LETO XXIII. FEBRUAR -MAREC 1974
f**
MISLI
(Thoughts)
MESEČNIK ZA VERSKO IN KULTURNO ŽIVLJENJE SLOVENCEV
V	AVSTRALIJI
USTANOVLJEN LETA 1952
Izdajajo
*
Urejajo in Pr. Baiil A. Valentine, O.F.M.
19 AVeckett Street, KEW, Victoria, 3191. TeL: «677*7 ♦
Naslov: MISU P.O. Box 197, Kav, Vic., 31*1 *
Letna naročnina $4.00 (izven Avstralije $5.00) m plačuje vnaprej
*
Rokopisov n* vrafiaoo Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema ♦
Tlika: Potyprint Pty. Ud, 7a Raihrajr Plač«, Biohmnad, Victoria, >121
VSEBINA
V svetem letu smo — Pismo Pavla VI. — stran 33 Bogkov kot — Emilijan Cevc — stran 35 Razmišljanje o slovenski šoli — Anica Kralj — stran 37
Kako smo se nekdaj postili — Pripoveduje Bohinjčan — stran 39
Slovenski svet in “misli" — N.N., Avstrija — stran 40
Moja rast (ob Dolenčevi knjigi) — Urednik — stran 41
Post je . . . — Ivan Dolenec (odlomek) — stran 42
Skesani grešnik — Lev N. Tolstoj — stran 43
Naš Kras — Marcela Bole — stran 44
Afrika se oglaša — p. Evgen Ketiš — stran 45
Srečala sva se . . . (Mladostni spomini) — p. Bazilij — stran 46
Olje - arabsko orožje — Jaka Naprošen — stran 50
P. Bazilij spet tipka — stran 51
Izpod Triglava — stran 54
V času obiskanja (Jezusov čas) — stran 56
Dravsko polje (Geološka katastrofa — slovenska krasota, V)
—	Stanko Ozimič, B.Sc. (Geology) — stran 58 Zdaj vem . . . (pesem) — Vladimir Kos, Tokio — stran 59 Dva počitniška tedna
Taborjenje na Mt. Mileni — s. Miriam — stran ^ Počitnice ob morju — p. Stanko — stran 61 Avstralski KARRI — stran 62
V Avstralijo pridejo Minores ... — p. Valerijan — stran 63 Izpod sydneyskih stolpov — p. Valerijan — stran 64
Ob križu (pesem) — France Lokar — stran 66
Pamet se je odprla (povest-nadaljevanje) — P. Bernard — stran 67
Urednik kramlja ... — stran 67
Naše nabirke — stran 69
Z vseh vetrov — stran 72
Kotiček naših malih — stran 75
Križem avstralske Slovenije — stran 77
NAROČI
IN
BERI!
KOGAR ZANIMAJO DOKUMENTARNE KNJIGE za razumevanje najtežjih let slovenskega naroda (1941—1945), lahko pri MISLIH naroči sledeče knjige:
TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAAO KRVJO (izjava prič o teharskih dogodkih 1945) — Cena 50 centov.
PRAVI OBRAZ OSVOBODILNE FRONTE (IL in
Til- del) — Zbral Miha Marijan Vir, Argentina — Cena vsake knjige $1.50
ODPRTI GROBOVI (III. in IV. knjiga dokumentov) — Zbral Franc Ižanec, Argentina — Cena vsake knjige $2,—
BELA KNJIGA (izdana v ZDA) prikazuje razvoj 1941 —1945 ter vsebuje 10.000 imen v tem oddobju pobitih Slovencev ter vmjencev iz Vetrinja. Cena $5.—
Danes je vse to že zgodovina in jo je vredno iz vseh virov trezno prebirati in presojati, četudi domovina te prilike ne daje niti študentom. Za nekoga, ki je študiral doma in ga snov zanima, knjige nudijo lepo priliko spoznati dobo tudi z druge strani.
PAPEŽ JANEZ DOBRI (življenjepis) — cena 75 (
JEZUSOVO ŽIVLJENJE (Franfois Mauriac) — * na $1.—.
MATI MLADIH CERKVA (Franc SvoljSak) —
50 centov.
PLAMTEČI OGENJ (življenjepis W. Httnennafl"
o	Piju X.) — cena 75 centov.
KNJIGA O INDUANCIH — Njih življenje in * vade zanimivo opisuje škof Friderik Baraga. Cena ( dolar.
ZADNJI DNEVI JERUZALEMA (Svetovnoznani * man J. Spillmanna) — Cena $1.50
LJUDJE POD BIČEM (Odlična trilogija izpod f resa KARLA MAUSERJA iz življenja v Sloveniji &e in po vojni) — Cena vseh treh delov je s poštfl^ vred $7.—
PASTIRJEV GLAS V TUJINI (L del) — Zbir* pisem, govorov, pridig, duhovnih misli in člankov f kojnega škofa dr. G. Rožmana zdomcem. — Cena $?•'
Priporočamo tudi anglelko knjigo (topna izd*!’ SHEPHERD OF THE WILDERNESS. življenjepis povest o. Frideriku Baragu je napisal Amerika** Bernard J. Lambert. Bila bi lep dar vsakemu avstf* ikemu prijatelju. Cena en dolar.
LETO XXIII.
FEBRUAR/MAREC, 1974
19 svetem letu smo
S tem pismom je lani papež napovedal SVETO LETO KRAJEVNIH CERKVA. Pisal ga je kardinalu Maksimiljanu de Fiirstenbergu, predsedniku Osrednjega svetoletnega odbora. Tako zvemo iz vira samega, kaj Cerkev pričakuje od svojih vernikov v tem letu: prenovo in spravo, ki naj prineseta nam samim in svetu edinsbo in mir.
^ nedeljo, dne 10. junija, na binkoštni praznik,
Se v vseh cerkvah po svetu uradno začne tisto ob-
gibanje duhovne prenove, ki bo dosegla
SVoi vrh leta 1975 v Rimu. Zato hočemo Vam,
S°spod kardinal, ki smo Vas postavili na čelo
OSrednjemu odboru za sveto leto, na kratko razlo-
^'tl> kakšne cilje hočemo doseči s to iniciativo,
okšen duh naj po naši želji vlada v tistih, ki se
° odzvali našemu povabilu, in kakšne sadove
“Paino	nabrati z milostjo	Svetega	Duha,	v	čigar
Cl Se	zdaj odpravljamo	na pot.
Kakor smo pojasnili že s svojim prvim ozna-
n,loni dne 9. maja, želimo s svetim letom doseči pr
To se
v notranjem svetišču, kjer naj vest po veri in Pokori (prim. Mr 1, 15) izvede človekovo spre-rnjenje in naj teži k popolni ljubezni.
Sum	neskončno usmiljeni Bog	je po	Jezusu,
sxojem	Sinu, odrešil svet	in zdaj	kliče vse	ljudi,
ne bi koga izvzel, da se udeleže sadov njego-e8a odrešenja (prim. 1 Tim 2, 4), in s svojim Du-0rn deluje, da ljudi odreši (prim. Rimlj 8, 10 sl.).
Cerkev je prepričana, da more le iz tega no-anjega delovanja iz.virati tudi sprava med Ijud-
Prenovo človeka in njegovo spravo z Bogom, dopolni predvsem v človekovi notranjosti,
mi kot družbena dimenzija zaveze, sprava, ki more obsegati vsa področja in vse ravni življenja, odnose med posamezniki, med družinami, skupinami, kategorijami in narodi. Tako naj postane sprava, kolikor je človeški slabosti in pomanjkljivosti človeških institucij mogoče, kvas miru in vesoljne edinosti.
Zato si Cerkev prizadeva, da moč Kristusovega odrešenja utrdi vezi vere in ljubezni v Kristusovi krvi (prim. Kol 1, 20) med verniki, v škofijah, v župnijah, v redovnih skupnostih in v drugih središčih krščanskega življenja in apostolata, pa tudi v Cerkvah, doslej še ločenih od nas. Binkošti milosti bodo tako mogle postati tudi binkošti novega bratstva.
To je duh, ki bo, upamo zacvetel v vseh slovesnostih svetega leta.
Zato želimo, da bi ponovno odkrili vrednost spokornih del kot znamenje in pot milosti ter kot prizadevanje za notranjo prenovo, ki dobi polno učinkovitost v zakramentu pokore. Ta zakrament je treba prejemati in deliti po cerkvenih predpisih, za zasebno in skupno prenovo na poti zveličanja (prim. Apd 16, 17).
Zdi se nam, da more biti zunanji izraz, pri-
lika in nekaka sinteza spokornih del, ki bodo dobila svojo krono v obhajanju evharistije, romanje, ki so ga po avtentičnem izročilu krščanske askeze vedno opravljali iz pobožnosti in potrebe po zadoščevanju. Tudi danes morejo romanje navdihovati enaki nagibi, pa naj se to opravi v oblikah, podobnih nekdanjim rimskim, ali tako, da porabljamo sodobna komunikacijska sredstva.
Vendar je potrebno, da romanje spremlja, razen molitve in pokore, tudi bratska ljubezen, ki je jasen dokaz ljubezni do Boga (prim Jan 4, 20, 21; 3, 14) in jo morajo posamezni verniki, njih združenja, skupnosti in ustanove skazovati z deli usmiljenja, tudi telesnega, do najbolj potrebnih bratov. Tako bo sveto leto zares razširilo prostor ljubezni v Cerkvi in bo napovedovalo prenovo in spravo v vesoljnih dimenzijah.
Da bomo te cilje lažje dosegli, želimo, da se romanje opravi v vseh krajevnih Cerkvah, v stolnicah in na božji potih, tako škofijskih kakor narodnih. Ta romanja naj bodo nekake vmesne postaje na poti v Rim, vidnemu središču vesoljne Cerkve v letu 1975. Tu bodo predstavniki krajevnih Cerkva končali pot obnove in sprave, bodo počastili grobova apostolov in obnovili svojo zvestobo Petrovi Cerkvi. Mi pa jih bomo, če bo božja volja, sprejeli z odprtimi rokami in z njimi skupaj pričali za edinost Cerkve v veri in ljubezni.
Srčno želimo, da se na tej poti k “studencem odrešenja” (prim. Iz 12, 3) našim sinovom, ki so popolnoma združeni s Petrovo Cerkvijo, pridružijo na njim možen način tudi drugi Kristusovi učenci in vsi tisti, ki po drugih in očitno daljnih potih s pravilno vestjo in dobro voljo iščejo edinega Boga (prim. Apd 17, 27).
Konkretne programe romanj in drugih pobožnih vaj za prenovo in spravo bodo nedvomno za krajevne Cerkve izdela_le škofovske konference, ki bodo upoštevale tudi krajevno miselnost in krajevne navade, pa tudi cilje svetega leta, ki smo jih zgoraj osvetlili.
S svoje strani romarjem naročamo, da molijo po naših namenih in po namenih vsega škofovskega zbora, se na določenem kraju udeleže skupne slovesnosti ali nekaj časa premišljujejo pred Gospodom, končajo naj pa s tem, da molijo
ali pojejo, očenaš in vero, dadajo naj pa kak vzklik- k božji Materi.
V	odgovor tem preprostim in odkristosrčnim izrazom, s katerimi bodo verniki krajevnih Cerkva• pokazali resnično spreobrnjenje in izpovedali, dol hočejo ostati v ljubezni do Boga in do bratov j ter jo celo krepiti, bomo mi, ponižni služabnik Kristusa Odrešenika, dovolili na predpisan načini dar odpustka. Ta dar bodo prejeli tudi tisti naši'■ sinovi, ki se ne bodo mogli udeležiti romanja, ker jih bo zadrževala bolezen ali drug pomemben; vzrok, a se bodo duhovno pridružili s tem, da bo-\ do doprinesli svoje molitve in svoje trpljenje.
Cerkev, ki izvršuje “službo sprave” (prim. 2| Kor 5, 18), nudi s svetim letom posebno pri'j ložnost in posebej vabi, da bi vsi, do katerih bo prišla njena beseda — to so naše želje in gorečni molitve — in ki jih bo v srcu ganila neizrekljivi milost, bili deležni krščanskega veselja, ki je sad odrešilne moči Odrešenika.
Končajmo to pismo s tem, da izrazimo upa' nje, ki ga imamo s proslavo bližnjega svetega leta. Cilj svetega leta je, ponavljamo, .prenova in sprava — kot notranje dejstvo in kot ustvarjanjl\ edinstva in miru, ki se iz duš, prenovljenih in spravljenih v Kristusu, razliva na vso Cerkev na vso človeško družbo po poti ljubezni, kateri sad je pravičnost, dobrota, medsebojno od pušča'\ nje, darovanje samega sebe in svojih dobrin m brate. Z eno besedo, upamo in želimo, da bo prt' novljeni krščanski smisel življenja prečistil du&\ in se obilno razlil po svetu za zveličanje vseh.
To smo vam, gospod kardinal, hoteli sporO', čiti na ta večer pred pomembnim razdobjef1' cerkvene zgodovine naših dni, katere simbol bo\ ob svojem času, odprtje svetih vrat. Blagoslavlja' mo Vas in vse, do katerih bo prišel naš glas, K obilnim izlivom našega srca, očeta in ponižnega služabnika božjih služabnikov.
Iz vatikanske apostolske palače, dne 31. majA na praznik vnebohoda našega Gospoda, v des(' tem letu našega papeževanja.
///'
EMILIJAN CEVC
BOGKOV KOT
REDI PROSTORA vsakdanjih skrbi, sredi krep-da63' ^'*avega življenja ljudi, ki se sklanjajo k zemlji, > tudi sredi naših grehov, čebelnjak milosti božji K°T nad mizo . . .
bi VS° *1'*0 razteza križani Bog svoje roke, kakor
otel z njimi povezati hišne stene, kakor bi hotel
VseSV°lfm objemu združiti vse naše maloverne duše,
naš naSe kretn*e ’n vse, kar napolnjuje in dopolnjuje
lja^e življenje. Njegova podoba se je zajedla v nas
drv°r ^lR*ourn'kova struga, kakor sekira, ki jo zvečer
. ,ar z vso silo mišic zasadi v debelo macesnovo taalo
Cln^'“ n' 'ePe»a v tem razpetem Jezusu za naše lažnive
kast	^e'° mU s*°^°’ iztegnjeno 'n rumen-
sr V' ^ak°r kačnikov cvet Le prtič okoli ledij je Tejk ln velike rane po telesu so rdeče kakor mak.
. e kaplje krvi se mu prelivajo po prsih, zapestjih krvSt°^a ' ^o^enega sorazmerja ni v Odrešenikovem avečem telesu, nobene miline v njegovem obrazu, nr(. neni° trpljenje, kakor ga je doživel v svoj duši Zimf	rezbar, ko je s težkimi, nerodnimi rokami v
jn S ^ dneh rezljal na kolenih bridko martro božjo. ?Us^rav v tej otroški žalosti počiva velika lepota. Je-in a	trpi; dan za dnem preživlja smrtno grozo
raj0!' °(lre5enje. In sleherno uro nas pretresa krik umi-Ust	.®°®a’	se izvija iz teh odprtih temnordečih
kak	Pn nas	poznamo ta smrtni krik: slišali smo,
so ga kriknila usta drvarja, ko ga je podrlo dre-rjutiUS'ta Pastirja, ko ga je zasulo v plazu, slišali smo fuli IVmo’ ko se ji je zarezal nož v goltanec, in Ucjar Sino £a v umiranju dreves, ko so se zrušila pod cem sekire . . . Tudi te, v smrtnem trepetu razprte žilarn^nam° 'n drEetai°ee roke z napetimi modrimi j, ’ m°Cne in žive kakor korenine dreves. . .
°dre" .SCC*amo za mizo, živi Bog z nami v svojem 8o?x|SUj0^em um'ranju, ko odhajamo na polje in v veSeii 'H ^ divini, nas spremlja njegov blagoslov. Nad svati bedi in nad prvim jokom dojenčka —
(Iz zbirke “Preproste stvari”)
nerazdružen del naše biti je postal, tečajna zvezda naših domov, in nikoli mu ni dovolj prijateljstva človeških otrok. Že staro mater je sprejel ta trpeči pogled, ko je stopila s poročnim vencem v hišo, in ko je zazibala sina in vnuka, je Jezus že prav tako razpenjal prebodene roke kakor danes, ko strmim vanj jaz Že takrat sta ob križu klečala ta dva angelčka s svečniki v rokah ter se tako zmrdnjeno držala, kakor bi bila sveti Marjeti olje izpila. Najbrž se tudi onadva bojita mrtvaške glave pod križem, ki otroke navdaja s takim strahom .. .
Morda bi bilo trpljenje celo za samega Boga prehudo, če bi ne trpela ob njem Marija sedem žalosti! Sedem zlatih mečev ji prebada srce, sedem mečev, kakor velik cvet. Nikdar ne bomo mogli doumeti, kakšno bolečino ji povzroča sleherni izmed teh mečev, toda vsako uro spoznavamo, v kakšno tolažbo je nam... Če bi vprašali naše matere, katera Marija jim je najljubša, bi gotovo odgovorile: “Žalostna.. Jezus je hvaležen usmiljeni roki, ki mu je za pomoč v trpljenju dodelila podobo žalostne Matere poleg križa.
O, nevesta Jagnjeta, ki delaš družbo Mariji — sveta Barbara! Vsi vemo, kako te je dal divji oče Barbaron zazidati v temen stolp in so ti sami angeli stregli, ti pa si častila sveto Rešenje Telo. Nazadnje pa ti je hudi Barbaron z mečem odsekal glavo. Zato imaš v rokah stolp in zlat kelih s. hostijo ter velik, velik meč, na glavi pa zlato krono. Oj, ti ljuba sveta Barbara z rdečo haljo in modrimi očmi — pomagaj nam v smrtni uri!
Oči svete Lucije so kakor dve svetlomodri slivi, ki ležita na belem- pladnju. Kita rož se usipa izpod modrega neba in zdi se mi, da sveto dekle ne ve, kaj bi počela s temi očmi, ki jih drži na krožniku pred seboj. “Le zakaj mi jih še dajete v roke”, vprašuje, “saj sem jih vendar že darovala Bogu”. O, sveta Lucija, če bi zaupal vate, bi mi danes najbrž ne bilo treba nositi naočnikov. Toda kljub temu ti bom prinesel tistih majhnih rož, ki se skrivajo med travo in so dobre za oči, saj jih gotovo poznaš, smetlika jim pravijo ...
Pa nebeški tesar sveti Jožef z žago in božjim Otrokom! Dobri starec s kodrasto brado ne sme manjkati v nobeni hiši. Potomec starih kraljev se je naselil nad našo mizo ter nas varuje s prav tako skrbjo, s kakršno je bedel nad otroštvom betlehemskega Deteta. Njegova lilija je tako bela, da že kar na modrikasto vleče in njeni prašniki so zlati.
In tu je sveta Ana, h kateri molijo matere, ko prisluškujejo prvim utripom novega srca pod svojim
srcem! Veliko knjigo drži v naročju ter poučuje deklico Marijo. Z levico jo objema čez ramo in s prstom desnice kaže za knjigo. Morda že sluti veliko poslanstvo svoje hčerke, morda ni več daleč tisti pomladni dan, ko bo angel Gospodov pokleknil pred Marijo in se bodo začele dopolnjavati besede, ki jih morda prav zdajle govori hčerki: “Rodil se bo Mesija, ki bo odrešil svoje ljudstvo. . .”. In Marija pazljivo posluša. Roke sklepa na prsih in na lahno sklanja glavo. Prav zadaj pa se zadovoljno stiska sveti loahim, ves ponižen in preprost, čeprav je duhovnik v hiši Gospodovi.
