pa kaže tako njen sklep od 4. t. m., naj se pozove vse hrvaško stranko in posamezne člane hrv.-srbske koalicijo, da začno pogajanja v svrho fuzije (strnitve) vseh hrvaških življcv v enotno stranko na podlagi skupno dogovorjenega programa; ta enotna stranka bi imela tudi v bodoče delati sporazumno s Srbsko Samostal-no Stranko. A na strnitev (fuzijo) hrvaških sestavin koalicije ravno v sedanjih trenutkih, ko je v vrstah še svež razdor radi spora z banom, ni mnogo nadc in zato se ta sklep ne more vzeti resno. A najjasnejši dokaz za nas sledi iz besed in dejanj Pinterovičih! javil jo namreč te dni v listih izjavo, da je njegovo najsvetejše prepričanje, da je treba složnega dela, a pod vodstvom i bana Tomašiča, na temelju preciznega programa, katerega glavna točka je: izvedba popolne čistosti nagodbe. Poleg teh jasnih besed Pinterovičeve izjave za suženjsko udffjo banu nam dokazuje še okolščina, da se je ta stranka že I ,ves čas po zaupnih zvezah posvetovala s Tomašičem. Na ta način si bo ban res kaj lahko po novih volitvah ustanovil enotno vladno stranko! Sicer pa nam razvoj in rešitev tega pokaže že najbližja prihodnjost. BOSNA. Bosenski sabor je zaključil svoje prvo zasedanje dne 3. t. m. Vlada je dobila proračun z neznatnimi spremembami, ki so ji pa popolnoma všeč, tako n. pr. je sklenil sabor, naj se odtrga 30.000 K državne podpore zavodom in šolam nadškofa dr. Stadlerja in raje nameni to podporo frančiškanskim šolam. Tako hoče uničiti vlada z velikanskimi žrtvami in trudom zgrajene pre-potrebne razne kat. zavode in šole. A sklep sabora ne dobi k sreči cesarjevega odobrenja, ker je sabor bil pri tem prekoračil svoj delokrog! — Vladni načrt glede odkupa kmetov bo predložen saboru jeseni. Srbi bodo najbrž prodrli s svojo zahtevo, naj bo odkup obvezen, prisilen. Ker pa bo obvezen odkup kmetov zelo hud udarec veleposestnikom Moslimanom, zato prorokujejo poznavalci razmer, da se bodo Moslimani iz-x seljevali raditega v še večjih trumah iz Bosne. TRGOVINSKA POGODBA S ČRNO GORO. Po sklepu trgovinske pogodbe med ■Avstrijo in Srbijo bi bilo pričakovati, da se dolgotrajna pogajanja glede na sklep trgovinske pogodbe s črnogorsko kneževino pospešijo. Na Dunaju trdijo sedaj, cla je vzrok zavlačevanju pogajanj to, da so Črnogorci stavili take zahteve, da jim Avstrija nikakor ne more ugoditi, ker sicer bi se škodovalo lastnim državljanom. Prej pač ne pride do sklepanja pogodbe, dokler kneževina ne odjenja od svojih velikih zahtev in jih ne slavi v obliki, ki bo sprejemljiva za Avstrijo! KULTURNI BOJ NA ŠPANSKEM. O tem more »Domoljub« poročati le najvažnejša dejstva in dogodke, dasi prinašajo o tem veliki listi kar cele dolge uvodne članke. Že zadnjič smo poročali, kako hoče liberalna, svobodomiselna španska vlada, oziroma ministrski predsednik Canalejas z vso silo začeti kulturen boj zoper katoliško Cerkev. Da je v katoliški Španiji moglo priti do tega, je vzrok to, ker je vlada in Canalejas popoln framason, ki je v najožji zvezi s francoskimi prostozidarji, in ki dobiva potrebna navodila iz Francije. Tudi podpira Canalejasa v tem njegovem rogoviljenju zoper katoliško cerkev slabotni in politično kal kratkovidni kralj Alfonz sam, ki se da popolnoma voditi volji kraljice, protestantske bivše princezinje in njene matere, zagrizene protestantke. Cortes (kortes = španski parlament) so pa, kakor sploh v romanskih deželah, le slepo orodje vsakokratni vladi. Že zadnjič smo omenili, da je glavni nagib Canalejasovega boja — liberalna lakomnost. Svobodomisleci bi radi požrli cerkveno premoženje, kakor na Francoskem. Liberalni advokat je — poslanci in njih družine so ga najbolj lakom-ni. Kulturni boj na Španskem jim ne bo prinesel, česar si njegovi voditelji najbolj od njega obetajo. Saj je ljudstvo globoko katoliško, tudi so škofje in duhovščina za boj pripravljeni in ljudstvo poučeno o stvari. Zadnji čas so se vršili po vsej španski veličastni ljudski shodi, ki so krepko protestirali zoper vse proticerkvene namene in težnje Canalejasove in zoper svobodno šolo, ki bi jo vlada tako rada uvedla. Shodi so bili tako sijajni in velikanski, da je vlado strahu obšla mrzla zona in je morala vlada mobilizirati vse svoje policaje in žandarje, ki so dokaj zavednih katoličanov, javno iz-povedujočih svoje versko in patriotično prepričanje in branečih le svoje vero-izpoveclanje in tradicije svojih očetov, odtirali v ječe. Svobodomiselci so pa res svobodomiselni zoper drugače misleče, kakor na Francoskem ali pa naši svobodomiselci! — Da je Canalejasu najbolj na srcu boj Cerkvi, je razvidno tudi iz njegovih besed z dne 31. julija: »Mi se hočemo vojskovati zoper kleri-kalizem, zoper poseganje duhovščine v posvetne stvari.« To so jasne besede, posebno, če pomislimo, da so si svobodomiselci celega sveta enaki in da vselej, ko govorijo o klerikalizmu, imajo pil tem v mislih katoliško Cerkev. Naj se stvari na Španskem razvijajo že kakorkoli, katoliško ljudstvo gleda mirno in zaupno v prihodnjost. Kralj Alfonz pa v svoji slepoti ne uvidi, da si v tem, da hoče katoliškemu svojemu ljudstvu šiloma izpodkopati katoliško versko prepričanje, sam koplje lastni — grob. Kulturni boj bo namreč pač še bolj razdejal oslabelo moč španske kraljevine, Cerkvi pa ne bode škodoval veliko več kot — nič! GBŠKA. Listi pišejo, da deluje tajna zveza častnikov in politikov za revolucijo in odstavitev sedanje dinastije. DRUŽI so napadli, kakor poročajo listi, v Hav-ranu dne 2. t. m. ponoči tri vasi, v katerih so prebivali mohamedanci in kristjani, ter so veliko število mož, žen in otrok pomorili ter nato ropali po hišah. Turški ministrski svet je sklenil poslati 27. voj. bataljonov in 4 baterije, da kaznuje krute Druze. — Druži so verska ločina v Siriji, prebivajo na za-padnem pobočju Libanonovem in deloma na Antilibanu od mest Bejruta do Saida, ter od Sredozemskega morja tja proti Damasku, pa tudi v Havranu jih je preccjšnje število. Cenč jih na 80.000 ljudi. Druži so neizprosni sovražniki Turkom. trna žena. Zgodovin, povest. — Priredil Javoran. (Dalje.) Kakor zapoved poveljnikova so učinkovale Štefuljčkove besede na vse poslušalce. Kmetje so se z vedno večjo mrzlično hitrostjo pripravljali na vroče ženitovanje — na punt zoper brezsrčno gospodo. Po hišah so iskali v podstrešju starih mečev in sabelj in jih potem snažili, da so se svetili, kakor bi bili novi. Med temi pripravami je minulo nekaj tednov. Bilo je ravno pred pustom. Nekega večera so se zbrali veljaki in voditelji kmetov k zaupnemu shodu v gostilni v Bodeščali. Načrtoval je Mohorko; med drugimi zo bili zbrani Globo-kar, Pušavec, Grahek s Sela in krčmar Grčar z Bohinjske Bele. Menili so se raznovrstne stvari, najprej o vremenu in o ravnokar prestalem hudem mrazu, potem so prišli na turške pesjane, ki še vedno ne dajo miru Slovencem ob meji, kakof jim je semtertja razodel Štefuljček; in ko so ravno začeli raz-motrivati stvar, ki jim je težko ležala na srcu, in zaradi katere so se zbrali, se naenkrat, pa komaj slišno, odpro vrata in skozi odprtino se je pokazala oprezno se ozirajoč po sobi, siva glava z nagubanim obrazom. V naslednjem trenutku je pa že stal ves Kroparski možek, potnega obraza in pokašljujoč pred možmi. »Bog te živi, Štefan,« je pozdravil prišleca Grahek; »saj si rekel, da imaš pred seboj dolgo pot; ali si se že vrnil? Saj ni mogoče?« »Ej, vroče pa je, vroče«, mu je od-govoril možek in se obenem obrnil k natakarici; nato je velel: »Dekle, prinesi mi kozarec vina in nekaj slanine, da bom malo prigriznil; potem moram hitro naprej; se mi mudi!« »Povej vendar, Štefan, kako daleB si pa prišel na svoji dolgi poti? Saj si vendar šele danes zjutraj odšel z doma«, se ga je lotil Grahek še enkrat; »ali mar prinašaš kakšno posebno novico?« »Vina hočem, vina; pri meni ne boS nič opravil z vodico,« ga je hitro zavri nil možek. Nato je naglo použil svojo slanino, nekoliko kruha in kozarec goričana. Ko se je tako podprl, je namignil natakarici, naj gre iz sobe. Potem so pa švigale njegove oči kakor živo srebro po sobi od moža do moža in v trenutku 31 mu je bil znan ves položaj. Slednjič je hitro vprašal: »Kje imate bojevnike?« »Nekaj jih čaka na Jelovici«, je odgovoril Mohorko, »drugi so pa še __do-ma, — ker še niso dobili povelja.« »Potem je treba takoj vzdigniti tudi te,« jc začel Štefuljček, »in paziti na to, da sc vsi združijo. V najbližjih dneh bomo rabili krepkih rok. Ogledal sem si vse razmere in spoznal, da jc sedaj čas. Glejte, prijatelji, gospoda je sicer vedno pripravljena, vendar jasnega ne ve šc nič, da mislimo udariti. Hodil sem po vseh vaseh. Ljudstvo je sicer navdušeno za našo stvar, vendar se je ta in oni žc začel nekoliko bati, češ, da je naš načrt preveč predrzen. Da se tudi krepkejših ne loti omahljivost, zato hitimo! Možje, le pogumno, pomoč se nam bliža — mislim, da .. .« Nekak strah se je polotil zboroval-cev in niso pustili možka, da bi bil dokončal, ampak zmedeno so začeli vpraševati: »Kaj bo pa z našimi ženami in otroki?« »Vsi vemo,« je govoril nadalje Gra-hek, »kakšna nevarnost je za ženske in otroke v vojski; saj smo že često slišali, kaj počenjajo Turki. In če zdaj mi vda-rimo zoper gospodo, mislite, da bodo potem graščinski vojaki z našimi ženami imeli usmiljenje? Ne, svojih žena in otrok nc smemo prepustiti tako strašni nevarnosti!« »Žene in otroke bomo spravili najbolj na varno, čc jih peljemo na Špik v votlino k .slepemu Bogu'; saj smo 1o storili že večkrat, kadar so je bližala kaka nevarnost,« je svetoval Mohorko. »Pameten nasvet,« jo pripomnil Štefuljček; »Mohorko, prevzemi skrb za to zadevo. Preskrbi v votlino tudi živer ža za nekaj dni, da ne bodo trpeli gladu. Sicer pa mislim, da jim ne bo treba dolgo ostati v votlini; mi moramo pohiteti in užugati graščinske, potom bo pa mir. — Za vsak slučaj pripravite tudi vrečo smodnika — saj že vsi poznate ta novi, čudni prašek — in napeljite vnetilo s seboj v votlino, da v slučaju nevarnosti lahko poženemo most v zrak, če bi se namreč sovražnik hotel bližati votlini; potem so pa žene in otroci na varnem kakor zaklad, ki je zakopan globoko v zemlji. Vsekakor pa mora ostati tudi nekaj mož pri votlini za stražo.« »Za (a posel bodo najboljši Gorjanci«, je pripomnil Globokar, »ti že najbolje poznajo smodnik in vedo, kako je treba z njim ravnati.« »Zakaj ga poznajo ravno Gorjanci najbolje?« je nezaupno in radovedno vprašal možek. »Veš, Štefan,« mu je odgovoril Globokar, »Gorjancev je največ v »črni kosi« in tam so se naučili tudi, kako je treba uporabljati smodnik.« »Torej dobro«, je nadaljeval štefuljček, »Mohorko preskrbi, da pridejo Borjanski lovci na špik pred votlino-lam bodo tudi sami najbolj na varnem 41 zakaj Gorjance imajo graščinski zelo v želodcu.« »In pa tudi ženske in otroci se potem ne bodo imeli ničesar bati, ker jih bodo stražili tako krepki bojevniki,« je pripomnil Pušavec. Medtem jih je pa naenkrat prekinil v govoru Grahek, rekoč: »Jaz vam pa povem in zatrdim, da ženske nikakor ne bodo hotele iti v votlino k ,slepemu Bogu'. Nekaj dni sem namreč zopet straši Špikov duh -— »črna žena«. »Kaj? Kaj praviš? Črna žena?« ga je burno prekinil Kroparski možek; »ali je res? Kdo pa jo je videl?« »Nekega hlapca je srečala na poti v Radovljico in sinoči je šla mimo Bre-garjeve hiše na Brdih. Anželj in dva njegova spremljevalca so jo zapodili s sekiro v roki«, jc odločno zatrjeval Grahek. »Ali je vse to resnica?« je ves razburjen vpraševal nadalje možek. (g Gostilna v Bodeščah. »Anželj sam je pripovedoval danes zjutraj, kako jo je srečal,« je odgovoril Grahek; »sam bi bil rad zasledoval čudno postavo in jo vprašal o izgubljenem Bregarju, toda njegova žena ga je šiloma tirala nazaj, boječ se, da se mu nc bi primerilo kaj hudega, kakor sc jo zgodilo Bregarju, ki jo je tudi zasledoval; Zalka, Anžljeva sestra jc menda bridko jokala.« »Če je vse to res,« je nadaljeval Štefuljček s švigajočimi očmi in tresočim glasom, »potem je Zalka v največji nevarnosti — v smrtni nevarnosti . . . Prosim vaju, Grahek in Pušavec, hitita, tecita hitro na Brdo in varujta iZal-ko in otroka. Zaklenita vrata, zatvorita okna in pazita varno. Čc bo sila, tudi udarita!« Vsem navzočim so se Štefuljčkove besede zdele čudne. Nikdar še niso videli možka tako razburjenega in tako prestrašenega. Ysi so videli na njem nekaj posebnega in zato so ga vsi kan križema vpraševali: »Štefan, kaj pa je s ,črno ženo'?« — »Ali poznaš ,črno ženo' ?« — »Ali vešl mar kaj gotovega o njej?« — »Saj je j0 duh, kaj ne?« »Ne, ni duh, ampak zvita, zlobnj ženska!« je kričal možek in tako še po, večal vrišč in krik, »sam sem jo videl, dobro jo poznam!« »Kaj se je pa zgodilo takrat z Brc-garjem?« ga je radovedno vprašal Globokar. »Nikar ne vprašujte nadalje!« je razburjeno kričal možek. »Pojdite, te. cite, vsako odlašanje bo povečalo nevarnost. Prosim vas, varujte, čuvaj to Zalko in njeno dete — niti trenotek ju ne smete izpustiti izpred oči — ne danes, ne jutri in ne pojutrišnjem in no pozneje! .... In votlino pri .slepem Ho, gu' prosim vas, preiščite natanko do zadnjega kotička, preden bodete peljali vanjo ženske in otroke .... Gorjanci naj neprestano stoje na straži in naj primejo ,črno ženo', če se jim bo prikazala.« Grahek in Pušavec sta ubogala možka in takoj odšla; drugi so pa tembolj obsipali možka z novimi vprašanji. Ta je pa kakor zamaknjen strmci predse in včasih ni nič odgovoril, včasih pa prav zmedeno. Čez nekaj časa je vstal, naložil na ramo svojo krošn jo in rekel s svojim navadnim, vendar odi ločnim glasom: »Jutri torej, peljite žene in otroke v votlino k ,slepemu Bogu' in Gorjanci naj prevzamejo stražo . . . Jaz pa mo* ram oditi, imam še mnogo posla na drugih krajih; moja kupčija gre -hibo .. . Pomnite dobro, bojevniki naj pazijo na povelje; pojutrišnjem morajo biti zbrani polnoštcvilno tu doli ob Savi. — Tu imate denar, da se bodo mogli preživeti!« . Pri teh besedah je segel možefc v žep v telovniku in vrgel polno pest srebrnikov na mizo. »Pazite dobro na moje besede«, jo še v slovo pripomnil možek; »razumete jih dobro, zato se ravnajte strogo po navodilih; pismenih zapovedi ne bo več. — Bog vas obvaruj!« Pri zadnjih besedah so mu vsi navzoči prikimali, češ, da ga razumejo; možek je pa bliskoma švignil skozi vrata in izginil v temi. (Dalje prih.) ° I®sr9 !