Le kaj bi počel kmet v nebesih, če bi ne imel tam gori polja in gozda in živine? Zlatih palač bi se kmalu naveličal in sredi angelskih koncertov bi pogrešal domače harmonike in pastirske piščali. In kaj naj se, dobra duša, pomeni s škofi in vitezi? Preučenih odgovorov ni bil vajen, o vremenu in poljskem delu pa se v nebesih gotovo ne menijo. Toda Bog skrbi za vse, pa je dal tudi kmetu svetnika, ki pozna kmečko življenje in ki bi tudi v nebesih ne mogel strpeti brez svojih voličkov in zemlje. Ko bo stopil naš kmet čez nebeški prag, bo že zagledal svetega Izidorja, nebeškega kmeta, pastirja na božjih poljanah, pevca ob rajskih potokih . . . Prav gotovo mu bo sveti Izidor prvi pritekel naproti, saj visi njegova slika v slehernem kmečkem domu. .. Na njej kleči svetnik sredi travnika, pod hribom s cerkvico, ki ima dva stolpa in rdečo streho. Spredaj orje na rumeni njivi angel z zlatimi krili, plug pa vlečeta dva rjavordeča volička. Na desni rase veliko, brestu podobno drevo s tremi krošnjami... Te slike se nikoli ne morem dovolj nagledati. Zdi se mi kakor posvečen odmev kmetovega trpljenja. Prav na to sliko mislijo otroci kadar pojo:
“Svet Izidor ovčice pasel, lepo žvižgal, še lepše pel..
Da, toda hišo in hlev varuje tudi sveti Florijan: 36
operjaničeno čelado ima, rdeče bandero ter zliva rumene golide vodo na gorečo cerkev. Njegov boj'} ni tovariš sveti Jurij pa varuje naše duše pred hudi&' vim zmajem. Velik junak je, čeprav ima obraz petlet' nega, prestrašenega otroka, kajti ni kar tako porini11 sulico v gobec zelenega zmaja, ki mu šviga ogefli iz žrela.
In končno podoba zadnje večerje: trinajst mož je. zbranih okoli okrogle mize. Eden drži v rokah keli*1 in kruh. Nemo strmenje je v teh obrazih, božja besed* jim zveni v ušesih — še nas napolnjuje, še nas posv? čuje. V to sliko se ozira kmet, kadar moli. “Daj nar1’ danes naš vsakdanji kruh ...” — Toda z grozo zagle' dam, da ima eden izmed dvanajsterih mošnjo v roka!1 in zelenega hudiča za vratom . . .
O,	preprostost steklenih podob, obrobljena z o8' rodnimi črnimi okviri, kakšna pesem zveni iz tebe< kako velike stvari nam hočeš povedati! Česar ni /mogl5 prebrisanost modrijanov, je tebi uspelo: priklenila 51 nam srca na lestev med nebom in zemljo.
Kajti to lestev ti pomaga presti sam Sveti Dul1 ki se spušča v stekleni krogli nad mizo. Resnično ** spušča iz nebes, čeprav se nam zdi, da visi le na dolS1 žimi izpod stropa. Vse preveč verjamemo samo oče^ in premalo srcu. Srce pa nam pravi, da Sveti Pllf resnično biva v naši sredi: iz vsake modre besed* zveni in iz vsake molitve. Druži nas z vsemi, ki v*j rujejo vanj...
Staklena buča se lepo sveti in okna odsevajo v ofi s svojimi križi in rožami. Včasih se mi zazdi, da golo*’’ ček v njej na lahno utriplje s krili, tako na lahko, bi naletaval sneg. Njegovo telo je iz zlatega in srebf nega staniola in v rdečem kljunu drži papirnato hostij0 Peruti in rep so mu iz pahljačasto nabranega papM* in pod rijim so rože iz rdeče volne. Tako visi nad fi1' zo ter nas gleda z velikimi rdečimi očmi. Vera na$
Bogkov kot Prešernove rojstne hiše
0 etov in mater je vedela, da mora Sveti Duh blago-s avljati s krili vsa naša dela, ter ga je hotela vedno imeti pred očmi.
*
V	navzočnosti teh dobrih nebeških gostov nad mizo *.lr|o razgrnjena njiva. Vsaka naša beseda in kretnja 0 1 lepši pomen in je polna novega upanja. Srce se nam očiščuje pred njimi do dna. Niti najmanjši greh nani ne ostane prikrit, vse se razgalja — pa tudi od-Pusča. Ena sama očetova ali materina kretnja pred zem zaleže za devet pridig. Ni me zlepa pretresel ..T staVek tako, kakor besede iz “Mojega življenja”: ..at se je zgodilo nekaj zelo čudnega. Mati me je Izb 6'a nara^° za obedve roki, šla je z menoj preko e v kot pod razpelom, tam me je pokrižala trikrat P° vrsti.
‘Ti moj fant!’ je rekla. Nato pa je na glas zajokala, sam ne vem zakaj.”
*
Jezus, naš trpeči brat, ne sme nikoli zapustiti svojega kota, kakor ne lastovka svojega gnezda pod na-puščem. Tudi če hišo prodajo — Bog mora ostati, ker je hiši temeljni kamen in vez njenih oglov. Le za božič se umakne jaslicam. Mož bolečin napravi prostor Otročičku, ki je že določen za trpljenje. Tako spremljamo Boga vse leto v njegovem veselju in bridkosti in Bog nas v veselju in žalosti. In svetniki se nam vse leto nasmihajo z rdečimi ustnicami ter se pomenkujejo z nami. Ne slišimo njih besed, toda srca čutijo.
Oljčna vejica z blagoslovom zadnje cvetne nedelje je zataknjena za ramena križa — varuje nas pred hudo uro ter odganja bolezni od hiše.
Ražmišlj anje o slovenski šoli
Članek je objavila ANICA KRALJEVA med svojimi vzgojnimi prispevki v argentinskem slovenskem tisku. Ponatisnila ga je tudi clevelandska “Ameriška domovina” — znak, da čutijo pri slo>enski šoli s strani staršev iste težave. Mi nismo na boljšem in bo članek dobrodošlo razmišljanje tudi staršem avstralske Slovenije. — Urednik
Dobila
SPOŠtOVi,
n'mive
sem pismo, ki sem ga z velikim zanimanjem
J. y,	J...... . ~ , IVI »Vlil O	*	VHIllUi	LUllllllUilJVIIl
n ...	' ^iše 8a nepodpisana učiteljica iz ene izmed
pism 0snovn'h šol. Upam. da mi ne bo zamerila, če k v celoti priobčim, saj to storim z zavestjo, da °nim k°f'st'*a ne samo sedanjim staršem temveč tudi m> ki se na ta poklic pripravljajo.
PISMO:
ana gospa! Vedno rada preberem Vaše za-
v iT-i. ln I,raktičnovzgojne članke. Predvsem vidim na"*'- 'a*° skrb za naš mladi slovenski rod, ki raste se zemlji. Prav zato sem že večkrat mislila, da bi Vc(jn am °glašala, saj kot učiteljica v slovenski šoli jem znova srečavam probleme in težave pri na-ltle. ® “ za vzgojo slovenskih otrok. Morda bomo v ojni podpori več dosegli. ya	šolskega leta me je le pripravil k pisanju
„a ’ raga 'n spoštovana gospa! Naše šole so se znova ierj °.1,1 c s šolarji. Prišli so od blizu in daleč. Neka-do l.Zmet* nJ'h so poldrugo uro na vožnji, da pridejo sreeen<)'^nS*ie — pa so le tudi letos prišli! Kako kosta •	n	vcsc* J’e človek, ko gleda te plavolase in
jaj0	Jc'c	Savice, ko polne zdravja in veselja priha-
starSJ šolo! Večkrat občudujem in spoštujem žrtve vso	V’	^	so s tem v zvezi. Ob tem trudu občutim
Jl ov° hupanje in zahvalo za naše delo.
Toda tudi v to začetno veselje večkrat pade grenka kaplja. Enega ali dveh šoloobveznih otrok ni več v šolo. Sošolci povedo, da jih ne bo več. Znamenje, da so v tistih družinah zmagale manjše vrednote nad >ečjimi. In za vsak tak primer je človeku tako zelo žal...!
Tarejo me pa tudi tele skrbi, posebno sedaj v začetku šolskega leta. Iz izkušenj vem, da starši v mnogih primerih pričakujejo preveč samo od šol. Boli me, ko najdem premalo sodelovanja. Razumem in vem, da je treba več časa in pažnjc posvetiti tukajšnji šoli, saj gre tu za otrokovo bodočo eksistenco. Ne razumem pa. da v nekaterih družinah starši (vsaj včasih) niti ne pogledajo slovenskega zvezka in se tudi ne zanimajo, če je bil otrok v šoli vprašan, če je znal in kako se je obnašal. Kako naj bo tak otrok navdušen in kako naj ima skrb in veselje za slovensko šolo in za vse, kar je slovenskega? Kako naj ljubi in spoštuje, kar starši omalovažujejo? Po otrocih lahko sodimo, kako je v družinah. Dobro čutimo, če je v njih zavest še živa, ali tudi če vsak dan bolj podlegajo tujemu okolju. Trud za ohranjevanje slovenstva je omagal... Zakaj? Kako? se vprašujemo.
Prosim Vas, spoštovana gospa, da bi ob priliki le opozorili v Vaših člankih tudi na te pomanjkljivosti,
ki postanejo za nas lahko usodne. Vendar želini, da bi nas ob temnih oblakih, ki sem Vam jih naštela na našem slovenskem nebu, še vedno bodrilo zlato sonce.
Prisrčno Vas pozdravlja	N.	N.
Pismo je polno skrbi in ljubezni do naših otrok, pa tudi jasno govori o napakah staršev, ki jih odkriva preko otrok. Otrok ima čudovit čut, da svoje starše pravilno sodi, čeprav še ne bi znal tega povedati. Recimo: točno bo čutil, če se njim slovenska šola ne zdi važna, morda celo nadležna. Sam bo postal do nje brezbrižen.
Ohranitev materinščine je za vsakega človeka stva vesti in ponosa, brez ponosa pa noben narod ne mo® dolgo živeti.
Šola v materinem jeziku je blagodat, pomaga na® ohranjevati predragocen dar jezika in z njim tud duh naših dedov in pradedov. Najlepše in tudi naij bolj žalostne občutke moremo izraziti le v materini ščini in na način, ki je vsakemu narodu svojstven. J
Videla sem solze na obrazu starejšega emigranta Oj zvoku slovenske narodne pesmi. “Samo moliti še znatfj “po naše" in pesmi, naše pesmi!” je otožno vzdihnil Kako pa bo z našimi otroki?
Naša koroška zibelka —
GOSPA SVETA!
Ti si z zvezdo vere zvesto nam kazala pravo cesto skozi vse megle, viharje;
Ti si z nami rušila vseh zmot napade . . . Ti nas vodi — močne, mlade — v veliki vek kot zidarje!
Misli, Februar/Marec
197'
KAKO SMO SE NEKDAJ POSTILI
Ta spis jc pred leti prav po domače napisal osemdesetletni gorenjski starček. Če bi danes še živel, bi imel preko sto let. Že takrat, šc bolj pa danes, bi nam lahko dodal prav po gorenjsko: “Grinte grintave, moderne, ki nobene žrt\ e ne znate več sprejeti!..
Od posta res ni dosti ostalo, pa še tisto malo mnoge komaj briga. Pomehkuženi in vsega presiti, brezbrižni kristjani, brez misli na lačni del sveta, gredo mnogi svojo pot... Ne bi verjel, da bodo v svojem obilju in samoljublju dočakali starost našega Gorenjca. Tudi umreti jim ne bo tako lahko, kot je bilo njemu...
. ZDAJ SMO V POSTU. ("POSTU” bi bilo pravičnej-e napisati! — Op. ur.) Pa mislite, da se nekdaj nismo P°stili? in še kako! Napovedal vam bom, kako je bilo Pr* naši hiši, ki ni bila gruntarska. Kajža je bila in Srn° J°vili tabrhe in delali prav vse, kar nam je prišlo Pod roke, da smo se pretolkli. Pri vsem delu in pri
silnem
druži
pomanjkovcu smo le dočakali kar vsi člani “ruzine skoraj devetdeset let, naš ded pa je prišel še ez to številko v svoji pratiki.
Rekel sem, da vam povem, kako smo se mi postili. avi post se je začel na pustni torek opolnoči. Tedaj Sl)1'° _Pr' vseh hišah “pusta poganjali”. Miza je bila , zena s suho svinjino, pogača je bila na mizi in vr ane latvice flancovtov, krofov. Jedli smo tako, da 7110 res kar počivali ob jedi. Prenehali in se spet lotili.
ankov ni bilo. S polnočnim zvonom pa je bilo vsega '°nec za celih štirideset dni.
Potlej se je začelo. Jutranjega kosila ni bilo. Šele kar°'^ ^eset'k’ enajstih so nam postavili na mizo to, -lc bilo pred postom že ob sedmih zjutraj na mizi. Ur^°*danske južine ni bilo. Pač popoldne okrog pete malica: navadno fižol, zabeljen z jesihom in s dplJo olja iz žira, ki smo ga sami naprešali. Žirovo Cv 'ma res bolj divji okus, pa je kar dobro mastno, bil it 113 ^rovem °UU je pa imenitna. Za večerjo je cah 811 23 c*nem 'e s°k (močnik) in krompir v obli-■ Toda ves post ni bila nobena jed zabeljena z nih£J° maslom že, pa malokdaj. Prav tako tudi nik ' 01 °*cus^ mesa, še za grižljaj ne, ne na delav-Sej3n'n ne na praznik. Ne rečem, da smo ob tem po-
to garali in vlekli. Navadno delo v postu je bilo je' h f Sm° ceP'^ ’n žagali drva, trebili travnike, če tove'0 Prav^no vreme, brskali krtine, popravljali plo-Oro,. °^r°g vrtov in postorili še kaj s tem, da smo n.( ie P0Pravili, toporišča, grablje spravili v red in v cn°,V0 nasadili. Tudi v delavnik smo skočili večkrat nismo ’ ^ar S'cer n' k‘'a navada in tudi utegnili
Morebiti
ga
mogi
porečete: Aj, imeli ste mleka na pretek, ki
mnoge družine nimajo! Pri naši družini dolgo nismo
Marici reC^’ krave. Imeli smo dve kozici, pridni mle-pa . ena je bila gamsa z velikimi rogovi, druga mleko mulca, ta pa brez rogov. Kaj prida si z T&,m. s*cozi post torej nismo mogli odpomoči. in n )e torej naš post nekdaj pri vseh družinah vseh hišah. Ljudje pa so si nalagali še drugačne
poste. Moj dober mladostni prijatelj — dasi je bil nekaj križev starejši od mene — ta je opravil svoj post takole: Bil je ovčar. V planini si je kuhal samo po enkrat na dan, sicer je grudil le suh kruh. “Zato”, je rekel, “si izgubljene večerje nadomestim tudi v postu s kašo in sokom, za post pa naredim takole: Ko zapoje postni zvon, potegnem zadnje dime iz če-dre, nato zvijem mehur s tobakom, vzamem si iz žepa kresanje (na to ni bilo davka, kakor ga danes na moderno kresanje pišejo) in vse skupaj s čedro vred denem pod tram na polico in se ne dotaknem tobaka, dokler ne zazvoni alelujo.”
Za drugega dobrega prijatelja vem, ki je bil godec in je muziciral pri vseh svatovščinah in plesih. Na pust opolnoči je odvil strune na škantu, obesil gosli na tram in se jih ni dotaknil ves post.
Za tretjega vem, ki ni mogel mimo krčme, da bi si ne bil privoščil frakeljček ta močnega. Eno je bilo, ali je vozil gnoj na njivo ali se vračal iz mesta — kjer je Bog roko ven molil, povsod je ustavil konja.
V	postu pa je švrkfnil po konju in se hitro potegnil mimo.
Tako smo se postili nekdaj. Celo tisti fant, ki je enkrat ali drugič voglaril tudi med postom okrog okna pri svoji izbrani, ni imel kredita ne pri dekletih in ne pri ljudeh sploh.
Še dobro vem, kako sva z bratom na veliko soboto čakala, da je odbilo polnoči. Planila sva v shrambo in snela z ražlja klobaso ter jo po štiridesetih dneh posta zaužila. Kakšen vonj je puhtel od nje! Po takem zajtrku sva šla oba k farni cerkvi: on v zvonik potrkavat — trijančit, jaz pa k streljavcem prožit možnarje. Kako lepo je bilo potem po maši doma pri kosilu, ko je oče razrezal kolač, odredil vsakemu kos blagoslovljenega pirha, mati pa je prinesla skledo olupkov — jed za spomin na tisto lakoto, ko je bila za veliko noč najboljša jed repni olupki!
—	in nato narezan plošček gnjati... Takega užitka si današnji človek sploh ne more misliti.
Tak je torej bil naš post, pa smo učakali visoko starost, bili dobre volje in prav nič živčni, kakor je danes križem vsa mladina. Človeški rod sedaj utrjujejo na posebne načine. Prav je. Če pa kdo misli, da bodo otroci za delo in trud v življenju utrjeni z bonbončki in drugimi oblizki, “borna pa zada videli”, pravimo Bohinjci.
E
SLOVENSKI SVET in “misli”
Članek je izpod peresa Slovenca, ki nadaljuje študije na eni avstrij' skih univerz ter so mu slučajno prišle v roke MISLI. Razumljivo je zaprosil, naj ne priobčimo njegovega imena. — Urednik
IZDAJATI "MISLI”, mesečnik v daljni Avstraliji, duhovno tako mojstrsko približati avstralskim Slovencem domačijo, slovenskim ljudem, ki se zanimajo za našo skupnost po svetu, pa avstralski slovenski svet, ni majhna reč.
Ponesrečene ljubljanske “antene”, plitvi “tovariši”, prazni “stopi” in vsa druga šara, vsi bi vam lahko bili ali vam mogoče tudi so zavidni za “Misli”, za njih vsebinsko in tehnično oblikovanje, za svežega slovenskega duha, ki ga' prinašajo v slovenske družine. Njih miselna širina zajema vse slovenske vesti ne le iz domovine matice, ampak tudi iz koroškega in primorskega zamejstva, iz ameriškega ter avstralskega zdomstva. Povezuje naše misijonarje, nudi vesti o slovenski in o svetovni kulturi, športu, ne pozabi na otroke, prinese trgovske oglase; skratka vse, kar je sodobnemu slovenskemu človeku treba vedeti o lastni korenini in o svetu. In to v enem mesečniku!
Slovenski pisatelj v zdomstvu pravi, da smo Slovenci danes “duhovna velesila”. Vedno bolj spoznavam, da je to res in da bi se morali tega bolj zavedati. Pa ne zato, da bi bili potem ošabni, ampak zato, da bi znali slovenstvo prav ceniti, mu ostati zvesti in iz njegovega duhovnega izročila ter doživetja, iz te duhovne spodbude tudi ustvarjati.
Narodno izročilo je tesno povezano z ohranjanjem vere in katoliškega nauka:	“Pojdite in učinite vse
narode. ..” Zato je nujno in samo po sebi umevno, da naši duhovniki v svetu širijo tudi slovensko misel in kulturo, ki je že nad tisoč let prepojena s krščanstvom. Pa tudi izkustvo uči, da se rojaki, ki se odtegnejo svojemu narodnemu izročilu, pa naj jim bo posredovano v slovenskem ali v kakem drugem jeziku, začnejo izgubljati tudi nravstveno. Zmanjka jim duhovnih korenin.
O slovenstvu odkrivajo danes čisto drugačno podobo, kot smo jo bili vajeni iz avstrijskih ali jugoslovanskih šol. Tu so nam prikazovali kot merila to, da je nekdo govoril edino slovensko in na ta način razvili pojem o kmečkem, podložniškem, tlačenem narodu Vendar so se drugi, ki niso govorili samo slovensko, čutili prav tako, lahko tudi še bolj zavestno sinove naše dežele. Po drugih merilih vzeto pa odkrivamo podobo o izredno delavnem in ustvarjalnem sloven-
skem človeku. Zato že vsi težko čakamo knjige o uglednih Slovencih, ki so se v svetu in doma uveljavili. Pripravlja jo naš rojak v Združenih državah, univ. profesor Edi Gobec.