□ □ ct ca CT ca n CT sz:1 m r-? T-1 Nesreča človeku marsikaj prekriža — 10 neplačanih računov nc„ * Dvema gospodarjema no moremo služit'> zlasti, če sta ženski. * Nekateri človek živi od neumnosti drugi/i-* Čas ie zlato — le izmenjati ga ie težko. MV^VMVMVMVMVMVMVMV^VMVMVMVMVMVMVMVMVMVMVMVMVMVMV^ RHZGLED PO POmOtflM ~f Kmečke zveze in naše stališče. V zadnjem »Kmečkem domu« je izšel nek J (članek, v katerem dopisnik iz Dolenjskega razmotriva uspehe in delo »»Kmečkih zvez«. Sprejeli smo sicer •ičlanek, a povdarjamo, da le kot mnenje našega dopisnika, ki se ozira pač kakor se vidi samo na izkušnje ene ;osebe in enega okraja, nikakor pa ne misli žaliti delavnih mož pri (»Kmečkih zvezah«, ki so storile že veliko dobrega. Saj ravno »Domoljub« je (bil, ki je spočetka že priporočal njihovo ustanavljanje. S. L. S. jih je vedno priporočala in »Kmečke zveze« ravno so !S. L. S pot do ljudstva. Le, ko bo naše kmečko ljudstvo res organizirano v [kmečkih zvezah, bo moglo nastopati kot stan in si priboriti pravice, ki mu gredo. Gotovo pa je, da »Kmečke zveze«, kakor vsaka organizacija, uspeva-ijo, ako imajo delavne moči in pridne voditelje. To je naše mnenje o »Kmečkih zvezah«. »Narodova« hinavščina. Deželni odbor je dal podporo društvu »Angelj ;varuh« v Šiški, katerega društva namen je, skrb za otroško varstvo. »Narod« je zavpil, da s tem dela dež. odbor za ponemčevanje slovenskih otrok. Prvič o kakem ponemčevanju v res vzorno vodenem zavodu niti govora ni, ker se dela le za varstvo otrok. Drugič je ' !dal dež. odbor podporo na priporočilo gosp. sodnega svetnika Milčinskega, ki ijo s svojo soprogo v odboru društva. iTretjič je pa nadzornik »Slov. Naroda«, gosp. dr. Tavčar, sam glasoval, naj se nakloni društvu »Angelj varuh« podpora. Desetletnico je obhajala »Slomškova zveza« v Ljubljani dne 7. in 8. t. m. •Na večer dne 7. avgusta je bil prijateljski sestanek v veliki dvorani hotela '»Union«, katerega se je udeležilo veliko število učiteljev, učiteljic kakor itudi več članov deželnega šolskega sve-ita in štirje deželni poslanci. V ponedeljek pa se je vršil občni zbor v dvorani »Rokodelskega doma«. Dvorana •je bila natlačeno polna. Temeljito sestavljena poročila gg. govornikov so navdušila zbrano učiteljstvo k vstraj-nemu in pogumnemu delu za ljudstvo. iVidelo se je, da Slomškov duh preveva že lepo število slovenskega učiteljstva. Preko puhlih zabavljic liberalnih »zve-zarjev« korakaj pogumna četa čvrsto naprej, saj že sedanji sadovi obetajo popolno zmago! Podeljena je župnija Molnik č. g. Ivanu Plahutniku, kaplanu v Ribnici. Duhovniške izpremembe. Umeščen je bil na žunijo Turjak č. g. Fr. Pavšič, doslej kaplan v Sodražici. — Podeljene go župnije: Češnjice č. g. Pavlu Perko, kaplanu v Žireh; Grahovo č. g. Alojziju Wester, kaplanu v Slavini; Zapoge č. g. deficientu Frančišku Koželju. Umrl je v Izlakah župni upravitelj v pokoju č. g. Viljem Paulus. Ranjki je bil rojen v Indr. Gradcu na Češkem 1. 1872. V mašnika je bil posvečen v Ljubljani 1. 1895. in je potem služboval kot kaplan v Šmarji, Vodicah in Šmartnu pri Kranju ter nekaj let kot župni upravitelj na šenturški Gori. N. v m. p.! Prijaznosti za božjepotnike. Obratno nadzorstvo c. kr. priv. južne železnice v Trstu nas prosi za sprejem sledečega obvestila: Z ozirom na to, da je pričakovati praznika 14. in 15. t. m. nenavadno velik osebni promet, more se dati božjepotnikom in večjim skupinam izletnikov le primerno opravljene tovorne vozove na razpolago. Ljudsko šolstvo. Okrajni šolski svet v Postojni je imenoval provizorič-nega učitelja in šolskega vodjo v Stu-denem, Vladimira Požara, za provizo-ričnega učitelja in šolskega vodjo na dvorazrednici v Premu, suplenta na ljudski šoli v Dolgi vasi, Jožefa Dolgana za prov. učitelja in šolskega vodjo v Studenem; prov. učiteljico na ljudski šoli v Oneku, Antonijo Štamcar, za provizorično učiteljico v Koritnici in prov. učitelja v Matenji vasi Maksimilijana Kalana za provizoričnega učitelja in šolskega vodjo na dvorazrednici v Budanjah. Letošnje vojaške vaje v obsegu 3. kora se bodo naslednje vršile: Pol-kovne vaje trajajo od 16. avgusta do 5. septembra, brigadne vaje od 6. do 9. septembra, divizijske od 10. do 14. septembra. Dne 15. septembra se vse čete vrnejo v svoje divizije deloma peš, deloma po železnici. Rezervisti in do-služeni tretjeletniki se odpuste domov. Plemenske bike po znižani ceni bo razdeljeval deželni odbor kranjski tudi letošnjo jesen. Prošnje naj se vložijo pri deželnem odboru v Ljubljani do 20. avgusta t. 1. Živinorejskim zadrugam bo deželni odbor prispeval polovico, občinam in zasebnikom pa tretjino kupnine. Nakup mladih bikov. Deželni odbor kranjski nakupuje za deželno pristavo mlade bike vseh treh v deželi priznanih pasem, to je pinegavske, simo-dolske in sive. Biki ne smejo biti mlajši od pol leta in ne starši nad poldrugo leto. Ponudbe naj se takoj pošljejo deželnemu odboru v Ljubljani. Ponudijo naj se samo lepe živali brez hib, da se ne bodo deželni veščaki pri ogledu zastonj trudili. Razglas o sprejemu gojenk v gospodinjsko šolo c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani. Meseca oktobra se otvori trinajsti tečaj gospodinjske šole, ki bo trajal 12 mesecev. Gojenke morajo stanovati v zavodu, ki je pod vodstvom čč. gg. sester iz reda sv* Frančiška. Zavod je v posebnem po« slopju poleg Marijanišča na Spodnjih' Poljanah v Ljubljani. Pouk, ki je slovenski in brezplačen, zavzema poleg verouka, vzgojeslovja, zdravoslovja, ravnanja z bolniki, spisja in računstva vse one predmete, ki jih mora umeti vsaka dobra gospodinja, zlasti se pa poučuje teoretično in praktično o ku« hanju, šivanju (ročnem in strojnem),' pranju, likanju, živinoreji, mlekarstvu, vrtnarstvu itd. Gojenke se istotako vež« bajo v gospodinjskem knjigovodstvu; ter v ravnanju z bolniki in z bolno živino. Gojenke, ki se žele učiti nemškega jezika, dobe v tem predmetu brezplačen pouk in priliko, da se v enem letu zadosti privadijo nemškemu jeziku. Gojenka, ki bo sprejeta v zavod, plača na mesec za hrano, stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, perilo, t. j. sploh za vse, 30 K, ali za ves tečaj 360 K. —s Vsaka gojenka mora prinesti po možnosti naslednjo obleko s seboj: Dve nedeljski obleki, tri obleke za delo, dv« para čevljev, nekaj belih in barvanih' jopic za ponoči, štiri barvana spodnja krila, dve beli spodnji krili, šest srajc, šest parov nogavic, 10 do 12 žepnih' robcev, šest kuhinjskih predpasnikov; in tri navadne predpasnike. (Predpas-i niki za delo se tudi priskrbe v zavodu proti plačilu.) Če ima ktera več obleke, jo sme prinesti s seboj. Deklice, ki hočejo vstopiti v gospodinjsko šolo, morajo: 1. dovršiti že 16. leto, le izjemoma, v posebnega ozira vrednih slučajih se more dovoliti sprejem mlajših1 učenk; 2. znati čitati, pisati in računati; 3. predložiti zdravniško spriče« valo, da so zdrave: 4 predložiti obvezno pismo staršev ali varuha, da plačajo vse stroške; 5. zavezati sc, da bodo natančno in vestno zvrševale vsa dela, ki se jim nalože, ter da se bodo strogo ravnale po hišnem redu. Prošnje za, sprejem, ki jim je priložiti šolsko in: zdravniško spričevalo ter obvezno pi« smo staršev, oziroma varuha, naj so pošljejo do 10. septembra t. 1. glavne« mu odboru c. kr. kmetijske družbo kranjske v Ljubljani. V prvi vrsti so v gospodinjsko šolo sprejemajo deklice, ki imajo domovinsko pravico na Kranjskem; če bo pa v šoli pi-ostora, se bodo sprejemale tudi prosilke iz drugih dežel. — Glavni odbor c. kr. kmetijske družbe kranjske. .V Ljubljani, dno 31. julija 1910. Premovanje konj v Novem mestu. Da bi vzbudila večje zanimanje za ko-i njerejo, prireja vojaška oblast vsako leto v več krajih državno premovanje konj. V Novem mestu se je vršilo v petek, 29. m. m., ob 8. uri zjutraj na sejmišču. Pripeljanih je bilo nad 30 konj, premovanih 23; in sicer 6 kobil z žre-beti: 1. premijo je dobil Jožef Košak iz Mirne peči (60 K in srebrno svetinjo); 2. Župan Vehovec iz Žužemberka (50 kron); 3. Franc Franko iz Mršeče vasi (20 K); 4. Jožef Opalk iz Zamenškega (20 K) in 5. Franc Straus iz Toplic (srebrno svetinjo). Nadalje: Jožef Štukel iz Zaboršta (40 K in srebrno svetinjo); Ignac Lendič iz Strlaca (30 K); Matija Banič iz Hrvaškega Broda (50 K in srebrno svetinjo); Martin Fabjan iz Čadra-ža (40 K); Franc Crtalič iz Grubelj (30 kron); premije po 10 kron so dobili: Franc Cimerman iz Doba, Franc Franko iz Mršeče vasi, Ignac Lendič iz Trlaca, Franc Medved iz Krške vasi, Janez Vrbič iz Ostroga; srebrno svetinjo pa: Jožef Smuk iz Pehaje vasi, Janez Lenčič iz Mihovca, Franc Vrtačič iz Zihovega sela, Janez Stancar iz Karte-ljevega, Anton Lovšina iz Bele cerkve, Janez Bregar in Jožef Lokar iz Karte-ljevega. — Do letos