Malokdo se zaveda, da slovenska zgodovina še zdaleč ni odkrita. Računati je še s krepkimi presenečenji o tem, kaj je delal in kako živel slovenski človek v zgodovini. Nedotaknjeni so še arhivi na Madžarskem, ki bi nam mogli precej odkriti o slovensko-pa-nonski kulturi, saj ima že sam madžarski jezik slovenske izraze za poljedelska dela in stvari. Nedotak' j njen je tudi arhiv v Benetkah, ki bi nam mogel mnogO odkriti o Primorski in Istri, oglejskem patriarhatu i« staroslovenskem bogoslužju, ki se je pod beneško vlado ohranilo in trajalo do našega stoletja. Poten1 arhiv v Čedadu... Že danes so odkrili številne slo-venske ladjarje, pomorščake, trgovce itd. kar nam p0' ve, da ni slovenstvo nekakšen alpski pojem, ampak tudi pomorski, trgovinski ipd., kar seveda ne prt' stoja ravno v proletarski kalup. Zato je tudi sklepa' ti, da v Sloveniji ne bodo spremenili pasivnega gl^ danja na slovenstvo, saj bi to bilo nasprotno uradnim proletarskim teorijam.
Slovenci smo, kot vsi drugi narodi, imeli prav vs« stanove in poklice. Zato le ne kakih manjvrednostni*1 občutkov! Ravno nasprotno: dasi maloštevilni, sn»° ohranili ne le neko zavest skupnosti kot na prim«1 danes že nemški Bavarci, ampak svoj slovenski jezik’; ki je bil dovršen in izdelan pred več kot tisoč letii ko današnjih velikih evropskih jezikov (angleškega; nemškega, francoskega ali italijanskega) sploh še bilo. Dovršen tako, da sta ga mogla sveta brata Cir'1 in Metod prirediti za knjige in celo za bogoslužje, d0; česar so takrat imeli pravico le grški, aramejski in vs^ mogočna latinščina. Nobeden drugi jezik ni ne takra1 ne pozneje dosegel priznanja bogoslužnega jeziki prav do našega stoletja, skoraj do danes.
Na vse take stvari ne mislimo dovolj, ko govorim1^
o	slovenskem narodu, ali pa se jih ne zavedamo d0' volj. Zato je le velika nevednost tista, ki je kriva, nekateri med nami ne poudarjajo dovolj vrednot«; ki jo predstavlja slovenska narodnost, kultura in tud* jezik.
Naj bi vsi slovenski ljudje po svetu imeli čut skup nosti, ki nam jo daje krščanska in narodna slovel1' ska tradicija, da bi se čutili povezani po vsem svet*
To uresničiti pa morejo res pravilne “misli”, naŠs glasila po svetu, ki naj povezujejo naše ljudi duhov' no, versko in narodno.
Avstralske “Misli” so pri tem lahko za zgled.
še
,lh skup
MOJA RAST
POD TEM NASLOVOM je izšla lansko leto pri argentinski Slovenski kulturni akciji knjiga spominov Pokojnega kulturnega delavca in bivšega ravnatelja jluvomeške gimnazije, IVANA DOLENCA. Vsi izse-jenski listi so že pisali o njej — MISLI je do danes niso omenile. Smo pač čudno odmaknjeli od osta-m, uredništvo sloni na ramah ene osebe in s smrtjo bivšega urednika p. Bernarda je bilo sto drugih rbi. Marsikaj je zastalo. Prav za prav sem dobil knji-S0 ^e*e med zapuščino p. Bernarda; prej sem o njej bral, roke mi ni prišla. Ko mi je, sem jo prebral v u jo kar večkrat ponovno prebiram.
isatelja sem osebno spoznal kot redovni novinec v Novem mestu v letu 1941-42, še bolj pa istotam sk^ Petnicami leta 1943 in težkimi dnevi italijan-. e kapitulacije, novega reda po zasedbi Novega mesta 'n končno bombardiranja. Ker tudi te čase v knjigi Nadrobno opisuje, sem ob branju sodoživljal potek jodkov in se marsičesa spomnil, ki mi je že zdavnaj iz spomina. V frančiškanski samostan je ravna-c J Dolenec rad zahajal, da se je malo oddahnil in kaj govoril. Na naš vrt, kjer smo imeli ograjen bazen d Krki, se je kar precej redno hodil kopat ter smo
1	radi poslušali njegovo zanimivo pripovedovanje modrovanje. Prav v tistih počitnicah 1943 je nam a im ne vem kolikokrat mimogrede naročal: “Pišite, kra 6 ^ Se	Nobena	stvar	ne	sme	v	pozabo! En-
at bo to zgodovina in čim več bo virov, bolj bo sg Polna in tudi pravična. . Dostikrat kasneje sem ko sP°mnil na te besede in res beležil ter pisal — °8sigavedi kje so danes ti moji zapiski . . .
Na
mnogo Dolenčevih stavkov pri kopanju na Krki se spomnil ob branju knjige, saj so podani sko-
f *’*	■
sil
IVAN DOLENEC kot jetnik novomeških zaporov — risal sojetnik profesor Rajko Šubic
/jr?
- //—1 '■
■V-
)
X i I h f
■ , j ■'
sem
I« .	'	v/u Kutiiju iv ii J15V., aoj au uuuam aivv
obesedno. Najlepše odkrivajo njegov enoviti zna-vd)'	ki se ni spreminjal, ampak le izpopolnjeval, gledal
ludVsei odkritosti in preprostosti dobroto in ljubezen 'jub tarn’ *^er drugi videl samo temo. Dobrote in ezni je bil sam vse življenje tako poln, da je iz nje83 .^°kesedno izžarevala. Zato žari tudi iz strani Do"t spominov. Tudi vse nezasluženo trpljenje to .en,^a ie vdano sprejemal na vsak korak: prav in	. enje mu je pomagalo resnično doživeti Boga
terT[ nJe8°v evangelij, veselo oznanilo slehernemu na gesloSVCtU' ^a^° pomembno je njegovo življenjsko tiho°'	8a ornenia v knjigi: “Če pride nadte trpljenje,
Doh POsto^ ‘n vPrašaj, kaj hoče od tebe. Saj ga večna srce • De PoS'*ia' dil bi te mučila, ampak tvoje šel	Daj Poncsc prot' nebu..Brez tega vodila bi ne
s	a.k° mirno skozi nezaslužene ječe, kjer je prav
in s h° ^°*3ro voljo, kateri so se čudili tudi ječarji pre.	j> tako čudovito vplival na sojetnike. V svoji
l[r- . ostl Bogu ni držal v sebi nobene jeze nad rru> saj je vedel, da bi prav v tem vse trplje-
nje izgubilo vrednost: “Križ je odlikovanje! Tisti, ki sedaj po nedolžnem trpimo, smo nekako novo plemstvo Slovenije, ki nosi težo dneva tudi za druge. Bodimo tega vredni! Ne pomilujmo toliko sebe, kakor tiste, ki morebiti v nezakrivljeni zaslepljenosti igrajo nehvaležno in nečastno vlogo naših mučiteljev.. Sam ne vidim v Dolenčevih izjavah nobene hlapčevske, klečeplazniške predanosti, kot očitajo knjigi nekateri v zdomstvu. Ravno nasprotno: iz vsega žari svoboda notranja duha, pa četudi je telo v ječi, odkrito osebno prepričanje resnice brez hinavstva, prava evangeljska ljubezen, pa četudi ni odziva. V čem naj bi zaslužil grajo? V vsem je ostal preprosto velik, da mu mi komaj sežemo do gležnjev.
Pisatelj Ivan Dolenec se je rodil leta 1884 v Sopotnici pri Škofji Loki in se posvetil profesorskemu poklicu. Delo je prekinil s sprejemom službe stenografa zadnjega avstrijskega parlamenta na Dunaju, prve slovenske vlade v Ljubljani in končno v belgrajski skup-
ščini prve Jugoslavije. Bil je prosvetni inšpektor banske uprave, ravnatelj ljubljanskega učiteljišča, poslanec za škofjeloški okraj in končno novomeški gimnazijski ravnatelj. Leta 1945 je bil obsojen na pet let ječe, a v septembru 1946 pomiloščen. Na rodni dom k bratu je prišel “brez službe, brez pokojnine, brez premoženja, brez volilne pravice”,kakor sam opisuje v knjigi spominov. Rokopis, ki ga je delno pisal že v ječi, delno pa na domu, je pred desetimi leti skrivaj poslal v Argentino, naj ga izdajo po njegovi smrti, če je kaj vreden. Oči je zatisnil Ivan Dolenec v 87. letu starosti, 12. februarja 1971. Dve leti kasneje, k pro-
slavi tisočletnice Škofje Loke, je njegov rokopis doživel tisk s pomočjo mecenskega daru Škofjeločanov v zdomstvu. Knjigo je uredil, lepo razložil in ji napisal opombe Škofjeločan dr. Tine Debeljak.
MOJA RAST je doživeta in iskreno napisana knji' ga, ki bravca pritegne s svojim preprostim opisovanjem ter ga obogati na sto načinov. Polna je duhovnih misli, ki bi marsikomu pomagale lažje prenašati težo življenja in svetlejše gledati na dogajanja okrog naS’ Žal je pri MISLIH še nimamo v zalogi, naročila zanjo pa rade volje sprejemamo.
UREDNIK
POST JE, ko zaključujem spomine na svojo rast in razmišljanje o njej. Po cerkvah odmeva pesem:
Zveličar s križa vabi nas zvesto za njim hoditi, svoj križ sprejeti slednji čas in ga za njim nositi.
Tako domače mi letos zveni ta pesem; še nikoli se mi ni zdela tako — življenjska! Vsak izmed nas nosi svoj križ, nobeno olepšavanje ne spravi tega dejstva s sveta. Tudi “novi red” ne bo križa odpravil. Meni so najtežji križ naložili prav tisti, ki so na vsa usta trobili, da bodo prinesli lepše čase. Toda če križ voljno zagrabimo, nam postane lahek, ker ga nam pomaga nositi Tisti, ki je izrekel resnične besede, da je njegov jarem sladak in njegovo breme lahko.
Da se ne izognemo križu, je povedal tudi Župančič:
Je: kdor je šel od konca s smerjo, kdor smeri je do kraja zvest in \es se pognal je samo v rast: tak, kadar nazadnje razpne roke
pokaže nam svojo podobo: križ ...
Nič novega nam ni povedal Župančič: v cerkvi sn'° to že mnogokrat slišali. Verjeli smo pa še bolj, ko )c pesnik po svoj poti prišel do istega konca.
Kljub temu je življenje že tukaj lepo in sladi na®* ga upanje, da bo po smrti še lepše.
Zaključujem z besedami, v katere je v Lešnik^ (stran 35) sedemdesetletni Stritar zajel svojo življenjsk0 modrost:
Lahko živi, lahko umira, kdor vero, upanje ima; to ga tolaži, to podpira.
Gorje človeku brez Boga!
S	temi lepimi mislimi prav za naš postni čas je IVAN DOLENE^ zaključil 14. marca 1947 v Sopotnici svoje delo MOJA RAST.
Skesani grešnik
LEV N. TOLSTOJ
ŽIVEL JE na svetu človek sedamcleset let in -e Prezivel celo življenje v grehih. In ta človek je obolel in se ni skesal. Ko pa je prišla smrt, se je v z°dnji uri razjokal in rekel: “Gospod, kakor ra?.b°jniku na križu: odpusti mi!” Ko je to iz-'ekel, je 'sia duša jz njega. [It duša grešnikova je zljubila Boga, zaupala v njegovo usmiljenje in le Prišla pred nebeška vrata.
*n ie začel grešnik trkati in prositi vstopa v nebeško kraljestvo.
/n je zaslišal glas izza vrat: "Kdo je ta človek,
1	trka na nebeška vrata? In kakšna dela je do-vršil ta človek v življenju?”
I'1 je odgovori! glas tožnika in je naštel vsa Sresna dela tega človeka in ni navedel nikakih bobrih del.
n je odvrnil glas z.a vrati: "Ne more grešnik nebeško kraljestvo. Pojdi odtod!”
In je rekel grešnik: “Gospod, tvoj glas slišim, a ,vojega obraza ne vidim in tvojega imena ne
Poznam".
je odgovoril glas: “Jaz sem apostol Peter”.
n je rekel grešnik: “Usmili se me, apostol Pe-ten c
•	opomni se na človeško slabost in na usmi-nje božje. Ali nisi bil učenec Kristusov, ali nisi . 01 njegovih naukov iz samih njegovih ust in ^ e‘ Zgleda njegovega življenja? Spomni se, ka-sil ^ t0~'^ m Se V ^w'v žalostil in te trikrat pro-^.a ^ ne sPal, ampak molil: ti si pa spal, ker o bile tvoje oči trudne; in trikrat te je našel, ko sPal. Tako tudi jaz. — Spomni se tudi, kako kak^€tr>U Samenm obljubil, da ga ne zapustiš, in ^ ° Sl k’a trikrat zatajil na dvorišču velikega
kak°l>!‘^a	,uc^ iaz' — sPomni se tudi,
b \t ^ pete^n trikrat zapel in si šel ven in se t 11 0 razjokal. Tako tudi jaz. — Ne moreš mi °rei braniti vstopa”.
*
trkall^n^ ^ ne^°^° Počakal, potem je spet ln Prosil vstopa v nebeško kraljestvo.
kjn,,Se ie zaslišal izza vrat drug glas, ki je re-lt ie ,a človek in kako je živel na svetu?” ,e odgovoril glas tožnika in ponovil vsa
huda dela grešnikova in ni navedel nikakih dobrih del.
In je odvrnil glas za vrati: “Pojdi odtod! Taki grešniki ne morejo živeti z nami v raju”.
In je rekel grešnik: “Gospod, tvoj glas slišim, a obraza tvojega ne vidim in imena tvojega ne poznam’'.
In glas mu je rekel: “Jaz sem kralj in prerok David”.
Grešnik pa ni obupal in ni šel od nebeških vrat in je začel govoriti:
"Usmili se me, kralj David! Spomni se na človeško slabost in na usmiljenje božje. Bog te je ljubil in te je poveličal nad ljudi. Vsega si imel: kraljestvo in slavo in bogastvo in ženo in otroke. Pa si videl s strehe ženo revnega človeka; greh te je premagal in si vzel ženo Urijevo, njega samega pa ubil z amonitskim mečem. Ti, ki si bil bogatin, si vzel revežu zadnjo ovčico, njega samega pa pogubil. Tako, glej, tudi jaz. — In spomni se tudi, kako si se spokoril in rekel: Spoznam svojo krivdo in se pokorim za svoj greh. Tako tudi jaz. — Ne moreš mi torej braniti vstopa”.
In glas za vrati je umolknil.
*
Grešnik je nekoliko počakal, potem je spet trkal in prosil vstopa v nebeško kraljestvo. In se je zaslišal za vrati tretji glas: “Kdo je ta človek in kako je živel na zemlji?”
In je odgovoril glas tožnika in je tretjič ponovil huda dela grešnikova in ni navedel nikakih dobrih del.
In je odvrnil glas za vrati: “Pojdi odtod! Grešniki ne morejo v nebeško kraljestvo”.
In je rekel grešnik: “Gospod, tvoj glas slišim, a obraza tvojega ne vidim in tvojega imena ne poznam”.
In glas je rekel: “Jaz sem Janez Evangelist, učenec in ljubljenec Kristusov”.
In se je grešnik razveselil in rekel: “Zdaj pa mi ne morete več ubraniti vstopa. Peter in David me pustita noter, ker poznata človeško sla-
bost in usmiljenje božje, ti me pa pustiš zato, ker si poln ljubezni. Ali nisi ti, Janez Evangelist, zapisal v svojo knjigo, da je Bog ljubezen in da ne ljubi, kdor ne pozna Boga? Ali nisi v starosti govoril ljudem le te besede: Otročiči, ljubite se med seboj! Kako me moreš torej sovražiti in od-
poditi? Ali se odreci temu, kar si sam govoril ali pa me objemi in me pusti v nebeško kr v Ijestvo”.
In nebeška vrata so se odprla in Janez je ob' jel skesanega grešnika in ga pripustil v nebeško kraljestvo.
Atilij Kralj: Kraški motiv
NAS KRAS
ZANIMIV ČLANEK januarske številke o Krasu in njegovih podzemskih jamah me je spomnil na nekatere pojave s tem v zvezi, ki jih poznam od doma. Saj sem s Kraša doma. Lepo nam je g. Stanko Ozimic razložil kraški svet in nam marsikaj pojasnil. Moji primeri potrjujejo, da je pod kraško zemljo res veliko jam, ki jih je izdolbla voda.
Tole mi je že moja mama večkrat pripovedovala in moralo se je zgoditi še v prejšnjem stoletju: Polakova kmetija v Tomaju je bila takrat veliko posestvo. Danes ni več, hiša sredi vasi pa še stoji. Na dvorišču so takrat začeli kopati vodnjak. Opoldne so šli delavci na kosilo. Ko pa so se po kosilu vrnili na delo, so na mestu, kjer so začeli kopati, zagledali ogromno jamo. Prestrašeni so se zatekli k duhovniku. Župnik je ukazal takoj zvoniti, da je ljudi obvestil na nevarnost. Hitro se je nabralo veliko ljudi, tudi iz sosednjih vasi. Kar je bilo na razpolago voz s konji ali volmi, so prišli na pomoč. Začeli so voziti kamenje v jamo, da so jo napolnili. Tako so rešili hišo, da se ni podrla in je ostala do danes, dvorišče pa seveda vodnjaka nikoli ni dobilo.
Tam okrog leta 1932 se je nenadoma znižala cesta proti Sežani kakih 300 metrov od prej omenjenega Polakovega dvorišča. Tega se tudi jaz dobro spominjam. Bilo je v pozni jeseni, če ne že v zimi. Ustaviti so morali ves promet, ki je bil takrat seveda mnogo manjši od današnjega. Kaj vse so delali, ne vem več, a cesto so nekako podložili in uporabljali tudi železne traverze, da so odstranili nevarnost.
Bila sem že v Avstraliji, zato ne vem datuma, a bilo je tam okrog 1960 leta. Zgodilo se je “pri Jožkovih”, kot se pravi po domače. Hiša stoji nekako 300
metrov dalje v isti smeri od zgoraj omenjene po pr® vljene ceste. Mati Justina je zvečer v kuhinji pestf vala otroka, ko se je naenkrat streslo in je zagleda^ razpoko v zidu. Hitro je skočila z otrokom ven, jj istem hipu pa se je del hiše pogreznil v nastalo jan^ Ko sem bila kasneje na obisku doma, sem si šla san11 ogledat ta kraški slučaj. Del hiše še stoji, kar se t pogreznilo pa so založili s kamenjem in hlodi. V bjn takratni gospodarji ne žive več.
Nekaj let kasneje se je podrl stolp tomajske žup1*1 cerkve. Je moral biti menda vzrok spet kak premik kraško zemljo. Res se take stvari tudi na Krasu 1,1 dogajajo vsak dan, a po drugi strani res nič ne ven11’ kaj se lahko zgodi jutri . . .
Spominjam se tudi tele stare zgodbe, ki sem jo šala še doma kot mlado dekletce: Nekoč so se n Križni gmajni splašili voli. Morda so zagledali v sne?1 kakega zajca. Zdivjali so s ceste, pa naravnost v jafv Glinca ne daleč proč. Voli z vozom vred so izgi*1’ v njej in nihče več jih ni dobil. Samo voznik je * pravočasno skočil z voza.
Moj mož pa ve od doma tole zgodbo: Blizu * pentabra so nekoč orali v neki dolini. Kar naenk**' se je zemlja pogreznila in v nastalo jamo so izgi<'1, orač, plug ter vanj vpreženi voli, pa tudi dekle, ki/, za plugom po njivi pobirala korenine in kame1^ Tako je nastala jama, ki se danes imenuje Škarji1'’ Ljudje pripovedujejo, da je nekaj časa po tisti nesi*1 prišel na dan pri Števanu blizu Devina volovski jare? krog njega pa so bili zamotani dekliški lasje. • • so našli v reki Timavi, ki tam priteče iz zemlje. tJjj dem je bilo v dokaz, da ista reka teče iz ŠkocijaD8*'1
j),
jame po Krasu pod zemljo ter pride v ŠtivanU
površje, da teče dalje proti morju.
Da> tak je naš Kras. In takih zgodb kroži veliko mec* kraškim ljudstvom. Morda je kateri v teku desetletij ali celo stoletij kaj dodano, kar pa ne spre-meni dejstva, da je pod kraško zemljo dosti jam in lniai° ljudje pred njimi tudi nekak strah.