je vojaška oblast konje, ki jih je potem puščala gospodarjem v posest in uporabo, kupovala sama, ne da bi zahtevala od strani lastnikov kakega prednaznanila. Od drugega leta naprej pa bo moral, kdor bo hotel konja na ta način prodati, preje vložiti prošnjo pri pristojnem glavarstvu. Za konjerejce. Kranjska deželna vlada razglaša, da je ukazalo c. kr. ministrstvo za deželno brambo komisiji c. kr. brambovskega ulanskega polka št. 6, ki ima izvršiti ročno nakupovanje, da pride zaradi komisijonelnega nakupovanja v Veliko Loko, sod. okraj Trebnje, dne 16. septembra 1910 ob 2. uri popoldne in v Št. Jernej 17. septembra ob 8. uri dopoldne. Pri teh ko-inisijonelnih nakupovanjih remont, ki sta se s tem na dan 16. septembra t. 1. ob 2. uri popoldne v Veliki Loki, sodni okraj Trebnje, in na dan 17. septembra t. 1. ob 8. uri dopoldne v št. Jerneju razpisala in h katerima pride navedena brambovska ročno-nakupovalna komisija za remonte, sc bodo nakupovali le konji, katere so konjerejci sami priredili ali splošnoznano zredili in kateri imajo temeljem § 8. zakona z dne 6. avgusta 1909, drž. zak. št. 177, izdane živinske potne liste, in sicer konji v starosti 4 do 7 let, visočine 158 do 166 cm, ki so močnega hrbta in pravilne izdatne hoje, in se bo konjerejcem za take 'konje, ki so popolnoma sposobni za kavalerijske remonte, plačevala remontna cena 700 K. Takim konjem se sme iz sredstev c. kr. poljedelskega ministrstva prisoditi tudi premija. Premije smejo prejeti samo konjerejci, ki imajo državljanstvo v kraljevinah in deželah, zastopanih v državnem zboru in ki morejo z rodovnikom ali zaskoč-nim listom dokazati, da so dotične remonte tudi resnično v tostranskem državnem ozemlju zredili. Kadar bi pa ta 61 ali oni konjerejec tega dokaza ob nakupu ne mogel podati, sme remontna nakupovalna komisija izjemoma dovoliti, da se dokaz pozneje, najkasneje v 14 dneh pošlje domobranskemu ulan-skemu polku št. 6. Nesreča na železnici. Stroj odtrgal glavo. Ko je oni teden strojevodja z lokomotivo na južnem kolodvoru zamenjaval vozove in prišel z njo proti sv. Martina cesti v bližino prečnice 7/8, je pred lokomotivo stekel črez tir železniški delavec Mihael Kolarič. Na sosednjem tiru je takrat prišel vlak, s katerim vozijo les v Zeleno jamo. Lokomotiva je Kolariča podrla in je bil naenkrat pod njo. Kurjač je Kolariča videl skočiti pred stroj ter je takoj zavpil in je res strojevodja v razdalji 8 metrov ustavil vlak. Pogled na tir je bil pretresljiv. Pod strojem je ležal Kolarič z odrezano glavo, možgani so bili raztreseni in pomešani s peskom, vrat in lobanja sta krvavela, kolesa pa so bila vsa krvava. Nato so truplo ponesrečenega potegnili izpod stroja in ga na odredbo policijske komisije prepeljali v mrtvašnico k sv. Krištofu. Kolarič je bil uslužben pri železnici od 23. septembra leta 1909. in zapušča ženo s tremi nepreskrbljenimi otroci. Desetletnica »Vzajemne zavarovalnice«. Dne 1. avgusta je preteklo prvo desetletje, odkar je v Ljubljani »Vzajemna zavarovalnica« započela svoje Javno delovanje. Kdor le nekoliko pozna težave in trud, ki se druži z ustanovitvijo takega zavoda, mora priznati, da je to vesel dan za zavod, ki je srečno prestal svoja otroška leta in si pridobil zaupanje občinstva širom domovine. Povodom jubileja je imelo uradništvo v ponedeljek zjutraj v zahvalo na Rožniku sveto mašo. Zdaj, ko je tista zelena zavist ponehala, in se je pokazalo, da umazana konkurenca mladega zavoda ni mogla uničiti, želimo »Vzajemni zavarovalnici« mnogo let mirnega in srečnega delovanja in želimo, da se njeno delovanje po celi slovenski domovini v drugem desetletju bolj in bolj utrdi in razširi. Svoji k svojim! Zakupni razglas. C. in kr. vojaško preskrbovalno skladišče v Ljubljani je poslalo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani zakupni razglas c. in kr. intendance 3. voja v Gradcu glede zagotovitve sena, slame, drv in premoga za leto 1910/1911. Ponudbene razprave se bodo vršile v različnih krajih v času od 16. avgusta do 16. septembra 1910. Zakupni razglas, ponudbeni vzorci In splošni pogoji so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani interesentom na vpogled. »Družba sv. Rafaela« v Ljubljani (slovenska podružnica) naznanja, da je otvorila početkom tega meseca svojo lastno informacijsko pisarno v Ljubljani v poslopju »Zadružne zveze« na Dunajski cesti (poprej hotel Grajzer, nasproti »Bavarskemu dvoru«), I. nadstropje, v uradnih prostorih »Zadružne Zveze«. Družbin uradnik Fr. Rus je že nastopil svoje mesto. Prosimo vse čč župne urade, predvsem naša izobraziš valna društva, dalje županstva, naj odi slej navajajo vse izseljenca, da sc zgla«. šajo v družbini pisarni. S tem korakom se bo začelo živahno in točno delo v korist, našega v tujino potujočega ljudstva. »Rafaelova družba« prosi pa tudi vsestranske moralne in gmotne podpore. Na Veliki šmaren v Dol. Logatccl Še enkrat opozarjamo vsa naša društva, zlasti notranjska, da se udeleže z zastavami dne 15. avgusta t. I. otvoritve »Društvenega Doma« v Dol. Logatcu. Kdor se hoče to popoldne pošteno razvedriti, pa tudi kaj poštenega slišati in videti, naj pohiti ta dan v Dol. Logatec! Dolenjelogaški »Dom« je eden prvih in najlepših na Notranjskem, postavlj en od ljudske požrtvovalnosti in gorečnosti za dobro stvar. Zato pokažimo, da znamo ceniti tako požrtvovalnost, in se udeležimo otvoritvene slavnosti z vseh strani v obilnem številu! — Na sporedu je ljudsko zborovanje, pri katerem govore priznani govorniki iz Ljubljane, javna telovadba Orlov notranjskih okrožij in velika ljudska veselica na prostem z godbo, petjem, srečolovom itd. Na svidenje 15. avgusta v Dol. Logatcu! Slav* nost se vrši ob vsakem vremenu. g Iz ljubljanske okolice. Štefanja vas. Kakor na mravljišču je pri nas. V jarku streljajo in kopljejo, tu zida eden hišo, tam jo drugi popravlja, tam zavaža eden pot, drugi popravlja streho, tretji se toži za odškodnino zaradi streljanja. Res živo, kajne. Na dan žcg-nanja smo videli, da so tudi na pokopališču nekaj šarili. Zvozili so ven šc ono prst, ki je ostala od prešnjega leta, v katerem je naš g. župnik dal okrog cerkve odkopati nabrano prst, ki je bila' nasuta precej visoko, in je provzročala, da je bila cerkev vedno vlažna. Kar jo takrat zaostalo, so letos odstranili iti tla okrog cerkve nekako »splanirali«. Še belega tlaka je treba, pa bo čedno po tleh. Cerkev pa še potrebuje od zunaj, da bo pobeljena, posebno še zvonik vpije po novem beležu. Za notranjščino se pripravlja križev pot. l'a je treba cerkev tudi od znotraj poprej pobeliti, da bo novi križev pot prišel na čeclen Kraj. Za vse to bo treba nekaj) denarja, katerega cerkev nima. Pomagati hočemo in dati tisti prispevek, ki vsakega zadene v nedeljo dne 14. avgusta, ko pridejo v to poklicani možje. Prav je namreč, da bi imeli čedno cerkev, in prepričani smo tudi, da bo olepšana cerkev pritegnila več tujcev, in to ne bo škodovalo nam, zlasti pa še no gostilničarjem. g Moste. Občinske volitve, ki so so vršile lansko leto po sv. Petru, j® c. kr. vlada razveljavila. Povedala je, | da bo treba znova napisati volivne imenike in popolnoma z novega voliti. Ali 1 sedaj verjamete, kar je po volitvah lan-f akega leta pisal »Domoljub«, ko je rekel, da so se volitve vršile nepravilno. •Kdo se bori za resnico, kdo pa stoji na strani krivice? Povejte danes vi vsi prijatelji krivice in neresnice, ali je vlada udarila S. L. S. pod nos, ali je združene nasprotnike? Pregovor pravi: Krivično blago nima teka, in sedaj je vlada pokazala, da te volitve niso teknile, ker so bile krivično blago. Nasprotniki pošte-fcega ljudstva so hoteli s krivico vladati in gospodovati