Morda ste že kdaj slišali legendo, ki pripoveduje, 0 sta Kristus in Peter potovala po svetu. Prav na nasem Krasu se jima je zgodilo, da jima je dobra že-podarila dobršen kos pršuta. Ko sta spala, pa jima J.e nekdo ta kos suhega mesa ukradel. Oba sta bila ‘l Hstr,a in seveda lačna. Kristus je tedaj rekel: “Le
naj pojedo najin pršut, zato pa bodo trpeli žejo vse večne čase ..In Kras je izgubil svojo zeleno lepoto, voda se je skrila pod zemljo, ljudje pa je zato še danes nimajo v izobilju. Ko se kraško kamenje segreje in zapiha kraški veter, je žeja še večja...
Tako stara legenda, ki jo je iznašla ljudska modrost, da je po svoje razložila kraški svet. Dosti sličnih zgodbic so pripovedovali nam otrokom. Seveda zvene drugače kot lepa in razumljiva razlaga gospoda Ozimiča v zadnji številki MISLI.
MARCELA BOLE
AFRIKA SE OGLAŠA
PR,SrČNE POZDRAVE VSEM, posebno pa še n e y s k i slovenski skupnosti, ki tako očetovsko skrbi e; ^em na postaji Sonte in imam nekaj trenutkov v ...	’ Pa za pisanje sem danes še kar nekam pri
|	danes	(20. januarja) je minilo ravno dve
Vel' ^3r S6m	v	Kande. Kako hitro je minil čas!
6	sem doživel in marsikaj sem Vam tudi poročal, v «• m Pa se, da bi se moral večkrat oglasiti. Naj-foto °V'ra v lem’ *cer ne niorem priti takoj do leč gra^'i' Razvijajo jih v mestu Lome, ki je zelo da-sdI , ^rec*no dobim slike, da bi jih priložil članku, mi tudi1R' 'Z g*ave’ ^ar k sliki želel napisati. Je pa vselej že dva ali tri mesece po dogodku . . .
nut|/neS pa prilagam sliko, ki sem jo napravil v tre-dol m ne tre^a nanjo čakati dolge tedne. Ni ratf° te^a’ k° sem se spomnil, da obstojajo tudi apa-[ ia *’	v nekaj sekundah napravijo sliko. Ko sem bil
že 6 en v Lome ju, sem tak aparat staknil. Bil je sicer Pred	n venc*ar me )e slika, ki so mi jo naredili
slik	očmi,	zelo	zadovoljila. Pismu priložena
n>sen ^ P™3’ k' sem i° sam fotografiral. Aparata še majo vaJen in nekam nerodno se je odtrgala, tudi ne bjpemna ^	VSa^	°'3raz' n-10!**1 ljudi na sliki
bina •' tak°	Morda	bo vseeno uporabna. Vse-
le na njej in predstavlja današnji dogodek.
Tiengj s^uP‘na črncev je bila danes sprejeta v katehu-
K.„,,.In s'cer v vasi Atalote, dvanajst kilometrov od ^andeja.	1
linn^0*6 misijonarimo: Duhovnik prihaja v stik z ‘JUdrni, se 7	•	.	..	r	.
Vsakd • n)>nu pogovarja, jim pomaga rešavati
hajaii'lnje Pr°bleme. (Tudi pred Jezusa so ljudje pridihov S sn‘m' problemi in Jezus jih je reševal v blern ° c*ul,ovn° dobro. ..) Pri nas je glavni pro-stilcu Vet^no v°da in pa s tem v zvezi cesta. Pri tem niesov misi]0nariem imajo ljudje odprte oči na način ^eka' e,x '1 ^'v'ienja, predvsem iz verskega stališča. govo1 aSa ^°lj na skrivaj in od daleč opazujejo nje-dejo u,-v ma^°> ko pa dobijo malo več poguma, pri-vedno u 6.ln Prisluhnejo tudi božji besedi. Zanimanje ol) raste, saj deluje tudi milost božja po mo-
litvah misijonskega zaledja. Duhovnik se seveda poslužuje katehista-domačina, če sam še ne obvlada jezika. Ko	na	ta način ustvari nekako skupnost, ki	več
ali manj	že	pozna	lepoto in bogastvo evangelija,	du-
hovnik ljudi povabi k sprejemu v katehumenat, ki traja tri leta. Seveda vsako leto kdo odpade; neredni obiskovalci pa leto tudi ponavljajo, enako oni, ki si niso osvojili povoljnega znanja. Ko je v vasi že dobra skupina kristjanov, je delo lažje. “Dobra skupina” ni mišljeno po številu, ampak po pristnosti. V nasprotnem primeru so vaški kristjani le ovira, kar je čisto razumljivo.
Kaj naj še dodam k razlagi slike? Morda to, da na njej vidijo bravci MISLI lahko tudi, kam gredo njihovi darovi. Za osebami se na desni vidi kapela, o kateri sem zadnjikrat poročal, da ji je vihar razkril slamnato streho. Zdaj ima že novo ravno pločevinasto streho. Znotraj sem kapelico lepo pobelil. Vse to je za naše ljudstvo nekaj izrednega in čudovitega, čeprav je za naše pojme prava in resnična skromnost. Tla v cerkvi so za enkrat še iz blata, ki pa se zdaj v suhi dobi spreminja v prah. Kasneje bom napravil betonska, a za	sedaj ne	zmorem. Saj celo pregovor pravi:
Stegni se	le	toliko,	kolikor je odeja dolga! Sicer	pa
zaupam na božjo pomoč, ki bo o pravem času potrkala na dobra srca . . .
Kaj naj še dodam k razlagi slike? Morda to, da na dozidal, ko sem že popravljal kapelico. Dve sobi ima in en večji prostor, ki lahko služi za skladišče, garažo, delavnico. To zadnje je še posebno pomembno, ker uvajam tukajšnje fante v ročna dela. V tem so namreč popolnoma nevedni. Moral jim bom seveda dati v roke vse, od orodja do materiala. Sami ne premorejo niti skromnega nožiča . . .
Na te ljudi zelo vpliva zavest, da duhovnik vsaj nekaj časa preživi z njimi, ne le da samo pridrvi mednje in opravi pouk ter mašo. Živeti mora med njimi, delati z njimi, četudi je razumljivo, da ni to njegova glavna postaja. Le tako se na kapelo in misijonarja nekako navežejo in se med sebo' počutijo
kod družina okrog očeta. Brez stanovanja bi bilo to težko izvedljivo oziroma nemogoče.
Pred hišo bom zasadil vrt in sadovnjak. Tudi v tem bi rad dal mladim vsaj nekaj osnovnega znanja, saj vrtov ali sadovnjakov v našem pomenu besede tu sploh ne poznajo.
Hišica je še brez stropa. Delo se je ustavilo, ker
“moje noge že preveč ven gledajo izpod odeje” . .. P*i bo že počakalo: je nekaj drugih problemov, ki ®f žulijo in bom o njih poročal prihodnjič.
Toliko za danes. Zdravje je v redu, enako se tud' o. Hugo za enkrat kar dobro drži. Med našim ljud' stvom pa je v tem času mnogo bolezni in tudi smrtn®, primerov. Meseci december, januar in februar so p11 nas pusti, žalostni in mračni. . . Kot doma dnevi je' senske megle. Tudi mi imamo neke vrste meglo, a je ozračje nasičeno s finim prahom. Napolni ti n0* in pljuča — vsega se naješ do sitega. Pokrajina p0, stane prava puščava. Ozračje še poslabša, da ljudj{ v svoji primitivnosti polja in gozdove spremene 'j pogorišča. S požiganjem si hočejo olajšati delo, si zavarovati pred živalmi, zlasti kačami, ne zavedajo P; se dovolj, da s tem manjšajo rodovitnost zemlje. S®: bi naredil kako fotografijo tudi o tem pustošenju, sj razpolagam trenutno le z enim filmom.
Da, to me malo skrbi in nimam veliko upanja, bom za svojo fotografsko “škatlo” tukaj dobil filfl>e Najbrž bom odvisen tudi za filme (Polaroid, Tyfl 20C) od avstralskih dobrotnikov. Bom pa v zahval^ lahko hitreje poslal kako sliko in k njej spet kaj fla\ pisal.
P. EVGEN KETIŠ OFM
Srečala sva se .. .
Nekaj mladostnih spominov P. BAZILIJ
n
ZA LANSKO OKTOBRSKO ŠTEVILKO sem dobil v objavo slike z besedilom, ki je najavil prihod “Savskega vala” med avstralske Slovence. Sprva mi gradivo ni pomenilo kaj posebnega: pač veselo vest o obisku ansambla, ki nam bo prinesel nekaj užitka ob poslušanju narodnih pesmi. Tudi ime napovedanega gledališkega in filmskega igravca ter humorista JANEZA ŠKOFA ni zazvonilo alarma v mojih možganih. Skupina ga je pač povabila s seboj, da bodo predstave bolj pestre. Nič posebnega torej. Predolgo sem od doma, da bi ga poznal, četudi sem včasih kot študent poznal vse ljubljanske gledališke igravce. Tako sem si mislil. Da, kot študent sem marsikdaj peš racal v dežju ali snegu iz Viča v Ljubljano, da sem si denar za tramvaj prihranil za “oksenštant” ljubljanske drame ali opere: dva dinarja je stalo najcenejše stojišče visoko pod stropom . . .
Janez Škof je bil zame eden "novih” in
“povojnih” neznancev ljubljanskega gledališčH Janez mu je torej ime — Janezov pa je veliko Tudi priimek Škof ni pomenil nič posebnega -n s škofom Leničem si menda še nista v žlahti . ■'
Igravčeva slika me je pa le nekam pritegnil Čudno znane poteze obraza — kje neki sem IH že videl? Komu je ta mož podoben, da bi ga srt' čal v življenju, kje in kdaj?
Končno je nenadoma kot strela iz jasnega udarih vame: Saj to je vendar Ive! Ive Ive! . . .
Za Janeza ga nismo klicali nikoli. Prav za pr@\ še Ive ne. Med nami je bil Zamora, vsaj zadnfi leta. Kdaj in zakaj je dobil to ime, bi vam znal več povedati. Morda zaradi precej tern*11 polti in močnih ustnic.
Sto spominov iz daljne mladosti se je v trt' nutku utrnilo v meni. Na mnoge še nikoli v le$\ po tujini nisem posebej mislil: bili so, prešli s°‘ Morda bi se povrnili kdaj kasneje, ko bi se T&\ postaraI in začel živeti v svojih spominih. Za tdW\
s,arega se pa še vseeno nimam, da bi že zdaj obujal mladostne spomine in še druge z njimi dolgočasil.
Vendar me je slika vrgla pošteno s tira. Sta-r°st ali rte starost, kaj si morem pomagati, če so n:e spomini začeli obletavati kot roj komarjev. In obletavali so me vse do tistega dne, ko je “Sav-ski val" pristal v North CarUonu v prostorih Slovenskega doma in z njimi tudi Ive. Že v Syd-neyu je zvedel zame in verjetno ob novici do-Vvljal isto kot jaz ob njegovi sliki.
Kaj so si mislili prisotni pri najinem srečanju, 'es ne vem. Oglušil menda le ni nobeden od dveh Veselih vzklikov:
“Ive! .
H inče! . . .”
Objela sva se kot brata, ki se nista videla dol-S‘h enaintrideset let ter menda drug drugega že pred desetletji pokopala . . .
Skupno je bilo še lepše obujati mladostne spojine. Rac{ bi ustavil čas.
c ?t0 vPr°šanj in odgovorov na obe strani o znan-7 '<■ naše takratne “viške garde". Ta je mrtev, °n' >e v Nemčiji; ta je srečno poročena, oni se ,e zapil . . . Marjan je bil ubit leta 1945, Jože tud‘; Zvone
Kabale, nez
je funkcionar . . . Tatjana ni več pri-r»ia ,pač pa poučuje balet . . . Kipar Ja-Prav zdaj umira v Kranju; Rudi še poje v °Peri, Slavko tudi . . . Pravi križni ogenj, da kaj Podobnega vsaj v Avstraliji še nisem doživel. V eriki se spominjam nekaj sličnega, ko sem po lQvi maši srečal v Clevelandu “od mrtvih vstale-° ^‘čuna Pavleta. A takrat je minilo od naji-■ Zadnjega srečanja komaj pet let zdaj pa ena-ln'rideset
ob^a’ sP°m'n' so čudna moč, ko te dobe v ast' Na vse okrog sebe pozabiš ob njih. Ta-lj ' Slovenskem domu za naju v polni sobi bil ' >n n'k°gar več. Pri vsem hrupu sva 'sania na zofi ob oknu in čas se je za naju pre-a n'l nazaj za nekako štiri desetletja . . .
d petega ali šestega leta pa do sedemanj-' u’ ko sem odšel k frančiškanom, sva bila z dve/,”1 Skupai- V šoli tudi menda v enem ali negQ r“Zredih. A bolj živi so spomini iz društve-Pr Zlv‘ienja. Naša družina je stanovala v hiši etnega doma, Ive v svoji družini precej da-
leč proč, u dan na dan v Domu. Društveno dvorišče je bilo sleherni dan pravo zbirališče. Žoga in ping-pong, včasih odbojka, šah na dnevnem redu. Moj oče je Iveta učil šahiranja — pod pogojem, da ne bo več klel. Še kakšno polovičko mu je dal na skrivaj, da bi bil bolj priden. Oče je bil sploh znan kot “Valentinov ata” in vedno med mladino. Ni bil hišnik, pa je paz.il bolj kot kdor koli, da bi društvu ne delali škodo. No, kakšno okno je včasih vseeno zažvenketalo ne da bi našli krivcu.
Ob poletnih večerih se je dvorišče spremenilo v telovadišče, saj je imelo drog in bradljo. Znani telovadni prvak Varšek, tudi Vičan, nas je vadil na orodju, včasih pred nastopi sta prišla še Kermavner in Hvale: trije orodni asi Slovenije pred vojno, ki so iz evropskih mednarodnih tekmovanj prinašali medalje. V talni telovadbi smo občudovali in se učili pri Gorjupovem Tinetu, četrtemu, ki je nastopal po mednarodnih tekmah in nam pravil štorije iz Francije: slovenska telovadna ekipa na banketih ni znala uporabljati pribora z.a francoska jedila in je jedla po svoje, Francozi pa so jim za to prostost in domačnost iz srca ploskali . . .
Sam sem v telovadbi ostal povprečnež■ Res sem si ob lastno koleno' zlomil nos, a sem se dokopal komaj do Napoleonovega skoka: bolj me je mikal plavalni trening na Iliriji za mladinsko prvenstvo Slovenije (pa še tam so me nalašč porinili dan pred tekmami v skupino starejših in o zmagi ni bilo govora . . .). Še bolj kot šport me je mikalo pero in sem že kot desetletni smrkavec izdajal svoj na roko pisan list za “našo dvoriščno gardo” ter imel nedeljo za nedeljo svoj dopis v "Mladem Slovencu”.
Ive pa je bil maček orodne telovadbe in je bil Varšek nanj kaj ponosen. Delal je veletoč in kmalu se je ojunačil tudi za salto z droga. Kjer koli smo nastopili po taborih, je imel med nami svojo točko. Še se spominjam, ko mu je po nastopu na Vrhniki starejši kmet prinesel velik kozarec medu.
“Kje pa je tisti fant, ki je salto delal?” Ko smo mu pokazali Zamora, mu je stisnil v roke med in ga potrepljal po rami: “Na, dobro si naredil! Med ti bo pomagal, da boš tudi še malo zra-stel . .
Pa je Ive kljub tistemu medu ostal nekam pritličen, kot sem zdaj videl. Je šel pa zato na široko in s svojim trebuhom tudi salto z droga ne bi več napravil. Ko sem ga na to spomnil, mi je dejal, da jih na odrskih tleh v eni svojih vlog (ime igre sem pozabil) še vedno dela, četudi pri tem malo sapo lovi . . . Zakaj bi mu ne verjel, da res s saltom pride na oder? Z droga bi gotovo ne šlo — ali pa bi njegova teža napravila luknjo v odrski pod . . .
V	Prosvetnem domu so bili na vrsti sestanki raznih krožkov, vaje za nastope in seveda gledališke predstave. Menda sem imel štiri leta, ko sem prvič nastopil z deklamacijo Vodnikove SLOVEN’C TVOJA ZEMLJA JE ZDRAVA . . . Zadnji hip so mi prinesli narodno nošo, a brez spodnjih hlač, ki se morajo videti v svoji belini med hlačnicami in škornji. Rešili so problem v nekaj sekundah in še danes vem, kako so me oblačili. Očetove gate so preparali po šivu na obeh straneh, da sem vtaknil roke skozi nastali luknji, pas pa so mi zadrgnili okrog vratu. Domovina je bila rešena. Še mi je v spominu, da me je spodnji del dolgih belih hlačnic, zatlačen v škornje, pošteno rezal. Tak je bil začetek moje odrske kariere. Ive je bil takrat menda še med gledavci; vsaj ne spominjam se, da bi nastopil pri akademiji.
Sva pa zato kasneje velikokrat skupaj igrala in preživela na viškem odru veliko težkih in vese-
lih uric. Mislim, da je bil on, ki je prevzel mojo vlogo kraljeviča pri TRNJULČICI. Ni mi šlo v’ račun, da bi moral poljubiti meni tako nesimpatično M ari jo,, ki je igrala Trnjulčico, pa sem vlogO sredi vaj odklonil. Menda mi je bilo takrat devet let. Izbirčnež! Če bi bila začarana princeska Tatjana, bi vlogo gotovo obdržal . . .
S Tatjano sem se pa zato nekaj let kasneje vozil v pogrebni kočiji za duhovnike po Tržaški cesti. Kočijaž pogrebnega zavoda me je poznal ker sem bil ministrant. Ko je šel na Vič po gospode, je ustavil za naju pred tobačno tovarno■ Kočija je pa le bila, četudi pogrebna: in sedelo sva v njej v otroški zasanjanosti kot kraljevič in princeska. Pa sem še danes slabe volje na koči-jaž.a, da ni hotel ustaviti pred cerkvijo: zapelji naju je tik pred vrata župnišča, kjer so nart čakali trije viški patri z župnikom vred.'Vsa rdeča sva jo brez besed popihala iz kočije, medtert pa slišala župnikov globoki smeh: “Sem mislil da bo pogreb, pa je prišel par za ohcet!
Pa to le mimogrede, ker sem ravno omenil Trnjulčico.
Viški oder je ime! za Miklavžev večer tistih let odličnega hudička. Iveta smo metali iz spodnj1 garderobe skozi odprtino na oder. Tako nenadoma je priletel iz pekla in vso dvorano prestrašil. Posebno še, ker je šluknil prej za poln6 usta petroleja in ga med poletom pihnil v gorecO vžigalico, da je ves oder zažarel v ognjenef1 oblaku . . . Zaradi njegove razigranosti je nekoč eden angelov padel v pekel. Uboga Cilka! ...
Pri ŽUPNIKU IZ CVETOČEGA VINOGRADA je bil Ive “igravec nad kulisami”: moral ll sipati drevesno cvetje od časa do časa na odet’ ki je bil spremenjen v vrt. Pa se je j ant na mO' stičku naslonil tja, kjer je bila samo zavesa 1,1 pod njo nobene lesene ograje. Namesto cvetja le sam priletel na oder kot je bil dolg in širok. Sap6 mu je zaprlo in odnesli smo ga z odra ter polivaI1 z vodo, da je prišel k sebi. Hujšega ni bilo. TrdO buča. Pri petih metrih padca prav gotovo.
Za KONEC POTI je pa za kulisami vM ragljo in proizvajal glasove strojnice. Tako je zaverovan v svoje delo, da je strojnica vedno ne \ kaj sekund predolgo drdrala. Takrat smo nagajali, da je bila igra zaradi njega pol Ur daljša ...