ljudstvu, pa jih je zadela kazen, še predno so začeli vladati. Po zobeh jih je pa tudi dobil dr. Žerjav, ki je čeljustal pri Trčku, da so se volitve tako pravilno vršile, da niti g. nadkomisar ni protestiral proti načinu .volitve. Prvi poizkus sovražnikov ljudstva se je slabo obnesel. Bog je zoper nje, z nami pa drži. g V šmarcl bodo v nedeljo dne 14. avgusta igrali »Tri setre« in »Kovačev študent«. Obeta se jako zanimivo popoldne. Kdor se želi prav od srca nasmejati, naj pride v nedeljo v Šmarco. iVstopnina je 1 krona, 50 vin. in 30 vin. Začne se točno ob 4. uri popoldne. g Iz Železnikov. Dne 17. julija smo imeli v Železnikih novo mašo. Novomašnik je bil domačin g. J. Klopčič. Pridigoval mu je gospod dekan kranjski Anton Koblar, ki je tudi železniški rojak. Kako je bilo na novi maši? Samo to rečem, ako hočete izvedeti, kako se nove maše slovesno prirejajo, pridite v Železnike vprašat. Stari Železnikarji so se izjavili, da tako slovesne nove maše še v Železnikih ni bilo, kot je bila letošnja. Ej, koliko zastav je bilo raz-obešenih, koliko slavolokov postavljenih in pa kako smo streljali! Tako, da so nekateri liberalci, ki novomašniški strel bolj neradi poslušajo, drli nad žandarmerijo, češ, da jim bodo »klerikalci« podrli hiše. Tudi petje je bilo krasno, bodisi pri podolcnici, bodisi v cerkvi. Pela se je težka Griessbacher-,jeva maša s spremljevanjem orgel in dveh violin. Častno stražo novomašni-ku so pa oskrbeli naši vrli Orli v kroju. Pri banketu smo pa zložili nad 50 K za »Slovensko Stražo«. Prav lepo je bilo in vsi smo bili veseli in zadovoljni, še nebo je bilo zadovoljno z nami, ki se je ves čas smejalo na nas s svojim solncem. Nova maša je pokazala, v katerem taboru so Železniki, da niso v onem, v katerem trobi peščica skozi »Gorenjčev« rog, da so. Čimbolj nam »Gorenjčev« prerok-slamojed blati naše duhovstvo, tembolj se zavedamo, kaj nam je katoliški duhovnik, in le še tem bolj ga spoštujemo. Le streljajte, le psovajte, zmagali nas ne boste. Kako je že rekel g. dekan Koblar v svojem govoru na novi maši? »Portae inferi non | praevalebunt« — peklenska moč nas zmagala ne bo, dokler smo na ti potL Novomašniku pa želimo veliko sreče in poguma v njegovem novem vzvišenem stanu! — Naš dan v S e 1 c i h. V ne-. deljo, dne 24. julija je bil lep, krasen, je bil naš dan v Selcih. Bil je političen shod, združen z javno telovadbo Orlov loškega okrožja. Okoli tretje ure popoldne so prikorakali združeni Orli pod vodstvom loškega načelnika — bilo jih je dolga, dolga vrsta — pred Selški »Društveni Dom«, kjer jih je pozdravil selški predsednik, dekleta pa so jim pripela šopke. Nato so zapeli »Himno Orlov« in odkorakali smo na dvorišče g. Tavčarja, kjer je otvoril g. poslanec Demšar shod. Po izvoljenem predsedstvu dobi prvi besedo jurist g. Basaj, ki razpravlja o razmerju slovenskih katoliških akademikov do naše mladine na deželi. Naloga katoliškega akademika je, da gre med ljudstvo, da si pridobi pri njem zaupanje, da ga izobrazuje in navdušuje za svete vzore. In če si je pridobil sedaj v dijaških letih pri ljudstvu zaupanje, priboril ljubezen, bo tudi pozneje kot uradnik lahko uspešno deloval v pravem duhu med narodom, ki ga bo že poznal, ga že ljubil, mu že zaupal. Da je govoril govornik vsem iz srca, pričalo je glasno odobravanje navzočih. Nato pojasni gosp. poslanec Demšar sedanji politični položaj, ki pač nikdar ni bil še tako zamotan in resen, odkar se Slovenci vdeležujemo političnega življenja. Toda z vztrajnostjo bomo zmagali vse. Nato pa nastopi burno pozdravljen naš dr. Krek, ki nazdravlja shodu v imenu K. S. D. Zveze, ki razpravlja o razmerju politika do naših organizacij. Politik je zato tukaj, da dela mir, da se morejo nemoteno razvijati naše organizacije. Govornik poživlja k ljubezni do rodne grude, do domače koče, poživlja k vztrajnosti in zaupanju do onih, ki delajo za narod v krščanskem duhu. Če bomo delali vztrajno po sedaj začrtani poti in če bo ljudstvo z nami, potem obeta govornik že v doglednem času boljših in solnčnih časov za slovensko ljudstvo. Nato je sledila javna telovadba Orlov. Telovadilo je okrog 60 telovadcev, gledavcev pa je bilo, lahko rečemo, do tisoč naroda. Pričakovali smo precej, ampak tolika gibčnost in izurjenost nas je naravnost presenetila. Zares lep dan je bil in mi trdno upamo, da bo rodil obilo sadu, da združi v kratkem času vso našo mladost od Loke do Sorice kot eno telo z eno dušo, vneto za vero sveto in poštenost slovensko. — Petindvajsetletnico je praznovalo železniško »Bralno društvo« dne 24. julija, ali bolje dveletnico, odkar je društvo, ki so ga ustanovili in podprli duhovniki, po prizadevanju učitelja Stupice in njegovega sokolslce-ga štaba iz Dražgoš prišlo v liberalne, protiverske roke. Da so te roke res protiverske, dokazuje slavnost, ki se je je udeležil tudi znani odpadnik Lenart Lotrič in bil pozdravljen kot drag gost na slavnosti. To pove pač vse, kam društvo .plove. Naročili so vojaško godbo iz Gorice, postavili potem, ko je naš župan odšel v Selca, skrivaj in brez njegovega dovoljenja govorniški oder, na katerem so govorniki in govornice za- bavljali zoper »klerikalizem«, torej mlatili staro, že davno omlačeno slamo; in če še povemo, da so bile sokoli-čice tako predrzne in nesramne, da so šle v zaloško župnišče fehtat rož za slavnost in da se je kričalo in tulilo celo noč, smo povedali vse, kajti druge nesreče ni bilo. g Iz Križa pri Tržiču. Občinske volitve smo imeli v četrtek, 4. avgusta. Dosedaj so v občini gospodarili gostilničarji in velikaši. Volili so se kar med seboj, ker se ljudstvo ni brigalo za volitve. Dupljanci, ki tudi spadajo v občino Križe, so že takrat izrabili malomarnost križkih volivcev v svojo korist. Čeravno jih je le ena četrtina vseh volivcev, pa so bili župana spravili v Duplje. V Dupljah je bil župan tudi tisti čas, ko se je gradila železnica iz Kranja v Tržič, ki teče skozi križko občino. Njegovo delo je, da stoji danes kolodvor v Dupljah, ne pa v Križah, čemur je kriva le malomarnost Križa-nov. To je splošno mnenje. — Pri sedanjih občinskih volitvah je bilo pa že malo drugače. Vrgla se je med ljudi misel: Tudi manjši posestniki, tudi tako zaničevani čevljarji imajo pravico voliti. Zakaj ne bi volili? Zakaj naj bi gospodarili v občini samo gostilničarji in največji posestniki? Treba je pravično izbrati odbornike iz vseh vasi m vsake vrste volivcev! In strah je obšel gostilničarje in velikaše, ko so videli* da so se začeli volivci zavedati svojih pravic, da so se začeli duhovi ločiti! Volitev je pokazala to ločitev čisto jasno. Na eni strani so volili skupaj gostilničarji, trgovci, velikaši, alkoholiki, na drugi strani pa ljudstvo, ki je že a prvim naskokom pokazalo čilo moč, čeravno ni še zmagalo. V tretjem razredu je bila najmanjša razlika 15 glasov in v drugem 7. Še nekaj se je pokazalo pri tej volitvi. Na eni sjtrani so volili vsi liberalci, kar-jih je v občini in vsi nasprotniki krščanske organizacije poleg drugih, ki so iz krajevnih ali osebnih ozirov volili ž njimi, na drugi strani pa le možje odločnega krščanskega prepričanja. Za stranko gostilničarjev, ve« likašev in liberalcev so odločili Dup-ljani. Vsi kot en mož so volili ž njo, niti eden ni cepil glasov. Učitelj iz Dupljan ima ves vpliv nad njimi. Dokler se ne bo tudi v dupljanski občini izvršila lo« čitev duhov, bo sploh težko v križkl občini zmagati stranko gostilničarjev, velikašev in liberalcev. A bati se nikarl Začetek je dober, čeravno ni prinesel še popolnega uspeha. Pogumno naprej po začeti poti do končne zmage! g Komenda. Poročati nam je o dveK slovesnostih, ki nam ostanejo v trajnem spominu. 