Naš
Ive — Zamora JANEZ ŠKOF
Koliko iger bi lahko našteval! Pri KRALJU Z NEBA je igral Herodovega zamorca in namazali smo ga z globinom, da se je črno svetil. Stal le ob prestolu, ko me je moral Herod kot pastirja Daniela ubiti z udarcem moje piščalke po kavi. Herod se je tako vživel v svojo vlogo, da 'ne le s piščalko pošteno mahnil. Ko so me “mrt-ve8a ’ nesli z odra, je Ive že spotoma tipal buško
11	a ,n°ji glavi in kar preglasno sočustvoval: “Pri Ponovitvi pa si zatakni papirnato piščalko z.a Pas! . . ” Kasneje se je iz mene norčeval zaradi v,Ve °vce, ki se mi je na betlehemskih poljanah *•Zadnjim koncem obrnila proti občinstvu in opra-
vila
svoje . . .Res, kaj takega se njemu ne bi
m°Slo zgoditi, saj Herodov dvor ni imel ovac.
Med nas je rad hodil in nas “muštral” režiser n l§ravec ljubljanske drame, Edvard Gregorin, 'Z Brezovice doma. (Brezovici smo rekli predmestje Viča), če kdo, je on znal vžgati v nas ve-Se je do odra. 'l ista leta je prišel iz viškega odra ^ ljubljansko dramo Severjev Stane. Sam sem egorinovo ponudbo na čuden način zavrnil pri Vsern svojem navdušenju za oder. Pa še vedel ni-Set1i Zakaj, šele ko sem čez leto ali dve stopil k anciškanom, sem vedel. Božja pota so včasih es čudna in nerazumljiva ... Da je Ive vztrajal P° vojni stopil za boginjo Talijo v mestno
m
gledališče, je brez dvoma tudi vpliv Gregorinove
l,ske vzgoje. Vsaj tako bi sodil.
,,, Ve le Že takrat imel globok in močan glas in lei'Se ^	Pr‘	vsakem koraku. Kot štirinajst-
e"tik je jgrai starCa (ime igre sem pozabil), pa Prepričljivo, da mu niti Gregorin (tokrat je
tako
Prišel
( samo na predstavo) po razmaskiranju ni flel, da je igral on. Pri vajah pa je moral sli-stokrat in stokrat od režiserja Miha Kuna-n'^	Friše proč, Zamora! To je vendar dra-
•	• • Vsaj pri predstavi ni uganjal burk.
o ^ indijem Franclom (danes kaj priznanim
p^[nini Pevcem) sta večkrat nastopala s kupleti.
'at smo jima trebuhe mazali z rjavim globi-nom k
> Ker sta nastopala s havajsko pesmijo. In tud' 0 n>' ^Ve ne zamerH> če ga izdam, da je svojo "Terezino'’ pobral z viškega odra. bil r<)''ev Ivan jo je pel — med revolucijo je ned°lžni veseljak likvidiran na Travni gori ' Sodražici . . . Lahko pa rečem, da ga je Ive uPletom posekal.
Ko sem prevzel društveno lutkovno gledališče, sem Iveta kaj rad porabil za kralja ali župana. Njegov glas namreč. Če je dobil tudi pilotko v roke, je celo kralj skakal po odru, da me je bilo groza. Sicer je tudi besedilu rad dodajal svoje in bežal od originalnega teksta. Če je bila igrica moj “umotvor”, sem se še posebej jezil nad potvarjanjem, obenem pa se smejal njegovim izvirnim dovtipom. Ivetu res nisi mogel zameriti. Še viški župnik p. Teodor mu ni, ko je slišal njegovo izvirno popevko: “Župnik svira saksofon . . .”
Da, bilo je življenje, bila je sončna mladost! Bila je aktivnost, ki nam je vtisnila neizbrisen pečat. Pa je prišla nesrečna okupacija in Prosvetni dom je postal vojaško skladišče. Z žalostjo sem gledal razbite kulise in kose rekvizitov, ki so jih po društvenem dvorišču brcali italijanski vojaki . . .
Z Ivetom sva se videla v tistih letih le še enkrat: v letu 1942, ko sem prišel prvič kot frančiškan domov na kratek obisk. Gledal je mojo redovno haljo, kaj si je pri tem mislil, ne morem reči. Eno je bilo gotovo: nič več ne bova skupaj na odru . . .Najina pota so šla vsaksebi — vsakdo od naju je v naslednjih letih svoje doživljal. Živa pa sva le ostala. In našla sva se po tolikih letih tako nepričakovano na peti celini. Vsak v svojem poklicu.
*
Ko se je Ive pred nastopom razgledoval po Baragovi dvorani, so mu oči kljub skromnosti našega odra žarele v istem sijaju kot svoj čas, ko sva se podila po viških odrskih deskah. “Bin-če, dober oder si postavil tako daleč od doma! Mislim, da bi na njem kar z veseljem igral . . .”
Nekaj dni pred odhodom sem mu pisal v Canberro ter se od njega tudi pismeno poslovil. Nekdo mi je od tam kasneje sporočil: “ . . . Ko je prebral Vaše pismo, se je zresnil. Pomislite, solze si je utrnil in rekel: Škoda, premalo sva bila skupaj . .
Morda res. Ive je bil odvisen od drugih, jaz pa v svojem delu. Vendar sva se našla. In lepo je bilo obujati mladostne spomine. Morda še lepše prav zato, ker je bilo najino srečanje tako kratko . . .
Misli 'p i
’ ebruar/Marec 1974
OLJE — ARABSKO OROŽJE
KDO BI SI MISLIL še pred nedavnim: v sporu na Srednjem vzhodu je postalo OLJE naenkrat važno, morda celo	odločilno	orožje. Ves s.vet ga je upo-
rabljal, iz leta v leto bolj potrošniško. Nihče ni mislil na kako spremembo s strani Arabcev, ki so na račun olja polnili svoje narodne blagajne s tujo valuto v težkih bilijonih. Z orientalsko pretkanostjo so se združili — dovolj močni, da lahko znižajo produkcijo olja in prisilijo svet plačati zanj višjo ceno na več kot le en način .. . Izraelci naj se umaknejo za meje iz leta 1967 in ugodijo zahtevam palestinskih beguncev po zemlji ali denarju — ali obojem . . .
Vodilna sila arabske “oljne vojne” s svetom je premeteni vodja Saudi Arabije, kralj Feisal ibn Abdul Aziz al Saud. Pred devetimi leti je postal vladar sicer puščavskega	kraljestva,	ki pa se	razprostira	nad naj-
bogatejšimi ležišči olja na svetu. Ena petina svetovne produkcije je v njegovih rokah. Med vsemi arabskimi voditelji je najbolj razgledan z ozirom na svetovno ekonomijo in njegovo besedo upoštevajo. Uživa tudi	posebno spoštovanje	vseh 471	milijonov
muslimanov	na svetu,	saj sta v	njegovem	kraljestvu
obe najsvetejši muslimanski mesti: Mecca in Medina.
Skica nam kaže arabski svet olja in številke v tablici so kaj zgovorne. V rokah Arabcev je nad 60%
svetovne produkcije. ZDA iz arabskih dežel za enkrat niso dobivale več kot 10% olja za kritje svojih potreb Nad 75% so ga pridobivale doma, ostanek je prišel; iz Kanade in Venezuele. A že teh deset odstotkov ie tako občutno udarilo ves razvoj gospodarstva ZDA Kaj potem dežele, ko svojega olja sploh nimajo’ Ameriški zavezniki v Evropi dobivajo nad tri četrtin* olja iz arabskih držav — razumljivo, da se jim De morejo in ne marajo zameriti . . .
Nenadno pomanjkanje olja je vlade privedlo d«; spoznanja: tudi z ureditvijo trgovine z Arabci svet ne bo več isti kot prej. Človeštvo se bo moralo naučit' štediti z gorivom, svetlobo in transportom in plača11 za vse tudi višjo ceno. Na vidiku so vidne sprememb* v delu, potovanju in uporabi prostega časa množic. treba bo iskati novih potov do izrabljanja energij, .»*| bodo nadomestile olje in z njim svetovno odvisno*1 od oljnih vrelcev v rokah Arabcev.
Pri vseh svetovnih "oljčnih skrbeh” mi je bilo pa, kar všeč, ko sem v enem nemških časopisov bral tal* oglas: '-‘Javna zahvala Arabcem! Zaradi omejitve porab* bencina sem po dolgem času imel s svojo družino pn' jetno nedeljsko popoldne — doma . . .” No, vsaj neW dobrega iz vsega tega!
JAKA NAPROšEN
Toliko milijonov sodov olja načrpajo dnevno
Rezerve olja v bilijonih sodov
Letni dohodek od olja
v bilijonih dolarjev
Libija
2.2
25
1.6
Irak
1.4
36
0.954
Savdija Kuvajt Katar Abu Dabi Iran
145
2.3
3.3	0.48
66
1	5
18.9	55.5
1.1	0.226	0.497	2.1
Misli, Februar/Marec 19^
P. BAZILIJ
| SPET TIPKA
*
15. februarja 1974
l' Bas>l Valentin O.F.M. in Fr. Stan Zemljak O.F.M. J“ara8a House _ 1» A’Beckett St., Kew, Vic., 31*1 K6-8118 in 86-7787
dclajdskj naslov: Holy Family Slovenc Mission,
7	Young Ave„ West Hindinarsh, S.A. 5007 ielefon: 46-5733.
enske sestre — frančiškankc Brezmadežne °mšek House — 4 Cameron Court, Kew, Vic. 3101 86-9874
Zopet moram začeti svojo tipkarjo s smrtnim °uIorn: avtomobilska nesreča je med nami zahte-p‘a nov° žrtev. Gospa IMARI.IA SKOK r. Cervek je >1 em'nula na nedeljo 20. januarja v Colacu. Z dru-'n° sv°je hčerke por. Težak je bila na izletu. Predrta a Je povzročila, da je vozilo krenilo s ceste in se oko r °' ^azen hčerki Cvetki, ki si je poškodovala pa se n> nikomur zgodilo nič hujšega; gospo Skok K vrglo iz avta in je podlegla nesreči.
°in'ca je bila rojena 20. oktobra 1920 v Malijo U' P°ro^a Pa se je v Novem mestu. V Avstral-sin ,C c*°sPe'a Pr°ti koncu septembra 1971 in je s °ni Bogdanom živela pri Težakovih.
Vensk'	Sm°	‘me*‘	na sret*° zvečer	v	slo-
duf '' cer'cv'’ v četrtek	24.	januarja pa mašo	za-
lišče'C° ^ater' sledil pogreb na keilorsko pokopa-(,0|e'v.	sorodnikom	izrekamo sožalje ob nenadni
tev R[IZ^U^*’	P°k°jnico Pa	priporočamo v	moli-
naiJ- ^udi naš Baragov	dom	je prizadela vest	o	ne-
„e ..,Smrtl Tonija Petka, o kateri poroča Izpod syd-teljgm * sto'Pov P- Valerijan. Pokojni Toni je s prija-Ustav’1 ^ ranceni za božič preživel en teden z nami. prp . sta se pri nas na svoji počitniški poti in za Tonj 6 Pr‘^no pomagala pri urejanju za polnočnico. nega )e	prijeten fant, lepega obnašanja in pošte-
protj Z|načaia- Ko sta se po praznikih odpravljala dalje r°ke b'UZni '/'ivslra'1j' 'n smo s' prijateljsko segali v U0ni'ov' n*h5e ne mislil, da se poslavljamo pred smrtjo, toliko V ^ueens*an(J so Tonija pripeljali mrtvega; sn,,enihn^ovih načrtov za bodočnost bo ostalo neure-
q n
kaj u ..	§u> da se vsaj prijatelju Francu ni zgodilo
ter QUj ?.®a' Njemu kot pokojnikovemu bratu Adolfu d o m . a ,m sorodnikom doma izreka tudi Baragov lepšem eno sožalje. Tonija pa bomo ohranili v naj-spominu in svojih molitvah. Počivaj v miru!
Misij p0i
’ ^mar/Marec 1974
@ Melbournski dnevniki so 29. januarja prinesli vest, da je dan prej blizu Portsea pred množico gledalcev utonil VINKO KLOBAS. Žal mu nihče ni mogel pomagati in so samo brez moči gledali tragedijo v valovih. Ko so ga končno člani bližnje vojaške oficirske šole potegnili na suho, mu tudi umetno dihanje ni moglo več pomagati.
Po poročilih je bil Vinko 45 let star in je živel v Fitzroyu. Ker poročilo omenja, da so vsi sorodniki v Evropi, bi sklepal, da je bil še samski. Več mi žal doslej ni bilo mogoče poizvedeti.
£ Čim sem se v januarju vrnil iz rednega obiska Južne Avstralije, že je prišlo za mano iz Adelaide tudi sporočilo, da je tam nenadoma umrl rojak BORIS KNEŽIČ. Po poročilu naj bi ga v torek 29. januarja našli mrtvega v postelji. Živel je v adelaidskem predelu Queenstown, uslužben pa je bil na glavni pošti, če se prav spominjam. Po vsem sklepanju ga je zadela srčna kap.
Pokojnega Borisa so poznali vsi adelaidski Slovenci. Bil je doma iz okolice Trsta, okrog 60 let star in še samski. Ker je bil v letih pred vojno uslužben na jugoslovanskem poslaništvu v Trstu, se ga je prijelo ime “konzul”; malo adelaidskih Slovencev bi vedelo njegov priimek. Rad je debatiral; ljubil je veselo družbo in slovensko pesem; sam je imel krasen glas, četudi ne izšolan. Ob raznih prilikah nam je zapel tudi kako operno arijo. Bil je original, po srcu naivno dober in pošten, v skrbi zase neokreten, pri vseh pa priljubljen. Adelaidski skupini bo z njegovo smrtjo nekaj manjkalo.
Ko to pišem, mi podrobnejši podatki še niso znani; tudi sporočila o njegovem pogrebu še nisem prejel.
Pokojnega “Konzula” priporočam zlasti Adelaidča-nom v molitev. R.I.P.
£ Smo v svetem letu krajevnih cerkva, ki naj nam služil kot duhovna obnova in pripravo na sveto leto 1975. Zato smo v Melbournu zopet začeli z mašami po družinah, kot smo to delali v letu priprave na evharistični kongres. Navadno združimo to mašo tudi z blagoslovom hiše. Doslej smo maševali pri Ciganovih v St. Andrevvs, pri Čarovih v Pascoe Vale, na domu družine Jožeta Grilja v Campbellfieldu in pri Agati Zupanič ter pri Julki Mrčun v Kew.
Družine, ki bi želele mašo na domu, naj se javijo, pa bomo radi ustregli. Priprav ni nobenih, mizo pa tako imate. Ostalo prinesemo s seboj.
® Prvi krst v novem letu je bil 5. januarja. Iz Bundoore so k Sv. Cirilu in Metodu prinesli Andreja Roberta, novega člana družine Hermana Mustra in Ane r. Rus. — 12. januarja je bil krst Adrijane. ki je novi prirastek družine Andreja Deneš in Ivke r. Gomerčič, Croydon. Isti dan so iz Ascot Vale prinesli Sandro Angelo, ki je razveselila družino Pavla Knafelca in Lucije r. Čeligoj. — Za Danijelo bodo klicali hčerkico Ludvika Rob in Marije r. Oletič, Bundoora. Kršče-
Oh obletnici
škofa dr. Leniča med nan*1 birmovanje v Kew
na je bila 19. januarja. — Anton Lovrič in Štefka r. Kodrič v East Camberwellu pa sta dobila Maryann. Krstna voda jo je oblila dne 20. januarja.
Vsem družinam naše iskrene čestitke k prirastku. Upam, da starši ne bodo pozabili tudi na versko vžgejo. Prva in najboljša šola je že pod domačim krovom in starša sta prva in najboljša učitelja!
@ Kaj pa poroke? Seveda smo jih imeli nekaj, kljub vročini. — Prvi par tega leta je stopil pred oltar sv. Cirila in Metoda 12. januarja: Janez Pfister in Darian Grum. Oba sta rojena v Ljubljani (štiri dni razlike!) in cba krščena isti mesec v šentjakobski fari. Pa sta morala v Avstralijo, da sta se spoznala. Četudi sta prišla majhna v novo deželo, jima slovenščina dobro teče. Darja je v januarski številki druga od leve na sliki s Smečevo Anico. — 26. januarja sta si tudi pred Bogom obljubila zvestobo Ludvik Dobrun in Tatjana Jeraj. Ludvik je bil rojen v Mariboru in krščen pri Sv. Benediktu v Slov. goricah, Tatjana pa je iz Črne in krščena v Slovenjgradcu. — Na svečnico 2. februarja sta si pred oltarjem slovenske cerkve podala roke Stanko Martin Penca in Marija Gajšek. Ženin je bil rojen in krščen v Buenos Airesu ter je s starši kot majhen fant prišel iz Argentine med nas. (Po njegovi slovenščini bi mislil, da je pred kratkim dospel iz Slovenije!) Nevesta je bila rojena v Ljubljani, krščena pa v Šmarju pri Jelšah. — Janez Kure je isti dan pred oltarjem pričakal svojo izbranko Olgo Hodinj. Nevestin rojstni kraj so Gajevi v Bosni, ženin pa je Belokranjec: rojen v Dolenjih Radencih in krščen v Starem trgu ob Kolpi. — Dve slovenski poroki smo imeli tudi na soboto 9. februarja: Milan Barba je vzel za življenjsko družico Celino Nori Mian. Nevesta je rojena tukaj (oče je iz Trsta), ženin pa je bil rojen v Postojni in krščen v Trnovem pri Ilirski Bistrici. Dru-
gi poročni par tega dne sta Ivan Marinič in Fanic* Štniunovič. Ženin je bil rojen in krščen v Kojsken1 nevesta pa je doma iz Dalmacije.
V	Adelaidi sem tudi zvedel za slovensko poroko-na 2. februarja sta se v cerkvi sv. Brigite, Kilburfl poročila Bogdan Saksida in Ana Kanka. Odkod t doma nevesta, ne morem reči, ženin pa je brez dvom* primorski rojak. Čestitke novemu paru!
Vsem novoporočenim parom naše najboljše želi*; na novo življenjsko pot!
® P. Stanko je pred božičem obiskal tasmansP Slovence in imel zanje mašo v Hobartu. Zelo lep' so ga sprejeli ter mu izkazali res pravo slovensk1 gostoljubnost. Prihodnji obisk bomo pravočasno na' javili in držali dano obljubo, cia bodo tasmanski Sw| venci vsaj dvakrat na leto imeli priliko za sIovensk(j mašo. Vsaj nekaj po dolgih letih “suše”, ko smo Melbournu pripravljali in gradili cerkev ter je bil |l! en sam duhovnik, ki naravno ni zmogel vsega.
it
© P. Valerijan je omenjal sydneysko taborjeflf mladine, tudi sestra Mirjam se je razpisala. Če se'fr razpisal o našem taborjenju p. Stanko, ne vem po',f dati. Nič kaj preveč “pismen” ni naš mladi pater 1,1 kot urednik to obžalujem. Sam sem počitniško kol^ nijo fantov na Mt. Elizi samo obiskal za kratek J* in lahko rečem, da so se imeli lepo. Bog jim je ^ z. • vremenom drugače naklonjen kot Sydneyčanom: jih močil dež — sami so se temeljito močili v morj"! Mislim, da so bili vsi zadovoljni, saj so jim ob vratku lica kar žarela.
0	Ko sem bil na zadnjem obisku naših sadjarjev ' Berri, S.A. (28. jan.), so mi pravili o srečanju z rojak1; ki so se udeležili mednarodnih tekem jadralnih let*'! cev v Waikirie, ne daleč od Berrija. Teden pred D1 j
Jim prihodom so se tam vršile mednarodne tekme z jadralnimi letali. Jugoslavijo je zastopala skupina slovenskih fantov in se je dalo z njimi prav prijetno pome-n'ti- Niso mislili, da bodo tako daleč od doma srebali Slovence. — Zanimivo je tudi, da je bil eden članov argentinske reprezentance Slovenec: Luis URBANČIČ, iz Villa Ballester, prov. Buenos Aires. Med okrog 150 nastopajočimi je dosegel 29 mesto, če sem prav poučen. Povsod se najdemo, nikjer nas ne manjka po Sirnem svetu!
% Nič bi ne bilo napak napraviti za postni čas še en dober sklep: da bo slovenska maša res v cerkvi in ne pred cerkvijo! Moška nedeljska skušnjava je men-a to. da med mašo fletno kade in kramljajo pred cerkvijo, ženam pa prepuste moliti za' vso družino, endar žegen po družinah zavisi tudi od očetov in Tudi pri nedeljski maši ni dobro pustiti ženam
8	avno besedo v cerkvi. Dober zgled je pri otrocih ve-
1	° vreden. Ni lepšega kot videti celo družino pri
Pni molitvi: kar priznajmo, da prav to naše družne potrebujejo.
Zopet zavisi vse od dobre volje, ki pa jo včasih žal *° zelo manjka.
• Med nami v Melbournu je bil za božič in potnice izseljenski duhovnik v Nemčiji, g. Lojze Škra-
ba. Prišel je obiskat svojega očeta, brata in sestro ter njuni družini. Proti koncu januarja se je vrnil v evropsko zimo in na svojo delo. Upamo, da so mu počitnice pod vročim avstralskim soncem dobro dele in bo ohranil svoj obisk med nami v lepem spominu
£ S tretjo februarsko nedeljo je pri nas pričetek SLOMŠKOVE ŠOLE. Dvakrat na mesec jo imamo na prvo in na tretjo nedeljo, vsakič po deseti maši. Precej otrok se je že prijavilo, nekaj se jih še bo Škoda, da toliko staršev nima zanimanja za tako lepo priliko, ki jo nudimo njihovim otrokom. Za nekatere je vsaka žrtev pretežka. Žal jim bo v kasnejših letih, ko bo prepozno.
P. Stanko pa bo vodil v tem letu katehetsko pripravo za prvoobhajance, ki hodijo v državne šole in verskega pouka nimajo. Pouk bo vsako soboto dopoldne in starši svoje otroke še lahko prijavijo.
0 Večerno mašo bomo imeli v naši cerkvi na pepelnico (sreda 27. febr.), na prvi petek v marcu (1. marca) in na praznik sv. Jožefa (19. marca). Med postnim časom bomo imeli vsaki petek zvečer ob pol osmih pobožnost križevega pota, ob lepem vremenu na dvorišču Baragovega doma. Tudi z nedeljskimi mašami bomo združili to postno premišljevanje, saj je za mnoge le takrat prilika za pobožnost križevega pota
Vrt Getsemani danes . . .
Mlsli> Februar/ Marec 1974
Oljsko goro tiha noč pokriva, potok Cedron žalostno Šumija, bleda luna za oblak se skriva, zvezdica nobena ne miglja . . .
Izpod Triglava
STANETU SEVERJU, pokojnemu odličnemu igrav-cu ljubljanskega gledališča, so 18. decembra v Škofji Loki pred mestno hišo odkrili spomenik: v hrastovo deblo vrezan lik hlapca Jerneja, ki ga je Sever kreiral. Sever je bil velikan odrske umetnosti, ki se je leta 1970 razočaran zagrenjeno umaknil ter prav v Škofji Loki začel svoje zadnje “Gledališče enega”. Sam je nastopal potem po slovenskih odrih s svojo izrazito močno besedo, “ki je bila zmeraj polna, svetla in jasna, bila je očarljiva in razločna tudi takrat, ko je morala sporočati stisko in obup, grozo in bes, šepetanje in jok”, kot je zapisal eden gledaliških kritikov ob njegovi smrti. V Ribnici na Pohorju je v decembru 1970 zadnjikrat samostojno nastopal. Kmalu po predstavi se je zgrudil zadet od kapi.
Sever je bil Vičan in je — kot Škofov Janez, ki smo ga spoznali lansko leto, začel na viškem prosvetnem odru.
KMETIJSKA PROIZVODNJA se je v letih 1971 — 1973 v Sloveniji povečala. A žal le za 1,4% — torej za 1,6% manj kot je bilo v programu kmetijskega razvoja. Beremo v domačih listih, da so medtem pripravili kar deset načrtov “zelenega programa”, ki naj bi kmetijstvo do leta 1980 dvignili na zeleno vejo. Pet milijard dinarjev naj bi za te načrte porabili do tega leta, pakljub temu še doma dvomijo v uspešnost programa. Investicije v kmetijstvo rastejo precej počasneje kot pa investicije v industrijo in trgovino . . .
V	POLHOGRAJSKIH DOLOMITIH je bil 21. decembra epicenter potresa šeste jakostne stopnje. Najbolj so ga čutili v Žireh, Škofji Loki in Logatcu. Škode ni povzročil razen malo preplaha med ljudmi, ki so bežali iz hiš. Po dveh sunkih se je zemlja umirila.
—	Nov potres tretje stopnje pa je bilo čutiti 4. januarja predvsem v Kranju, Stražišču, Bitnjah in drugih krajih Sorškega polja. Potresne sunke je spremljalo močno bobnenje, škode pa tudi ta potres ni povzročil.
CVIČEK JE DOLENJSKI, so zavpili dolenjski vinogradniki in se odločno uprli, da bi se območje cvička razširilo še na Bizeljsko. Res je na Bizeljskem sorodna geološka sestava tal, a tam naj lepo nadaljujejo s svojim bizeljčanom, cviček pa naj puste de-lenjskim goricam. Tako smo brali v protestih v do-
mačih listih in vse izgleda, da bo res ostalo pri sta-, rem.
Prerekanja je po svetu vedno dosti. Kdo bi si mislil' da bo celo dolenjski cviček povzročil ploho besedi to zavrel hudo kri. No ja, do vojne zaradi njega le n1, prišlo, četudi Dolenjci zato niso klicali na pomo£j Kissingerja . . .
ŠMARNA GORA je priljubljena izletna točka Lju-bljančov. Visoka je 667 metrov, dviga se nad Savo pf Šentvidu in starodavna Marijina cerkvica čepi na nje)' o kateri je pel celo sam Prešeren. Ob nedeljah na Šmarni gori kar mrgoli ljudstva. Po dvanajstih razlik s nih poteh lahko prideš na njen vrh. Beremo, da j£ lanski šmarnogorski rekorder Danilo Kuntar, vodja tiskarne Saturnus: lani se je kar 157-krat vpisal v šmarnogorsko spominsko knjigo. Torej je bil na Šmarni gori skoraj vsak drugi dan. Mu je morala res pn-rasti k srcu, da si zanjo tolikokrat vzame čas pc službi. Letos je bil na Šmarni gori že prvega januarja* kar je dokaz, da hoče svoj rekord tudi to leto obdržati.
Brali smo tudi o “hitrostnem rekorderju” Šmarn* gore: 29-letni Tone Marušič pride na Šmarno goto vsak petek in ga vzame od vznožja do vrha k orna) trinajst minut.
O	ODKRITEM BOJKOTU vsega slovenskega katoliškega tiska v Italiji s strani tamkajšnje Slovensk1 kulturno gospodarske zveze beremo v goriškem KATOLIŠKEM GLASU. Od mladinskega lista PASTIRČKA do GORIŠKIH MOHORJEVIH KNJIG in seveda KATOLIŠKEGA GLASU — vsi so ga deležni. Zakaj-Ker zahtevajo od katoliškega tiska, da vsaj molči če # ne soglaša. In ker za to ceno ni naprodaj, je bojko1 tu . ..
“Ker pa vedo, da krščansko ljudstvo danes le i>( more ostati brez dobrega tiska, so se odločili za tisk iz Slovenije. Tam namreč imajo verski tisk, ki grad1 kristjane, ne sme pa graditi državljanov To slednje r privilegij partijskega tiska. Zato opažamo, kako so ne’ kateri med nami veliki zagovorniki in pospeševatel)1 tiska iz Slovenije. Želeli bi celo, da bi pri nas spl°^ ničesar ne izhajalo razen tistega, kar izdaja SKGZ. ’ ostalem naj bi bili povsem odvisni od Slovenije. • • Tako beremo.
Povsod ista pesem. Po zamejstvu kakor po izseljenstvu bi radi prisilili k molku vsakega, ki si v svobodnem svetu upa kaj svobodno povedati. Da je tak11: doma, razumemo; če bo tako tudi izven matične dO" movine, pa zavisi od nas.
“MATAJUR”, glasilo beneških Slovencev, je po ^ letih prenehal izhajati. Oziroma se je zgodilo tak^ da je moral odgovorni urednik Tedoldi odstopiti l( začel bo izhajati “NOVI MATAJUR” pod novim urednikom Izidorjem Predanom, ki je bil na zadnjih v<r litvah kandidat komunistične partije za Benečijo.
Čistka po matični domovini in drugih jugoslovaff
skih republikah iz strahu pred nacionalističnimi težnjami je torej zajela tudi zamejstvo. Tudi pri zgoraj omenjeni Slovensko kulturno gospodarski zvezi v daliji so prišli na odgovorna mesta novi ljudje in celo tesnejša povezava z italijansko komunistično partijo je javna zadeva. Iz istih razlogov je bil ukinjen Matajur” in uredniški odbor zamenjan. Dosedanje voditelje Slovenske Benečije, ki so bili predvsem narodno zavedni, so morali zamenjati predvsem partijsko zaledni . . .
Komu v korist? Slovenskemu zamejskemu življu gotovo ne. Včasih se je vsaj enotno upiral fašizmu, danes pa se v lastnih vrstah bori za enotnost, svobodo in *astne narodne interese . . .
IZ USTA “SLOBODA” povzemamo, da je v Sloveniji stalno zaposlenih nič manj kot 150.000 delavcev 17 )užnih republik: vsak četrti delavec v slovenskih Podjetjih torej ni več Slovenec . . . Številka zaprepašča vsakega, ki ve, kaj to pomeni. Ali bo narod mogel stati pod takimi pogoji, ohraniti svojo identiteto, *V°J jezik, svoje navade? Kje se bo to končalo in Ko- Ali so odgovorni tako naivni, ali pa je tako
V	načrtu?
*z drugega vira vemo, da so novi val iz južnih republik v Slovenijo tudi nameščenci, uradniki, akadem-. ' Poklici. . . Dodano je viru tudi, da je zadržanje e ljudi nasproti Slovencev v mnogih primerih kaj olo. Nj redek slučaj, da zdravniki iz južnih repu-celo nahrulijo slovenske paciente, ker ne znajo govoriti “jugoslovansko” — na slovenskih tleh!
^ŽELEZNIŠKA NESREČA se je zgodila 22. januarja 8-30 zjutraj na progi Jesenice — Nova Gorica. . r . a sta vlaka, od katerih je bil en potniški. Pet oseb 'Zgubilo v nesreči življenje, med njimi strojevodja Potniškega vlaka in njegov pomočnik, štirinajst pot-l'a 'V 16 težie’ petnajst pa lažje ranjenih. Prepe-
1	so bili iz kraja nesreče v jeseniško bolnišnico.
vj|lR,SpEVEK PETIH NOVIH DINARJEV za zdra-na recept zahteva zdaj enotni zakon za vso Slo-‘to, ki je stopil v veljavo z letošnjim januarjem, tem si zdravstvena služba v domovini krije stroške,
ki so večji od zmogljivosti zdravstveno-socialnega varstva. Tako nekako so pojasnili to novo odredbo in tudi človek z zdomstvu vse to nekako razume. Ne razume pa tistih, ki prihajajo iz počitnic doma in navdušeno govore, da je doma “vse zastonj”: zdravila, zdravniki, bolnišnice. . . “No ja, nekaj malega odtrgajo od mesečne plače”, je nedavno nekdo popravil svojo izjavo. Koliko odstotkov je tega “malega", pa ni vedel povedati, dočim je omembo nove odredbe o prispevku za zdravila enostavno imenoval laž..
Čudni ambasadorji! Ali so morda plačani za svoje delo, ali ustrahovani? Ali pa res tako čudno slepi, da bi radi po povratku oslepiti še druge. . .
PRI POMANJKANJU BENCINA se tudi tale novica iz domovine kar čedno bere: 61 -letni mehanik Alojz Ranko je v Murski Soboti uspel sestaviti poseben regulator za bencinski razplinjač avtomobilskega motorja. Z njim je mogoče prihraniti kar 30% goriva. Deset let je delal na iznajdbi, ki jo je že tudi registriral kot svoj patent. Kljub uspehu je Ranka razočaralo, ker avtomobilska industrija doslej ni pokazala za njegov izum nobenega zanimanja. Morda ga bo zdaj, ko bencina primanjkuje .. .
LJUBLJANSKI SMUČARSKI SEJEM v decembru je bil odlično obiskan — le vinski sejem ga prekaša Prvi del je prikazal smučarske izdelke domačih in tujih podjetij, drugi del pa je dal obiskovalcem priliko prodajati in kupovati rabljeno smučarsko opremo. Primerno ceno so določali posebni cenilci. Poročilo pravi, da se je tu mladega in starega sveta kar trlo. Pa pravijo, da Slovenci nimamo trgovskega duha . ..
MARIBORSKO PODROČJE ima okrog 40.000 slabovidnih otrok, kar je velik odstotek (15,5%) vse tamkajšnje mladine. To ugotovitev je dal v javnost Zavod za slepo in slabovidno deco in poročilu dodal, da je za vso to množico v Mariboru na razpolago žal en sam očesni zdravnik. Kaj bi bilo vzrok slabovidnosti mladine, pa poročilo ne pove.
Vsekakor so v zadregi učitelji, ker vseh slabovidnih otrok ne morejo dati po razredih v prve klopi. Za število 40.000 je prvih klopi tudi po celem “totem becirku” premalo . . .
Nameravate potovati skozi Italijo in obiskati RIM?
RIMU sta Vam po zmernih cenah na razpolago dva slovenska hotela:
Hotel BLED in Hotel DANIELA
Via S. Croce is Gtn«lt—t, 4%	Via	L.	LnaHi, 31
W184 — ROMA (Tel. 7771*2 in 757W41)	Ml	85	—	ROMA	(TeL 75«587 In 771051)
Lastnik: Vinko Levstik
Zmogljivost: 85 sob, 150 ležišč. Vse sobe imajo lastno kopalnico, telefon in ostale modeme udobnosti. Postreženi boste v novi slovenski restavraciji. Osebje je pretežno slovensko. Počutili se boste res domače.
DOBRODOŠLI!
Nudi se nam tudi vprašanje: če danes obiščemo Palestino, ali nam še kaže Sliko Palestine Kristusovega časa? Kaj ni doba dva tisoč let marsikaj spremenila? Nekaj gotovo. Mesta so narastla, tudi novi in moderni deli so se dvignili iz tal. Je pa brez dvoma razvoj orienta dosti počasnejši kot evropski, da ne omenim razvoja novih zemelj, Amerike in Avstralije. Primerjave ni. Tako se palestinske stanovanjske razmere zlasti na deželi do danes niso dosti spremenile. Ostala je tudi splošna slika dežele, lastnosti tal, podnebje. Drevesa in rastlinje, ki ga mimogrede omenja sveto pismo, v deželi na splošno še raste in vrt Getsemani se še vedno ponaša s starodavnimi oljkami iz Kristusovega časa, ali pa vsaj drevesi, ki so poganjki iz takratnih korenin. Je pa danes mnogo palestinskih rastlin, ki so jih prenesli v Palestino v stoletjih po Kristusovem času, n. pr. berbersko smokvo, agavo in celo koruzo, ki služi danes za običajno hrano palestinskemu prebivalstvu. Po drugi strani pa moremo sprejeti kot gotovo dejstvo, da je bilo palestinsko rastlinstvo pred dva tisoč leti bogatejše in bujnejše kot pa je danes. Je pač danes za Palestino doba domala dva tisoč let bojev in vsakršnega uničevanja, ki naravi ne prizanese. Nujno je propadlo tudi zaradi turške zanikrnosti, pretiranega izsekavanja in krčenja rodne zemlje na račun novih zidav, cest in podobno... Skoraj nedotaknjeni se zdita Ezdrelonska ravnina in okolica Kajarnauma; ta dva dela menda še najbolj spominjata na čas Kristusovega javnega delovanja tam okoli. — Tako z današnjo Palestino še vedno lahko spoznavamo evangeljsko deželo pred dva tisočletji, evangeljski in drugi zgodovinski viri pa nam to sliko izpopolnjujejo.
JEZUSOV ČAS
Sem že zadnjič omenil, da je bila v Jezusovem času Palestina provinca mogočnega rimskega imperija. Leta 63 pr. Kr. se je zgodilo, ko je Pompej po trimesečnem obleganju in po mnogih krvavih bilkah končno prekoračil obzidje jeruzalemskega mesta in Jude podvrgel Rimu. S tem se je končala dolga doba izraelske zgodovine. Rim je kot posmeh Izraelcem postavil v Palestini nove gospodarje v beduinski družini, katere strahovlada pa je bila naravno popolnoma odvisna od rimskih vladarjev. Cesarski namestnik za Palestino je bil seveda Rimljan.
V času Manja...
Herod, ki je zavladal leta 40 pr. Kr., je s trdo roko tirana držal deželo v miru in za tiste čase tudi v blagostanju. V dobi Jezusovega življenja je bilo še marsikaj tega, kar je on ustvaril s privoljenjem Rimljanov. Ko je Jezus javno nastopil, so živeli še štirje Herodovi sinovi, a nihče ni imel oblasti. Mala Palestina je bila razdeljena na tri dele, njih oblastnike je nastavljal in odstavljal seveda Rim.
Takrat so Rimljani šteli leta od ustanovitve mesta Rima. Judje po vsej verjetnosti niso imeli stalnega koledarja. Glavne datume so določevali po neposrednem opazovanju različnih astronomskih pojavov. Glavni pojav na nebu je bil mlaj. Iz tega je razvidno, da ni enostavna stvar, ko skušamo danes iz različnih zgodovinskih virov, omemb pomembnih oseb, morda kakega opisa dobiti čim točnejšo letnico gotovega dogodka tistega časa. Četudi zgodovinsko pristni, podatki v zapiskih le niso vedno dovolj jasni, da bi jim samo izluščili jedro, jim v primerjavi z drugimi dali letnico in postavili k njim piko. Razumljivo se dogaja isto, ko iz evangelijev skušamo dognati čim točnejše letnice, kar pa evangeljskim dogodkom prav nič ne zmanjša zgodovinske veljave. Ne smemo pozabiti, da evangelisti niso hoteli popisovati Jezusovega življenjepisa. Evangeliji so imeli namen dati kristjanom duhovno vzgojo, ne pa zgodovinsko znanje. Seveda so morali za dosego tega duhovnega cilja pripovedovati Jezusova dela in nauke. Gotovo pa niso pri tem njih pisatelji čutili nujnost, da bi pripovedovanje v vsej zgodovinski točnosti uklenili v strog časovni okvir in ga povezali s takratnimi zunanjimi dogodki.
Danes štejemo leta od Kristusovega rojstva■ To štetje je uredil skitski menih Dionizij Mali, ki je živel v šestem stoletju v Rimu. Za osnovo je vzel čisto upravičeno znano besedilo pri .sv. Luku (3, 1-2), kjer evangelist določa čas Janezovega oznanjevanja:
V	petnajstem letu vladanja cesarja Tiberija, ko je bil Poncij Pilat upravitelj v Judeji in Herod četrtni oblastnik v Galileji in njegov brat Filip četrtni oblastnik
“Ampak blizu NOVE ZAVEZE bo treba le ostati, ali pa nismo več kristjani. . . ” Zadnji stavek p. Bernarda bralcem MISLI.
v Itureji ter deželi Trahonitidi in Lizanija četrtni oblastnik v Abileni, in ko sta bila velika duhovnika Ana
10	Kaifa, je Bog govoril Janezu, Zabarijevemu sinu, v Puščavi.
Dionizij je po svojih računih za leto Jezuso-Ve8a rojstva sprejel leto 754 rimskega štetja od Us,anovitve Rima. Po njem je to leto sprejela udi zgodovina. A učeni menih pri svojih raziskava-nl'h ni vedel določiti časa Herodove smrti in kdaj le bilo ljudsko štetje, zaradi katerega sta morala barija in Jožej v Betlehem. Poznejši zgodovi-ncirji so se lotili teh dveh točk in dognali, da se le moral Dionizij zmotiti nekako za dobo nekaj Jezus je po vsej verjetnosti zgodovinskih raz-lskovanj rojen nekaj manj kot dve leti pred He-r°dovo smrtjo: torej proti koncu leta 748 od Ustanovitve Rima. Tako bi morali letos pisati 'e letnico 1980 in ne 1974 po Kristusovem rojstvu.