10. julija smo obhajali spomin sv. Cirila in Metoda; dopoldne v cerkvi pri slovesni službi božji na« stopili so v kroju Orli in gasilci, popol« dne vršila se je v društveni dvorani lepa igra »Slovanska apostola«, ki so jo uprizorili Orli, in ustanovitev podružnice »Slovenske Straže«. Slavnostni govornik Zvezni načelnik Orlov br. y. Jeločnik ie v polni dvorani lepo opi- V sal važnost »Slovenske Straže«, ki hoče braniti vero in zemljo domačo in to tembolj, ker je Ciril-Metodova družba prišla v roke vernemu ljudstvu sovražnim liberalcem. Po igri, ki je krasno uspela, se je vršil občni zbor podružnice »Slovenske Straže«, ki šteje poleg uslanovnika g. Andreja Mejača nad 60 članov, med njimi vsi Orli. V odbor so izvoljeni sami Orli. Načelnik je br. Iv. Štercin. Še nekaj o novi maši č. gosp. Ivana Drešarja, ki je donesla »Slovenski Straži« 107 kron čistega. Lepo je bilo videti vse Orle v kroju med svati novomašnikovimi. Pri svatovščini je šaljiva pošta izborno zabavala, a tudi »Straži« dobro služila. Živela »Slovenska Straža«, živelo verno slovensko ljudstvo, ki zna tako braniti svoje svetinje: vero in materino besedo! g Preddvor. Dne 14. in 15. t. m. uprizori izobraževalno društvo v prostorih župnišča tri igre: »Kralj Herod«, »Spoštuj očeta« in »Jeza nad petelinovim petjem«. Pričetek po popoldanski službi božji. Gostje dobro došli! g Iz Stare Loke. Pretečeno nedeljo je praznovalo tukajšnje gasilno društvo desetletnico svojega obstanka. Veselica je prav lepo uspela. Posebno pozornost so vzbujale tamburašice, odsek našega katoliškega izobraževalnega društva. Pevci s trobojnim trakom našega društva ovenčani so pod vodstvom organista g. R. Kramaršiča zapeli več lepih pesmij. Upamo, da je ostalo precej dobička za novo brizgalno. — »Orel« bo kmalu dobil svojo krasno zastavo. Izdeluje jo domačinka g. Ivana Volgemut, katero vsem odsekom naj topleje priporočamo. Na eni strani bo slika sv. Cirila in Metoda, na drugi pa velikanski orel z razpetimi peroti in slovenskim grbom. Za Orla je daroval č. g. župnik A. Javornik 25 Iv, neimenovana 5 K. Hvala! Na zdar! g Tržiške novice. Zadnji »Domoljub« je zadel v seršenovo gnezdo, ker jc poročal, kako liberalci vabijo in izpeljujejo mladino k Sokolom. Toda danes ne smemo zamolčati še nečesa drugega, kar bo gotovo marsikoga zanimalo. Nabralo se je tudi nekaj dekle), ki so začele pohajati v telovadnico. Teh sokolic je baje — nekateri jim pravijo smrdokavre — blizu 18. Te sokoličicc bodo rešile Tržič nemštva. Srečni stariši, ki imajo tako izborne skakalke v hlačah. g Sostro. Umrl je dne 2. avgusta Martin šimic v Podlipoglavu župnije Sostro, 83 let star. Bil jc šc eden onih redkih vojakov, ki so služili pod Ba-dctzkyjem. N. v m. p. g izobraževalno društvo v Šrnarci naznanja, da se romanje na Brezje, Sv. Goro in Bled nc bo vršilo dno 16. in 17. avgusta radi tega, ker sc jc za ta dan vlak že drugam oddal. Romanje se bo vršilo šele meseca oktobra. Kdor želi iti na to lepo trojno božjo pot, naj se pismeno zglasi na naslov izobraževalno društvo Šmarca, p. Radomlje. — Denarja ni treba sedaj pošiljati, ampak naznani naj se samo udeležitev. 8i g Iz Smlednika. Da bomo v Smledniku tako srečni, da bomo imeli Sokola v svoji sredi, kdo bi bil to mislil. Sedaj pa je v srečni Smlednik prijadral liberalni Sokol, ki se je zvalil nekje v Ljubljani in s svojim petjem vabi naše fante, ter jim razlaga svoje čire-čare. Opozarjamo naše poštene mladeniče, naj ne hodijo z njim v družbo, ker jih gotovo ne bo navadil nič dobrega. Njemu samemu pa svetujemo, naj gre svoje so-kolstvo prodajat raje kam drugam, ako ne pojde prostovoljno mu znamo kaj preskrbeti za na pot. Naše mladeniče pa vabimo, naj pridejo raje in se vpišejo v naše katoliško izobraževalno društvo. Kadar dodelamo Društveni dom, bomo gotovo tudi Orla ustanovili. g V Preski se pripravlja v proslavo osemdesetletnice rojstnega dne Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa lepa društvena prireditev v nedeljo dne 21. t. m. s sledečim sporedom: 1. Predgovor. 2. Deklamacija. 3. Fr. S. Finžgar: »Divji lovec«. Narodni igrokaz s petjem v štirih dejanjih. 4. Po igri prosta zabava. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina: 1. sedež 1 K, 2. sedež 80 vin., 3. sedež 60 vin., stojišče 40 vin. Otrokom do. 15 leta je vstop prepovedan, razen ako jih pripeljejo roditelji ali varili. — Igra »Divji lovec« je izmed vseh iger, kar smo jih igrali dosedaj na našem odru, najlepša. Kajti izšla je izpod peresa vrlega sloven. pisatelja in sploh ena izmed najlepših izvirnih slovenskih iger. Torej, kdor se hoče pošteno zabavati, naj pride k naši prireditvi. Nc bo mu žal. Kajti, kaj takega marsikdo še ni videl. Zato pa, v nedeljo dne 21. t. m. vsi v Presko. d Iz Dobovca. V petek, soboto in nedeljo po sv. Jerneju bo na Sv. Kumu vsakoletni veliki shod. Vsak dan bode več svetih maš; tudi spovedovalo bo več spovednikov. Torej častilci sv. Neže in sv. Jošta, ne zamudite lepe prilike! d Belokranjske ceste. Ker se prične prihodnje leto zgradba belokranjske železnice, je skrajni čas, da se tudi ceste v Belikrajini dograde in klanci preložijo. V ta namen je deželni odbor razpisal cestne zgradbe v metliškem okraju, in prišle so že ponudbe podjetnikov, tako da bi se že lahko delalo, če ne bi nekateri posestniki zahtevali tako neprimerno visokih cen za odkup zemljišč, da jim ni mogoče ugoditi. Stroške morajo nositi domači davkoplačevalci, zato je velika krivica, če hočejo posamezniki to priložnost porabiti, da bi iztisnili zase neprimerno veliko dobičke. Zaradi toga se bo sklenil zakon, po katerem se bodo oni trdovratni posestniki razlastili. Svet se bo sodnijsko cenil in vzel za cesto. Tedaj bodo pa dobili dotični posestniki seveda manj, kakor če bi se izlepa pogodili. Škodo imajo oni sami, škodo ima pa od tega tudi celo ljudstvo, ker se tako po, trebna zgradba zakasni. Ce ne bo podobnih težav, se bo kmalu delalo tudj v črnomaljskem okraju, in sicer v Poljanah ceste ob Kolpi, ta teden se začne trasirati cesta iz Starega trga čez Tančo goro v Črnomelj. Cesta čez Vinico do deželne meje bo postala državna cesta. Most čez Dobličanko v, Črnomlju se prične kmalu graditi. K novim železniškim postajam se bodo seveda naredile primerne dovozne ceste, ki so bile že določene pri obravnavi zaradi postaj v Črnomlju. Poleg tega se ima izboljšati več drugih potov, med njimi zveza Preloka—Adlešiči. Klanci pod Suhorjem na državni cesti se odpravijo še letos in bo delo v kratkem oddano. Želeti je, da bi vsi složno sodelovali in da posamezniki ne bi pri tako važnih, za vse ljudstvo koristnih napravah z osebno dobičkaželjnosljo delali nepotrebnih ovir. d škocijan pri Turjaku. 