Seveda danes ne bo nikomur padlo na um, da ^ faradi Dionizijeve pogreške popravljal vse zgo-d°vinske datume skoraj dveh tisočletij. Tu so, da nam postavijo razvoj zgodovine v časovni okvir.
8°dovinske resničnosti dogodkov šestletna razlika ne spremeni niti za las.
Ko govorimo v preprostem jeziku cerkvenega 1Zročila oziroma osebnih mnenj starih piscev, pra-v,fno, da je bn Jezus trideset let star, ko je za-Cel javno učiti in da je bil križan po treh letih lenega delovanja. Zgodovinarji hočejo tudi tu Pr°dreti globlje in biti točnejši. Omemba v Lukovem evangeliju, da je bil Jezus “pri tridesetih etih” (Lfc 3 23), ko je javno nastopil, je v originalnem jeziku zelo ohlapna: izraz dopušča neuko dveletno razliko nazaj ali naprej. Iz osta-drobcev podatkov v evangelijih in iz drugih x'r°v je točnejše postaviti javni nastop Janeza ^ r*tnika v začetek leta 28, Jezusov krst pa malo asneje. če upoštevamo Dionizijevo pomoto, bi
ezir,a Filipov*
Kade*o
ho iciero
O / GORA -ASAMON
TRAHONITIDI
Betsajda GenefarelVo |e;er0
Kanto
<r, Nazaret
0 A TABOR
sv
larmuk
Sadara
SAMA_____________
Šamani^
\ A«al
Sih*m >5 ArheUj ' ▲
GARICIM
RIJA
oGe>asa
^Lida
0 Filadelfija
KAISANT«. jj^l\
Jj Jž.
// Jeruzalem
\ /
BetltKem
Ar. TflV
Kumran 0 Herod ium
A-..., M
JUDE
0 Kalirhoe
Maheront
r. Kerak
VADI GAZA
IDUMEJA
oomap)
po teh dokazovanjih moral Jezus pri svojem javnem nastopu imeti že preko 32 let.
Čim točnejša ugotovitev dolgosti časa Jezusovega javnega delovanja in datuma njegove smrti pa se opira na tri velike noči, ki jih omenjajo evangelisti mimogrede pri opisovanju te dobe. Ker vemo, da je bil križan pred tretjim omenjenim judovskim velikonočnim praznikom, je dan njegove smrti po vsej verjetnosti raziskav padel na 7. aprila
30	(zopet upoštevamo Dionizijevo pomoto glede Jezusovega rojstva). Po vsem tem bi bila Jezusova starost ob smrti med 34i in 35i. Seveda pa si tudi pri teh izsledkih zgodovinarji niso edini, kakor si niso edini za točne letnice ali podatke pri sto in sto drugih dogodkih v stari zgodovini. Tudi te številke in datumi imajo samo verjetnostno vrednost, ne spremene pa verodostojnosti zgodovinskih dogodkov.
DRAVSKO POLJE'
Geološka katastrofa
—	slovenska krasota (V.)
STANKO OZIMIC. B.Sc. (Geologi B.M.R. Canberra, A.C.T'
K sliki: Tudi skozi Maribor teče naša Drava . . .
“Tam' dol na ravnem polju stoji en beli beli grad . .
Tako poje stara slovenska pesem in vedno me nehote spominja na DRAVSKO POLJE, ki se pričenja komaj kakih deset kilometrov od mojega rojstnega kraja. Še kot otrok sem občudoval to ravnino pred nami, ko smo ob poletnih večerih sedeli pod domačo hruško (lipe nismo	imeli) in je	med pesmimi	prišla
tudi ta na vrsto . ..
Takrat nisem razumel, zakaj je tam doli vse tako ravno, pri nas na	Pohorju pa	tako strmo.	V	svoji
otroški domišljiji sem si pričaral nekje v daljavi beli grad, ki je okrasil ravnino pred mano. Kljub občudovanju pa sem bil v svojem srcu le prepričan, da tam doli ne bi hotel živeti: preveč sem ljubil smučanje in sankanje.
Še danes se v mislih rad pomudim pri tem svojem takratnem mišljenju, saj je bilo vse tako lepo in iskreno. Škoda, da človek mora živeti dalje, pustiti svoj pravljični svet in se	predati mrzli	resničnosti.	. .
Dravsko polje je	ravno, zeleno in bogato.	Zavzema
okrog 350 kvadratnih kilometrov in leži med Pohorjem, Slovenskimi goricami ter Halozami. Ker je Dravsko polje del Panonske kotline, je z njo povezano na jugu.
Morda se še spominjate, ko sem v svojem tretjem članku opisal razvoj Evropskih alp: gorovje se je dvignilo pod pritiskom afriške celine, ki se je premaknila proti severu. Ta dvig je povzročil tudi razliv tedanjega morja, ki je pokrivalo več kot polovico Evrope. Panonska kotlina je takrat ostala kot je bila in je tudi voda v njej še vedno stala. To Panonsko morje — če ga hočemo tako imenovati — je segalo od Alp do Karpatov in od Južnih Transilvanskih alp pa do Dinarskih bregov. Pokrivalo je torej tudi današnje Dravsko polje.
Da se povrnem k vzdigu Alp in Karpatov: ko se je gorovje dvignilo iz tal, je v poteku razvoja nujno
ustvarilo tudi vodne odtoke. Sneg na gorah se je tali
—	voda jc morala najti pot v doline. Poglejte kate11 koli zemljevid, pa boste videli, da se vse glavne evrop' ske reke pričenjajo v Alpah. Da naštejem samo neka' tere nam poznane: Donava, Drava, Sava, Mura, So& Pad, Ren, Inn ... Te vode hranijo vsa morja, s ka" terimi je obdana Evropa na severu, jugu in vzhod11] Tako nam kaže zemljevid danes.
V	dobi Panonskega morja pa so Drava, Donava j"! Mura donašale vodo njemu. Kako to, da ga ni več 1 je že zdavnaj izginilo? Je odteklo, ali morda izhlapel®'; Odgovor je samo eden: reke so z naplavinami dvignil njegovo dno in ga tako osušile.
Vsaka reka, ki si utira pot. s svojim tokom odna*3, tudi kamnine. Seveda govorimo tu o dolgih dob^j in ogromnih količinah kamnin. Te tri glavne reke P3': nonskega morja so na svoji poti v tla izdolbe cel{| doline; vse, kar jim je bilo napoti, so odnesle vo$j s seboj. Doline reke Drave med Celovcem in Maf borom, ki jo več ali manj vsi poznate, enkrat ni bil°. Nastala in večala se je s tem, da je Drava odnaša^ kamenje s seboj “tja dol na ravno polje . . če b°' čem ostati pri poetičnem jeziku naše narodne pesn'1 Dostavljam pa geološko ugotovitev, da je Dravo lf ostale reke, ki so napolnile Panonsko morje, vzelo delo štiri milijone let. Panonsko morje je izginilo H zemljevida Evrope pred nekako dva in pol mili)011 let. Kar je ostalo od njega danes, so Rabska močvirj8 Blatno jezero in Neusiedlersko jezero.
Ko so te reke napolnile Panonsko nižino in dvig3'* s kamninami njena tla, so si seveda iskale pota daU£ Če pogledate zemljevid, vidite, da so naravna flier med Jugoslavijo in Romunijo Transilvanske alpe. Prl1' to gorovje je delalo preglavice vodi, končno pa so f Donava, Drava, Sava in Mura le skupno prodrle 'I si utrle pot do Črnega morja. Napravile so predor, *“! se imenuje Železna vrata in je danes mogočni narav,v
‘Poinenik silam preteklosti. Moč vode je res neprecenljiva ...
ka raVS^° Po|ie — slovenska žitnica, bogata vsega ar človek potrebuje, seveda v svojih mejah. Brez ma je za našo domovino in njeno poljedelstvo ta
1	Slovenije zelo važen.
Čeprav
je Dravsko polje mnogo kilometrov od Ko-ue]K' 'n Pohorskih planin, je torej po geološki razlagi te^ planin. Planine so mu dale vodo Drave in kov' DraV‘n^e 'n tlru£:*f1 manjših gorskih rek in poto-> 2 njimi pa kot omenjeno tudi kamenje teh pla-
*	je kotlino napolnilo in stvorilo s tem Dravsko bra^	^ura	ie mal° predaleč na vzhodu, da bi
‘a z ostalimi v zvezi z napolnitvijo kotline Drav-polja.	F
p
kilo ®eo®ra^sk)h pojmih se Dravsko polje konča nekaj dal	Za	Ptuiem> P° geoloških ugotovitvah pa
e na meji med Madžarsko in Hrvaško, kjer reka
Motiv s Pohorja
ZiSa\ vem
Zdaj vem,
zakaj je toliko ozvezdij v noči, zde se
drobne lučke tokijskih poti.
Zdaj vem.
Zato, da ne zblazne v razdalj samoti, zblaznele padejo,
kjer trudno mesto spi.
Drava zasumi svoj zadnji pozdrav ter se izlije v Donavo.
Ro Drava zapušča svoje polje, je njena pot že široka, vijugasta in počasna. In ker počasna, je voda tudi že blatna. Kot bi se reka branila zapustiti slovensko polje, ki nosi ime po njej.
Pa pozabimo na ta njen zadnji pozdrav — preveč je žalosten. Pomislimo raje na pozdrav Drave ob njenem izviru v Tirolah, ko še vsa mlada priteče po Pusti dolini (današnja Puster Thal). Kako je tam že v šestem stoletju pozdravljala Slovence in tekla skozi njih naselja proti Koroški! Ko se ji pridruži tudi Zila, skupaj tečeta dalje proti Dravskemu polju. Po Koroški v njih vodah še ni počasnosti in umazanije: reka je hitra in lepo zelena. Kot bi bil z njima povezan slovenski duh preteklosti, vesel in pojoč, z nepremagljivo močjo in voljo . . .
V	naslednji številki bom skušal nekaj napisati o ledeni dobi ali dobah našega slovenskega ozemlja.
Zdaj vem,
ker pol stoletja moral sem zoreti za pesem,
da je najsrečnejša sled Boga.
Srce, zavpij,	'
kjer več ne smejo hrepeneti!
Pekel je:
BITI SAM, čeprav objet od zla.
VLADIMIR KOS, Tokio
Dva počitniška tedna
TABORJENJE NA MT. MILENI
ŽE NA POTI iz Merrylandsa nas je spremljalo kislo vreme. Kakor da bi vsi udeleženci našega prvega tabora na Mt. Mileni najbolj vztrajno prosili za dež. Vendar nas niti slabo vreme ni prestrašilo: s seboj smo namreč imeli zvrhan koš dobre volje in upanja, da se bo izboljšalo. Žai zaradi hudega naliva že prvo noč nismo mogli spati pod šotori. Zatočišče smo dobili v koči g. Ljenka Urbančiča. On nam je že pred odhodom na taborjenje dovolil uporabo in nam pustil na razpolago vse, za kar smo mu iz srca hvaležni.
Upali smo, da nas bo naslednje jutro pozdravilo sonce in se bomo lahko preselili pod šotorska krila. Žal je ostalo le pri željah. Tako so šotori samevali, mi pa smo se stiskali v koči. No, vsaj nočnega naliva nas ni bilo strah: bili smo visoko in nas voda ni mogla odnesti . ..
V	sredo (9. januarja) smo se podali na “bush walk-ing”. Še dobro hoditi nismo začeli, že nas je ujela poštena ploha. Trajala je tako dolgo, da smo lahko rekli: imeli smo “tuš v naravi”. Predložila sem, da bi se takoj vrnili in se posušili, a nekateri so se mi “z vsemi štirimi” uprli. “Če smo že mokri, zdaj kar naprej! Bolj ne moremo biti mokri kot smo — tudi taki lahko pridemo do cilja! ..Pa smo šli, četudi je bil cilj še daleč pred nami: mislil smo namreč priti do neke reke. Vso pot smo se prijetno zabavali in čas nam je hitro minil. Med potjo smo prišli do črede krav, ki nas je z zanimanjem ogledovala. Njih “oglede” smo vrnili, da je ostalo brez zamere.
Pot je postajala vedno bolj strma, mi pa pošteno trudni. Tudi naši želodčki so se začeli nekam žalostno oglašati. Kmalu se nam je nudil lep razgled s precejšne višine. Škoda, da nismo mogli bliže, pa bi še lepše videli bistre valove reke, ki se je vila med bujnim gozdom. Pa še bolj kot razgled nas je privabil nahrbtnik — njegove dobrote so hitro pošle. Sedeti nismo mogli dolgo, ker so tla postajala vedno bolj mokra. Morali smo se podati nazaj na dolgo pot “pešačenja”, ki danes ni nič več moderno. Odvadili smo se hoditi, kajne?
Zdelo se nam je, da je zdaj pot daljša kot prej. Postajala je tudi vse bolj naporna. Moči so nam odpovedovale, vztrajali smo pa le in se srečno vrnili na Mt. Mileno. Če nam hočete verjeti: tja in nazaj smo prehodili nič manj kot petnajst milj, morda še kak meter več. Tako natančni nismo bili, da bi nosili mero s seboj.
Istega dne zvečer smo povabili na obisk starše, ki so se vabilu rade volje odzvali. Škoda, da tabornega ognja nismo mogli zakuriti. Kurivo smo zanj pripravili, a dež je vse pokvaril. ..
Takole so "plavali” na sydneyskih počitnicah . . •
Vsak dan ob osmih zvečer smo imeli sveto m^1’ pri kateri smo se zahvalili za vse prejete dobr0'1! tistega dne. Za dež sicer nismo molili: dobili smo n za nameček. Pater Valerijan nam je vselej tudi N lepega povedal. Tako je vsak udeleženec našega n bora lahko odnesel nekaj koristnih napotkov za vsrfj danje življenje doma in v šoli.
Najbolj živahno je bilo sleherni dan po maši, ^ smo prebili večer pri raznih igrah. Vrstili so se sk^; in podobno — pa vsega vam ne smemo povedati, s;! imajo tudi skavti svoje skrivnosti.. Vsekakor smo dežju smejali v brk: če je on trmast, bomo še J1*1] Čas je vseeno hitro mineval.
Prehitro in proti našemu pričakovanju nas je pff senetil g. Tone Stariha dan pred napovedanim H ključkom. P. Valerijan ga je poslal z naročilom, 1,3 se pripravimo za odhod. Najprej smo mislili, da f šali, saj bi morali ostati na Mt. Mileni še eno n01 Ko smo pa videli, da gre zares, smo pa tudi ^ “zares” začeli. G. Tonetu smo pokazali, kako ^ kra je voda. Pa tudi on nam ni ostal dolžan: Ko^ rokov Ciril je sprejel kazen za nas vse in obse^ v sodu deževnice. Kako se je počutil, pa naj raje ^ pove. Ko je prišel po nas p. Valerijan, tudi on 11 ostal brez “plačanih računov”: krščen je bil. Res ' manjšo količino vode kot g. Tone, bil pa je le.
Zadnje slovo od Mt. Milene, ki nam je post^' kljub dežju tako privlačna, da bi najraje še vsaj £( teden ostali tam gori. Pred odhodom nam je ^
srbna kuharica gospa Tončka Stariha postregla z
0	ličnimi zendviči s šunko. Tako smo vsaj malo bolj nasmejani odhajali v dolino, veseli pa vseeno ne. *saj pri odhodu je vreme “sodelovalo” z nami in je
10 žalostno z nami vred. Še vedno je lilo z neba soize” ...
Vsi smo si cb slovesu želeli, da to naše srečanje J*e W bilo zadnje. Bog daj, da bi se spet našli pri-
0	nje leto in v še večjem številu. Že zdaj upamo, da
11 ' ob lepšem vremenu.
MkSC 'ak°rn'ke' pa tudi prijatelje KOTIČKA in Ll prisrčno pozdravljam!
SESTRA MIRIAM
POČITNICE NA MORJU
vljali bil': kakor Vrenie. Res nehal
LILO JE kot iz škafa — mi pa smo se odpra-na plažo za teden dni ... In še dobre volje smo
cigan, ki je v dežju vesel, da bo prišlo lepo je dež že med potjo proti Mt. Elizi pre-
m ga ves teden nismo imeli niti za kapljo, emnajst fantov nas je bilo, če se še jaz prištevam nJe, in dve gospodični. Anžinova Francka je del ze]^C^a ^°Plls*a poklonila počitniški skupini ter prev-e a kuho, v pomoč pa ji je prišla Potočnikova Sonja, sm ° ° °bl°ženi s hrano in raznovrstno prtljago okrog poldne zavili pred frančiškansko hišo ncs. | Elizi, ki čepi na gribčku tik nad morjem. Hiša ime “Greyfriars”, četudi jo ne vodijo kaki “sivi” dov n ^voj ^as )e bila redovni noviciat, nato re-H^eJ10 sernenišče, zdaj po raznih spremembah pa služi šol	m	letom za duhovne vaje številnim srednje-
ni. Med počitnicami je prazna samevala in čakala ~~ nas.
j.I ^r'j‘|zni brat Xavier je fantom pokazal prostore, so Jim na razpolago: sobo z biljardno mizo in na-im tenisom, dalje dvorano z vsemi mogočimi j ,.	• ■ Vsak je dobil svojo sobo za počitek in še
lrali smo lahko — kakor v hotelu! Poleg urejene
kuhi dobrot
lerih -------- — preveč ničel se je nabralo pri neka-
^	> športni duh borbenosti pa je žalostno skopnel,
^ajveč pozornosti je bila deležna biljardna miza. Zvezdi S° k''6 kro§le k;ir tople in verjetno ne samo za-vročih dni. Komaj so jim fantje privoščili zaslu-osemurni počitek. Miza sama je bila pravi vete-
ran z mnogimi ranami na platnu, tudi sobne stene vsenaokrog preluknjane — kdo ve kateri hrabri igralci so znali biljardne palice uporabiti tudi kot bojna kopja. Naši fantje gotovo ne! (Hm!?) In “scrable” ter karte in i^ah . . . Tudi tekanje in skrivanje po dolgih hodnikih je bila zanje prijetna zabava. — Drugi pa so bili bolj živi pri nogometu v mehkem pesku na plaži, v skakanju in čofotanju po vodi. Kar vsi po vrsti so bili odlični in neutrudni plavalci. To je bilo veselja in smeha!
Med fanti je bilo tudi lepo število ribičev z vso potrebno opremo. Še sam sem bil deležen nazornega pouka br. Gerarda, ki je mladim razlagal umetnost ribarjenja: kakšen mora biti veter, na katero stran pomola morajo loviti te in te ribe, kakšna mora biti vaba in kako se stavlja na trnek . . . (Soli na rep, pa je riba tvoja ... je preprostejša razlaga, učinkovita pa menda nič manj!) Po nasvetu izkušenega brata smo šli na pomol v Mornington, ki je baje najboljši v melbournskem zalivu. Nikoli nisem bil preveč navdušen za ribolov — preveč dolgočasno se mi zdi vse skupaj. Raje bi bral dobro knjigo. Da, loviti postrvi z golimi rokami v potoku, to je bil drugačen užitek! Na pomolu v Morningtonu je bilo ribičev že cela vrsta — menda več kot pa tisti dan nalovljenih rib. Komaj smo si priborili prostor — le za komolec od drugega vnetega ribiča. Pri zamahovanju s trnkom je bilo treba previdnosti — lahko bi ujel veliko "ribo” kar ne su-
k lnJe smo imeli veliko obednico. Prigrizek nam je v tem času kar dobrodošel. Med pospravljanjem
nas ' naS	Poz-dravilo	sonce skozi oblake. Sicer
Je pa Sunnyside Road — Sončna cesta ji recimo!