4. avgusta' je zapustil našo faro naš g. učitelj L, Marn. Bil je mirnega značaja in splošno priljubljen. Nekdanji njegovi učenci — Orli — so mu napravili lepo od-hodnico z godbo; bivše njegove učenko pa so mu zapele nekaj pesmic za slovo, želeč mu božjega blagoslova v novi službi na Grosupljem. d Loški potok. V nedeljo, dne 7. avgusta blagoslovimo naš »Društveni Dom«. Za izredno slovesnost je pripravljen zanimiv spored. V soboto zvečer: Petje in godba v lepo razsvetljeni dvorani »Društvenega Doma«, bakljada in kresovi, umetalni ogenj. V nedeljo: Ob 9. uri sprejem gostov (na križpotju), nato skupen obhod; ob 10. uri sv. maša na prostem (ob lepem vremenu); po sv. maši blagoslovljenje »Društvenega Doma« in slavnostni govor; ob 1. uri obed; ob pol 3. pete litanije na Tabru; ob 3. govor, petje in godba v »Društvenem Domu«; nato telovadba Orlov z moreško, igra s sabljami (nastopi veS odsekov); končno ljudska veselica s petjem, godbo in šaljivo pošto na prostem; v slučaju slabega vremena pa po litanijah igra v »Društvenem Domu«, Vstop prost. Prostovoljni darovi sc porabijo v prid »Društvenega Doma«. Sodeluje Orlovska godba iz Škocjana in domači pevski zbor. Prijavilo je udeležbo že več društev, zlasti telovadnih odsekov. Vabimo tudi še druga društva in prijatelje našega gibanja. Bravcem »Domoljuba« je znano, kako smo zidali naš »Dom«. Da stoji, je glavna in vsa zasluga potoškega ljudstva. Ta »Dom« je zares ljudsko delo. Zato to ljudstvo v resnici zasluži, da se mu d& vse priznanje in čast. Obila udeležba sosednjih in drugih krajev bi bila porok, da se delo in izredna požrtvovalnost našega ljudstva priznava. Torej na svidenje v naši dolini v nedeljo, ko bo našega »Doma« blagoslovljenje naš praznik. d Iz Dragatuša. Dne 1. avgusta se je otvorila v Dragatušu pošta. Dolgo časa smo prosili zanjo, pa vse zastonj* Ko smo se pa obrnili s prošnjo do svojega poslanca preblagorodnega g. deželnega glavarja pl. šukljeta, pa je oji s svojim velikim vplivom na merodaj-mih mestih v Trstu in na Dunaju dosegel, da smo prepotrebno pošto dobili. iNajiskreneje se mu še enkrat zahvaljujemo za vse storjene korake v korist Dragatušu in okolici! Zanimivo je, da je poštni pečat samoslovenski. Prav je to, istotako naj bi bilo tudi drugod po Slovenskem. Menda vendar niso Nemci tako zabiti, da ne bi znali brati sa-moslovenske besede! Ali je potrebno na poštnem pečatu n. pr. Semič-Semitsch ali Gradac-Gradatz itd. Ali •ne bi zadostovalo samo Semič, Gradac Itd. — 1. oktobra se preselijo v Draga-tuš orožniki iz Pobrežja pri Adlešičih, kjer se orožniška postaja menda opusti. Za stanovanje so si najeli v Dragatušu ravno pred cerkvijo jako lepo hišo, katero je neki Amerikanar dal vso lepo popraviti in prenoviti — potem pa vse skup pustil in se vrnil zopet nazaj v — amerikanski raj. d Čatež pod Zaplazom. Naše kmetijsko društvo si je omislilo motor na bencin. Sedaj mlati, pozneje bo pa opravljal še kako drugo kmetijsko delo. Pri mlačvi se je izvrstno obnesel. Prvi dan je omlatil 28 štantov ječmena, drugi dan pa 13 štantov pšenice. Plača za mlačev je 1 K za bencin in motor in 20 vin. za strojnika na uro. Motor omlati deset- do petnajstkrat toliko, kakor se je dosedaj omlatilo s cepci; zato je pa mlačev z motorjem najmanj trikrat cenejša. Društvo bode drage volje postreglo vsem kmetovalcem v vsej okolici, samo dosti zgodaj se je treba zglasiti. Zadostuje dopisnica z naslovom: »Kmetijsko društvo na Čatežu pošla Velika Loka.« Motor je postavljen^na vozu in par konj ga pelje lahko skoro v vse klance, mlatilnica je pa na svojem vozu. d Vače. »Ljudska hranilnica in posojilnica« na Vačah prav lepo uspeva v veliko jezo naših naprednjakov, ki pač vedo, zakaj so od Blagajneta odvisni. V rokah imamo uradno poročilo o izvršeni reviziji, ki se jako pohvalno glasi. Doslej smo imeli že dvakrat revizijo. Kdaj pa ima Blagajnetova »šparkasa« kak občen zbor ali pa revizijo? Pač pa nam ni neznano, da se je že iz Blagajnetove vzdigovalo in nosilo drugam, magari celo k nam. — V nedeljo, 14. t. m., bo v našem izobraževalnem društvu za vse člane predaval g. Slavko Ravnihar o naprednem kmetijstvu in gospodarstvu. Preteklo nedeljo, 7. t. m., je predaval deželni odbornik in naš poslanec dr. Evgcn Lampe o ljudski izobrazbi, za kar smo mu vsi hvaležni ter mu kličemo: Kmalu na svidenje! Tvarina je bila zelo zanimiva, obisk precej številen. Tekom enega meseca si je naše društvo skoro podvojilo število članov, ki jih šteje že do 130. Precej številen je ženski odsek, ki smo ga ustanovili 7. t. m., a tudi najboljši možje iz celcga okoliša so častilo zastopani. Telovadni odsek Orel šte- je 38 članov, ki se že pridno telovadijo. Zahtevamo pa in tudi bomo zahtevali od vsakega, da ne žali in se ne da žaliti od stranke stranišča. Kdor bi se z liberalci spuščal v prepir ali pretep, ta ni naš. Za ponočnjake, pretepače, kurje tatove, razgrajače in zavratne napadalce med nami ni prostora. Pri nas smo že toliko napredovali, da preziramo žvižganje, zmerjanje, sramotilne razglednice in nesramne napise, kojih vsebino da znani dopisun v svoj časopis. Z delom za pravi ljudski blagor bomo liberalno stranko postavili v pravo luč. d Strela. — Alkohol. V petek je strela udarila v gospodarska poslopja Janeza Pire iz Dednega vrha pri Raki. Pogorel je hlev, kašča, kozolec in krma. — V četrtek se je obesil Franc Levičar iz Gore. Pil je in pil v hramu na Cesti pri Krškem in končno vrat zadrgnil z vrvjo. Ko ga vzdignejo, bruhne vino iz njega. Žalostna smrt! d št. Rnpert. Igra »Tri sestre« se bode igrala v nedeljo, 14. t. m., popoldne. Zanimivo in poučno! Možje in žene, fantje in dekleta, se boste pri pošteni zabavi dobro nasmejali. — Bika patagonske pasme, katero hoče vpeljati deželni odbor po naših krajih, ima Franc Strmole v Praprečah in J. Brdek v Škocijanu pri Št. Rupertu. Toliko živinorejcem, posebno pa članom živinorejske zadruge na znanje. Strmole ima tudi mrjaščka jorkširske pasme. Oboja živina je jako lepa. — Dobro mu je zasolil tujec domačinu: »Ciganski pes (»Slov. dom«) je tako grd, da ga še na stranišče ne vzamem!« Nekaterim so pa laži tega lista več nego sveto pismo. Fej! n Na Dobrovi sta se veliki oltar in prižnica krasno prenovila. Delo hvali mojstra. Gospod Pengov je vreden naslednik pokojnega Andr. Rovšek. Kamnoseško delo je mojstrsko izvršil gosp. Jakob Vetorač iz šiške. Prenovljen oltar bodo presvetli knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič v nedeljo pred Velikim Šmarnom na novo posvetili. Na Dobrovo bodo prišli že v soboto preil Velikim Šmarnom in bodo ostali še v nedeljo in na Veliki šmaren ter vse tri dni izpovedovali. n Na Dobrovi, starodavni božji poli, bo bogoslužbeni red mecl šmarnimi mašami, to je med Velikim Šmarnom in praznikom Marijinega imena naslednji: Ob delavnikih bosta stalno po dve sveti maši, in sicer ob šestih in osmih. Ob nedeljah in praznikih pa boclo svete maše od petih zjutraj do enajstih dopoldne vsako uro. Ob devetih je slovesna. Pridiga bo ob pol šestih in ob devetih. Izpovedovalo se bo pi'ed praznikom od štirih popoldne do desetih zvečer. Ob praznikih in nedeljah od štirih zjutraj dalje. Izpovedniki imajd toliko oblast, kakor ob času sv. misi* jona. n Idrijske novice. Abstinenčni odseki so se jeli ustanavljati v naši okolici. V Idriji so takega ustanovili 31. jul. Udov bi pričakovali več. Čemu ta nepotrebni strah, vsaj enkrat v ted« nu se odpovedati družbi demona alko-i hola. Kdor pa čuti še več moči v sebi, ta se naj zaveže, da določeno dobo ne bo pokusil nikake alkoholne pijače, —i Železnica se zopet obeta Idriji. Dne 3. avgusta je prišla sem komisija od ministrstva, da si ogleda tla za proga Ljubljana - Vrhnika - Idrija - Sv. Lu< cija. Kakor znano, ima železniško ministrstvo pri sebi dva načrta za zveza Idrije s svetovnim prometom. Ta imenovani načrt je prvi. Zirovci so bili zelo hudi, ker se ni izbral drugi načrt, pa katerem bi tudi oni imeli postajo, in prav imajo. — Udarila je strela dne 5. avgusta okrog poldne v Rižah v hišo Jakoba Krapša. Naredila je nekaj škode in napravila bi bila kmalu ogenj, ako bi ga ne bili precej zadušili. —. Spodnja Idrija. Lepo slovo so naredili prijatelji in somišljeniki gospodu nadučitelju J. Bajcu ob njegovem odhodu iz Spodnje Idrije v Št. Vid nad Ljubljano. Slomškova podružnica se je poslovila od njega na sestanku v Žireh, izobraževalno društvo pa se mu je zahvalilo za njegovo sodelovanje kot tajnik, pevovodja, predavatelj na predvečer njegovega odhoda. Prifarci smo ga radi imeli. Gospod Bajec je, dasi miren, vendar odločen katoliški mož in je eden izmed tistih redkih učiteljev, ki so se držali pravih načel že takrat, ko je bila »Slomškova zveza« še v pri-četku. Naj se g. Bajec ravna po teh načelih povsod in tudi Šentvidčani ga bodo vzljubili. n Župni urad v Vipavi naznanja, da se bo običajni romarski shod v Logu pri Vipavi vršil na Vel. Šmarna dan, 15. avgusta t. 1., kakor po navadi. Če bo mogoče imeti shod tudi dne 8. septembra, se bo p. n. občinstvu pravočasno naznanilo. n Bogomila v Vipavi priredi na Veliki Šmaren gledališko predstavo v telovadnici vipavskega Orla. Vspored: 1, Bajulc: Je pa davi slanca pala. Narodna 2. Bajuk: Meglica. Narodna. 3. K, Burgarell: Nazaj v planinski raj. Besedo Simona Gregorčiča. Samospev a spremljevanjem harmonija. 4. P. Vola-1'ič: Divja rožica. Dvospcv s spremljevanjem harmonija. 5. * * *: Cvetina Bo-rograjska. Igra s petjem v sedmih slikah. 6. Srečlcanje v korist osirotele mladine. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina: Sodež 1 K, stojišče 40 vin. K obilni udeležba vabi »Bogomila«. n V Cerknico! Kdaj? V nedeljo, 21. avgnsia, ko bo v Cerknici velika ljudska slavnost. Dopoldne: Pozdrav gostov in odhod po trgu, služba božja pri cerkvi sv. Roka in ljudski shod pod milim nebom. — Popoldne: Litanijc v farni cerkvi, potem javna telovadba ! cerkniškega okrožja Orlov, pozdravi 82 zastopnikov raznih odsekov in društev, ter ljudska veselica z zelo lepim sporedom. Sodeluje godba in več pevskih zborov. — Dobrodošli vsi prijatelji in somišljeniki! n Velika poletna veselica v svetovni Postojnski jami. V nedeljo, 14. avgusta t. 1 se vrši v Postojnski jami velika poletna veselica. Ta čarobni podzemeljski svet, kateri meri nad 21 kilometrov, od teh je 6 kilometrov dostopnih občinstvu, zavzema vsled svojih premnogih prednosti — najrazličnejše kapniške oblike, čist zrak, izključna elektr. razsvetljava, jamska železnica, izvrstna pota, ležeč na glavni progi južne železnice — prvo mesto med vsemi jamami na svetu. V obširnih dvoranah bode koncertiralo več godb in vstopnina v jamo se je znižala na 2 K za osebo. — Veselica sc prične ob 3. uri popoldne (pri vsakem vremenu). Pri tej priliki bode vozilo več posebnih vlakov v Postojno. — Ustanovitev podružnice »Slovenske dijaške zveze« za Gorenjsko. 14. t. m. si ustanove gorenjski člani S. D. Z. svojo podružnico. Ob tej priliki prirede na Jesenicah veliko slavnost, na katero najvljudneje vabijo vse dijake somišljenike in vse prijatelje kat. narodnega dijaštva. Spored ji je: Ob 8. uri zjutraj sv. maša (služi tov. J. Klopčič) in cerkveni govor preč. g. župnika A. Skubica; ob 9. uri zborovanje v »Delavskem domu« S. K. D. D., otvori in vodi podpredsednik S. D. Z., iur. Josip Ba-saj z dnevnim redom: a) »O namenu in pomenu podružnice S. D. Z. za Gorenjsko«, poroča iur. Jak. Moliorič; b) »Katoliški laik in verska ideja«, govori teol. Matej Vilfan; c) čitanje pravil in volitev odbora; d) slučajnosti. — Od 4. do 0. ure popoldne javna telovadba jeseniškega telovadnega odseka s sodelovanjem gorenjskega kat. narodnega dijaštva in cvcntuelnih zastopnikov gorenjskih telovadnih odsekov. — Ob pol 8. uri zvečer v »Delavskem Domu«: a) Pozdravni govor (phil. L. Sušnik, predsednik »Danice«); b) narodna igra v treh dejanjih »Stari llija«, spisal Ig. Borštnik; c) prosta zabava. Pred in med igro svira »Orkester delavskega društva«. — Skušnja za javno telovadbo bo od pol 12. do pol 1. ure, skupno kosilo ob 1. uri. Kraj za oboje sc naznani pozneje. — Tovariši in gostje, ki sc žel o udeležiti skupnega kosila in po igri na Jesenicah prenočiti, naj naznanijo to na naslov: Ivan Krivic, predsed-nik S. K. D. D., Jesenice-Fužine št. 11. Tisti tovariši, ki hočejo prenočiti na Jesenicah že v soboto, 13. t. m., morajo to še posebe javiti. Vsi, ki mislijo prisostvovati dopoldanskemu zborovanju, morejo pravočasno priti z vlakom, ki odhaja iz Ljubljane ob 5. uri 40 min. 72 zjutraj in pride na Jesenice ob 7. uri 39 min. štajersko. Štajerski Slovenci na G o r e n j s k e m. V ponedeljek, dne 25. julija, se je okrog 1500 slovenskih romarjev iz Spodnjega Štajerja na dveh posebnih vlakih peljalo k Mariji Pomagaj na Brezje. Pozdravni govor v cerkvi je imel č. g. gvardijan. Prvo pridigo ob 4. uri popoldne je imel profesor Kociper iz Maribora, zvečer ob 7. uri pa državni in deželni poslanec dr. Korošec. Okoli pol 9. ure zvečer se je vršila veličastna rimska procesija. Slovesno je bilo, ko je poldrug tisoč vernih Slovencev z lučicami v rokah slavilo v gorečih molitvah in pesmih Marijo, našo kraljico. Cerkveni stolp je bil čarobno razsvetljen. Drugo jutro, dne 26. julija, nas je ob 3. uri vzbudilo mogočno streljanje in pritrkovanje zvonov. Pridigoval je župnik Gomilšek, slovesno sveto mašo pa je daroval v kapelici pred čudodelno podobo tinjski župnik Mcdvešček. Romarji so sprejeli vsi sveto obhajilo. Ob pol 7. uri so se podali na Bled. Vsi romarji so se vrnili zadovoljni domov. — Redekslu-čaj. Od Sv. Lenarta v Slov. Goricah se nam piše: S poslopja tukajšnje c. kr. sodnije visi že peti dan bela zastava v znamenje, da se v tukajšnjih zaporih ne nahaja nikak kaznjenec. To je za veliki sodnijski okraj gotovo čisto iz-vanreden slučaj. Zadnjikrat je vihrala bela zastava dne 18. velikega srpana 1908. To je najlepši odgovor na napade v »Marburgcr Zeitung«, ki pravi, da se največ zločinov dovrši v slovenskih pokrajinah. — Žrtev poklica. Te dni je umrl dr. Fritz Reuschel, ki so je pred dvemi leti pri svojih raziskava-njili o tuberkulozi okužil z bacili. Mož je bil kliniški asistent v Anini otroški bolnišnici v Gradcu. Koroške novice. Grozen požar. Iz Št. Vida v Podjuni: Dne 23. t. m., proti 5. uri zvečer, je nastal grozen požar v Rikarjivesi, ki je v kratkem desetim posestnikom 26 večinoma velikih poslopij z vsem, kar je bilo v njih, vpepelil. Ljudje so bili večinoma na polju, in ker se je ogenj vsled nastalega viharja hitro razširil, niso mogli kaj rešiti. Zgorelo jim je vse — nekaterim celo svinje. Škocle je nad 120.000 kron. Pomilovanja vredni so pa naši pogorelci, ker so zaporedoma obiskani po nesrečah, kakor: po podjedih, suši, pred dvema letoma in letos pred dvema mesecema po toči. Zavarovani so sicer vsi, a za majhne svote, katere ne bodo nekaterim šc za les zadostovalo. — Slovensko podjetje. Slovenci na Koroškem napredujemo, počasi sicer, a vendar le. In tak napredek v tužnem Korotanu je vendar razveseljiv. Pred par meseci je kupil grad Gainscncgg pri Guštanju (Gutenstein) z obsežnimi posestvi Slovenec g. Cele-stina. In ravnokar jc kupil neki slovenski konzorcij vrelec kisle vode s posestvom vred na Tolstem vrhu pri Gu-štajnu na Koroškem. Tolstovška slatina, dosedaj .Fcttcngupfcr Sauerbrunn' imenovana, je izborna namizna zdrai vilna kisla voda. • Gladbeck. V tekočih letih se je ta« korekoč vzdignila vsa naša lepa slovenska domovina v globoko narodni zavesti in trdno katoliškem prepriča« nju proti njenim sovražnikom — in i njo tudi Slovenci na ptujem, v Nem« čiji. Dokaz temu so mnogoštevilna slo« venska katoliška društva, ki se usta* navijajo. Pri nas v Gladbecku na West« falskem smo preteklo jasen ustanovili »Katoliško društvo sv. Barbare za slo« venske rudarje«. Glavni namen dru* štva je, podpirati vero in nravnost iq narodno zavest. Društvo lepo napredu« je; začetkoma je imelo nekaj nad 3(1 udov, zdaj jih ima že nad 100. Dn« 11. septembra t. 1. bodemo praznovali slovesnost blagoslovljenja zastave, ka« tere se bodo udeležila tudi druga tu« kajšnja slovenska katoliška društva« Ker društvo pri svojih zmernih dohod« kih ni moglo samo iz svojih sredstev kupiti zastave, je moralo iskati pomo8 v ljudoljubni podpori. Pred vsem m let vštevši davek. 8 K K Si B 8 8 & 8 8 Strokovni zdravnik za očesne, ušesne in 2256 vratne bolezni ,_i §j je odpotoval 8 & ® m m m m m m m s