- d~’	-■
N
I PriPeljala iz Nepean Highway sem proti morju. Prek	dosti premišljati: ubrali smo jo po bližnjici
Te(j travnika na plažo in zaplavali v igrive valove, nas60 ^ezskrbne razigranosti je bil pred nami, ko jutrih*6 S°nce prečiščeno zlato budilo v krasnih
“p
rekre"11^0 P°^’tn*^ega življenja nas je kmalu zajel. Iz nisa a>1)S'ce s°lle je odmeval “pak-pok” namiznega temo v • zares- Uradnega prvaka turnirja pa nismo
. . . takole pn na melbournskih. Ha, ha. ha!
hem. Ugibal, sem, kako tukaj "ribiči” sploh vedo, katerp vabo grabi riba (ali ribica): po lahno valoviti vodi so se vrvice kar križale ... A trud ni bil zaman: tri ulovljene ribe sem videl na lastne oči, to mi lahko verjamete. Dovolj za večerjo? Bi bilo treba vprašati Francko . . .
Vse kaj drugega pa je bil ribolov s čolnom. Brat Gerard je fante odpeljal na odprto morje. Vsakikrat so pripeljali domov veliko rib in — dva bolnika. Zdi se, da je včasih kar lepše gledati vožnjo po morju s kopnega. No, ribe so bile pa le odlične!
Zgodilo se je še marsikaj, pa bi bilo predolgo, da bi opisoval podrobnosti. Vseeno ne smem pozabiti fantov, ki smo jih obiskali v sosednji frančiškanski hiši “Morning Star” — tu patri vodijo poboljševalnico. Našim letoviščarjem je bil zgovoren opomin, kam pripelje mladega človeka pohlep po tujem imetju in nevzgojen značaj. Je bolje biti priden v teh letih
doraščanja, ko mladina postavlja temelj za bodofr življenje.
Mašo smo imeli zjutraj v kapeli, čez dan pa je bil*: kuhinja središče obiskov žejnih in lačnih. Tu je kffj ljevala Francka s pomočnico Sonjo. Nekatere mat#1 so me pozneje spraševale: “Kaj pa ste jim kuhali, naš fant ne more prehvaliti, kaj vse ste jedli? - • • F Francka se je res potrudila, lakota in utrujenost P*! sta v počitniških dneh najboljša začimba. Naši odli® kuharici ter njeni pomočnici res iskrena zahvala. Enak1 našim bratom frančiškanom, ki so nam dali na razpel lago ta čudoviti kotiček nad morjem ter nam posodij celo kombi s patrom-šoferjem, da je skupino pripor Ijal tja in nazaj v Baragov dom. Bog povrni vseiflj Njemu pa tudi hvala za lepe sončne dneve. No, vs# “tuša v naravi” nismo imeli in v sodu nam ni bili treba plavati — kakor Sydneyčanom . . .
P. STANKO
Ravno sem pripravil poročili o naših dveh počitniških kolonijah, ko so MISLI prejeli iz Argentine pismo. Glasi se: Slovenska mladina v Argentini, zbrana v slovenski počitni^j koloniji "Zedinjene Slovenije” v Počitniškem domu dr. Hanželiča v Kordobskih hribih Vam želi srečno novo leto i/i Vas prisrčno pozdravlja! — Otroških podpisov sem naštel H spremjevalcev otrok pa 10. Skromni smo v primeri z Argentino. A tudi skrcmni uspehi so vredni truda in tudi pohvale. — Ur
OB OBLETNICI lanskega obiska škofa dr. Len$ objavljamo tole sliko, ki je zanimiva tudi z drugež* vidika. Naš gost stoji v skupini pred ogromnim blom, ki je razstavljeno v Kings Parku mesta Perf1 VV.A. Deblo ima dolžino 106 čeljev in je težko ^ ton. Spodnji del debla ima 24 čevljev v obsegu, zS°r nji pa 1S'7". Ugotovljena je tudi njegova starOg rastlo je 363 let.
KARRI je vrsta evkalipta, velja za enega najtf^ lesov na svetu in ga izvaža Avstralija na vse sveta. Ta drevesa rastejo samo na skrajnem jugo** padu W.A. Doslej zabeležena rekordna mera je 2$ čevljev v višino, obseg debla pa 33’6". Res velika®1 da malo takih na svetu. Nič čudnega, da privabi Kraljestvo karrija, kot se gozdovi imenujejo, niflf žice turistov, še to deblo, ki so ga s težavo privl^1 v Perth in razstavili v Kings Parku, ima vedno ni®^ go obiskovalcev in občudovalcev. Ne bilo bi prav, ^ bi naši lanski evropski gostje šli skozi Perth ne * bi si ogledali tudi to zanimivost Avstralije.
Podatke k sliki nam je poslal iz Pertha g. Leop0^ Vuga in se mu zanje najlepše zahvaljujemo.
■■'til*.
MARSIKDO naših avstralskih rojakov ima med s'°i° zbirko ploščo slovenskega ansambla "MINO-, ali pa ga je morda na obisku v domovini tudi sani srečal in poslušal. Ime "MINORES" je vzeto iz finskega imena “Ordo Minorum”, kar pomeni Red manjših bratov, po domače frančiškanov. Ansambel namreč sestavljajo mladi redovniki minoritskega reda, K1 je ena izmed vej reda svetega Frančiška. Mladi redovniki so si zadali nalogo, da potom duhovne pesmi UsaJ0 širiti veselo sporočilo evangelija. Igrajo pa seveda tudi narodne in umetne pesmi, da še s tem razveselijo srca poslušalcev. To je v lepem soglasju
V Aostralijo pridejo...
*	nanienom frančiškanskega reda, kateremu je dal m an°vitelj s svojo vedro službo Bogu in preproste-u ljudstvu neizbrisen pečat, ki tudi po sedmih stolček ' n*	"MINORES”	skušajo dati vsakemu
Za nie§ov okus: vernim in brezbrižnim, starim in Pribl'”11' ^e^atere Pesrr|i pojejo v več jezikih, da se 'zajo pri nastopih tudi tistim, ki našega jezika ne °blek'ej° ^eveda nastopajo povsod v svoji redovni
P°	so	v	štirih	letih	svojega obstoja imeli
oveniji in tudi med rojaki v zamejstvu približno ° nast°pov. Izdali so doslej dve mali plošči. Prva la P°2nanie”) ie doživela že tretjo izdajo. Draga (“Hva-tudimama”) je izšla lani pred božičem in vključuje j m°derno božično pesem “O bratje čujte”. Seveda marsikaj v načrtu za bodočnost. Je pa čas j. ,nastoPe zelo omejen, saj je njihova glavna dolžnost 'J na bogoslovni fakulteti.
PO\farn’ n'sem tvegal preveč, ko sem jih za letos VAB1L v AVSTRALIJO. Rade volje so vabilo Pride^' 'n ^ JULIJU bodo med nami, če seveda ne v- e ^aj vmes. Pridružil se jim bo tudi njihov pro-čl'tn'a n' Predstojnik p. Martin Vidovič, četudi ni ška /*nsarn^^a- Kontrakt je bil kaj preprosto franči-'azen ' - ^ s^uP*na ne zabteva in ne pričakuje ničesar n- britja stroškov potovanja. To pa bodo koncerti enda že pokrili.
in -UPlria MINORES”. šteje šest članov, ki pojejo ali lfra^° kitare, bas, izmenoma elektronske orgle turne'arm0n'k° ter bobne. “Sedmi član” za avstralsko Razen°' ^ Prov’nc’a'’ je prevzel vlogo napovedovalca, ob f- ene®a’ je bogoslovec četrtega letnika, bodo letcv aSU turneie že vsi duhovniki. Trije od njih bodo na Jl n°vomašniki in posvečeni malo pred odhodom Pot proti nam. Torej bomo imeli lahko tudi slo-
vesnost ponovitve novih maš, kar bo prav tako privlačnost zase.
Za Avstralijo so pripravili dva različna sporeda. Oba bosta prišla v poštev le v krajih, kjer bosta potrebna dva nastopa. Kjer pa bo le en koncert, bodo vzeli pesmi iz obeh sporedov. Za prvi del so pripravili duhovne popevke, za drugega pa narodne in umetne pesmi. Med njimi je odmor in zabavni del, ki bo oba dela povezal. Po koncertu pa bodo — kjer bo zato prilika —- na razpolago tudi za poskočno slovensko glasbo, ob kateri se bo mogoče tudi zavrteti. Komur se to zdi čudno in “pohujšljivo”, naj gotovo pride in se sam prepriča. Bog nima nič proti zdravemu veselju, ki je v mejah dostojnosti. Če kdo, je ravno veren kristjan z vso upravičenostjo lahko tudi vesel, saj ima za to sto vzrokov.
Upam, da bomo z obiskom “MINORES” našim avstralskim rojakom ustregli. Podrobnosti sporeda in datume ter kraje koncertov bomo pravočasno objavili, saj časa imamo še dovolj.
F. VALERIJAN
Tudi za letošnji postni čas bodo avstralski katoličani po vseh svojih cerkvah dobili družinske šparovčke za nabirko PROJECT COMPASSION. Pomoč nerazvitim deželam sveta s pritrgovanjem od vsakdanjega obilja je najlepši in najuspešnejši moderni način posta. Se boš pridružil ostalim bratom in sestram?
IZPOD SYDNEYSKIH
Fr. Valerian Jenko O.F.M.
St. Raphael’s Slovenc MUsioa
313 Merrjlands Rd., Merrylands, N.S.W. 2160
(Vhod v duhovniško pisarno in stan za cerkvijo!)
Tel.: 637-7147
SLUŽBA BOŽJA pri Sv. Rafaelu jc vsako nedeljo ob 9.30. Pa tudi sobotno večerno mašo, ki velja že za nedeljsko, imamo vsako soboto ob sedmih.
\VOLLONGONG ima službo božjo vsako drugo nedeljo v mesecu, torej 10. marca in 14. aprila (velika noč).
CANBERRA ima slovensko mašo na tretjo nedeljo v mesecu: 17. februarja, 17. marca in 21. aprila (bela nedelja).
NEVVCASTLE pride na vrsto za slovensko službo božjo na peto nedeljo v mesecu (kadar jo mesec ima), torej 31. marca.
Večerno mašo v Merrjlandsu imamo tudi na prvi petek (I. marca) ob sedmih.
Krsti
Kristjan Marcelo Radinja, VVarburton, Viktoria. Oče Jože, mati Marija, rojena Garate. Botrovala sta Slavko in Pavla Fabjan — Mona Vale, 30. decembra 1973.
Katarina Ana Kosednar, Maquarie Fields. Oče Janez, mati Alojzija, rojena Copot. Botrovala sta Emil in Marija Grosman — Merrylands, 13. januarja 1974.
Shaun, Tracy in Dvvajnc Andrej Ratko, Quakers Hill. Oče Marijan, mati Rhonda, rojena McQueeney. Botra prvemu otroku sta bila Robert McQueeney in Denise Mangal, drugemu Zlata . in Mihael Farkaš, tretjemu pa Slavko in Kati Florvat — Merrylands, 2. februarja 1974.
PEPELNIČNA SREDA pade letos na 27. februarja. Pri Sv. Rafaelu bomo zaznamovali začetek postnega časa z blagoslovom pepela, pepelenjem in s sveto mašo ob sedmih zvečer. Naš sydneyski kardinal Freeman želi, da bi postni čas veljal svetoletni obnovi. Vsi smo jo potrebni. V ta namen bomo imeli vsako soboto po večerni maši tudi pobožnost križevega pota. Potrudimo se, da bomo v čim večjem številu prisostvovali tej spokorni pobožnosti. Tudi ne pozabimo, da so vsi petki postnega časa dnevi zdržka od mesa. Na pepelnično sredo in na veliki petek pa je poleg zdržka od mesa tudi strogi post za vse vernike od 21. do 59. leta starosti. — Sicer pa Cerkev še vedno vse petke v letu prizna za spokorne dneve. Vendar daje vernikom na izbiro, kakšen način zatajevanja si želijo sami izbrati. Cerkev poudarja, naj bi s postom združili tudi molitev in pa dobra dela. Prilik za to imamo polno. Obiščimo kakega bolnika, morda človeka, ki je potreben dobre besede ali naše pomoči, darujmo
STOLPOV
Slovenske sestre — frančiškanke Brezmadežne St. RaphacPs Convent
311 Merrylands Rd., Merrylandj, NJ.W, 21M
Telefon kot zgoraj.
kaj za karitativne namene . . . Med postnim časom $ bi prejemali pogostejše zakramenta svete spovedi 'j svetega obhajila. Nič bi ne bilo napak, če bi se ^ postnim časom tudi kdaj med tednom udeležili sv,elj maše, četudi ni zapovedano.
PRIPRAVA NA KRST bo po veliki noči prišla v vljavo v naši slovenski cerkvi sv. Rafaela. To pripf*1 imajo že po večini župnijskih cerkva. Jasno ta pripri ni za otrok, ampak za starše in botre. Vatikanski veni zbor, ki je prenovil obred krsta, priporoča ta p0111 Duhovnik naj staršem in botrom razloži novi obff krsta in njegov pomen. Predstavi naj jim v vsej jast|(’i sti, kaj prav za prav s krstom otroka sprejemajo Vedeti morajo svoje dolžnosti in resen namen mofa| imeti, da jih bodo tudi spolnjevali. Sicer nalag^ otroku le breme kristjana, ne nudijo pa mu kot sC' ši pomoči kasneje, da bo svojo krstno obljubo tlK izpolnjeval. Zato prosim, da prijavite otroka za H vsaj par tednov pred dnevom krsta, da se lahko & govorimo tudi o času nauka za starše in botre.
Glede izbiranja botrov prosim starše neslednje: f' jemljite za botrstvo oseb, ki nikoli ne gredo v cerkJ' To je v popolnem nasprotju z vlogo botrov. Tudi f. prosite za to važno službo osebe, ki so samo civfljl poročene, ali pa take, ki žive v takozvanem “divje1’1 zakonu. Boter naj pomaga staršem pri verski vzp' otroka in mora biti otroku opora pri rasti v veri. naj to stori boter ali botra, ki sama nimata nik^ vere? V takem slučaju je bolje, da je otrok brez b<^
—	Torej starši: BODITE VESTNI PRI IZBIRI 8 TROV! S tem boste sebi prihranili razočaranje, ^ trom pa sramoto, če jih bo duhovnik moral odkl0,,! kot nepripravne in po cerkvenih zakonih nepripu* i za botrsko službo.
NOV GROB. — V Sutherland District Hospits' je dne 13. januarja v zgodnjih jutranjih urah preni'"1' rojak JOŽE HOJKER. Rojen je bil 2. avgusta 191® Ptuju. Tam se je leta 1939 poročil s Kristino r. Be<<
ardt. Dne 14 nlaja 1949 sta zakonca na ladji “Mo-aniedi” prispela v Avstralijo in vsa leta živela v syd-neyskem okraju Oyster Bay. Pokojnik je bil zaposlen na carinarnici v Sydneyu. Delj časa je bolehal na *fcu’ Posebno zadnje dni pred zadnjim srčnim napa-0rn se ni dobro počutil.
Pogrebne molitve so bile opravljene v farni cerkvi
■	Petra v Como, nato smo pokojnika spremili na °r°nora pokopališče, kjer bo čakal vstajenja. Lepo dav*'lo roiak°v se jc zbralo k pogrebu, kar je dokaz, le bil pokojni zaradi svojega mirnega značaja mno-priljubljen. Poleg žene Kristine zapušča tudi brata ar a (v Balmain), v domovini pa še tri brate in 2oSlr.C' Mašo zadušnico smo opravili pri sv. Rafaelu
•	januarja, na “Australia Day”.
° °jnika se spominjajmo v svojih molitvah, ženi, at°m in sestrama pa izrekamo naše iskreno soža-1)e- R.I.P.	v
kjŽRTEV PROMETNE NESREČE med našimi roja-Je bila zabeležena že kar prvi teden novega leta. Ponedeljek 7. januarja se je z avtomobilom smrtno Ponesrečil rojak ANTON PETEK. Nesreča se je zgo-1 a blizu Kempseya, N.S.W., ko se je Anton vračal p-iih počitnic proti Queenslandu. Pokojnikovo tru-Ad 1*° nat° PrePeliaIi v Brisbane, kjer živi njegov brat gr ? V soboto 19. januarja je bila opravljena po-na maša v St. Mary's, South Brisbane, nato je sle-Pogreb na Hammond Lawn pokopališče. Obrede je °P;avi' dr. Ivan Mikula. i vas'°^0^n' Anton je bil rojen 20. decembra 1939 v j gg Brezje pri Mariboru. V Avstralijo je dospel leta Zadnji čas je bil zaposlen v Mt. Isi, Qld.
Adolfu 'n ostalim sorodnikom v domovini Prijatelju Francu naše iskreno sožalje. Pokojnika Poročam v molitev za pokoj njegove duše!
R|Vez' s poročilom o smrti Edvarda Antona ŽIČ-! to A V ianuarski številki bi danes rad dodal še Satcu*1 ^ k"' Pokojnik rojen v novembru 1939 v Ro-Posle • Avstraliji je bival okrog petnajst let. Za-n je bil v železolivami v Wollongongu.
ski fRANCISCAN NEWSLETTER” izdajajo avstral-ja ranči5kani za svoje številne dobrotnike. Prvo stran Patru rS^° ^tev'^e je list posvetil našemu pokojnemu ohi \^ernardu. Poleg opisa njegovega življenja so bile )av'ljene tudi tri slike.
2e]0'slra*ski frančiškani so pokojnega p. Bernarda gove SP°*,0Vali in ga naravnost občudovali zaradi nje-S|ar 'Zrec*ne energije in volje, ki jo je kljub visoki in P	°b>lno. Med boleznijo na Point Piperju
ga asneje v Sacred Heart Hospice, Darlinghurst, so ]ajS;a°S0St0 °b'skovali in mu na vse načine skušali i Prejsj |levŠečnosti dolgotrajne bolezni. Avstralski višji i vsCrri	P-	provincial Campion Murray, je bil pri
Preb tem najbolj goreč. Nekajkrat je kar celo noč
I	kolez el pri bolniški postelji. On je p. Bernardu v teku ni Ve^krat podelil tudi zakrament bolniškega ma-
ziljenja. — Moram dodati, da so avstralski frančiškani do nas slovenskih sobratov v vsakem pogledu res polni razumevanja. Ob vsaki priliki smo z odprtimi rokami sprejeti in nikdar kot tujci. Bolezen p. Bernarda je to še posebej pokazala.
ZLATO POROKO smo tudi imeli, ko že porok ni bilo. Na soboto 9. februarja je bila večerna maša opravljena v zahvalo za 50-letnico poroke IVANA HRASTA in KRISTINE, r. Špolar. Dne 6. februarja je namreč poteklo petdeset let, kar sta zlatoporočenca sklenila zakonsko zvezo v farni cerkvi sv. Katarine v Bo-rjani pri Kobaridu. Ni bila rožnata njuna življenjska pot, saj jima je vojska in bolezen pobrala več otrok, z izjemo hčerke Karoline, pri kateri zdaj živita v Merrylandsu. Ohranila sta globoko vero v Boga in zvestobo drug drugemu, zato sta slavljenca za zlati jubilej s hvaležnim srcem prišla v našo cerkev in se Bogu zahvalila za vse. Ob tej priliki sta pred božjim oltarjem znova potrdila obljubo medsebojne zvestobe do smrti.
Hrastovi so dospeli v Avstralijo sredi decembra 1949 na ladji “General Black”. Takoj so se vklenili v slovensko skupnost in v čast jim je, da so naročniki MISLI že od vsega početka, ko se pričele izhajati. Še vedno prihajajo v hišo kot dobrodošel gost.
Naša zlatoporočenca sta dobro poznana. Oba sta redna obiskovalca slovenske cerkve. Ivan je navadno med prvimi v cerkvi, kjer se z molitvijo pripravlja na sv. mašo. Kristina pa je posebno znana po svoji dobroti in pripravljenosti pomagati, naj že bo z raznimi deli pri cerkvi, ali z obiski bolnikov in pomočjo potrebnim. Bog vaju živi, draga zlatoporočenca!
Naša slavljenca — zlatoporočenca
'	SYDNEYSK1 SLOVENCI	il
]|	'i
ste vabljeni na	'!
!	SLOMŠKOV TABOR	i'
!' ''
J	ki ga bo na nedeljo 24. marca	j>
!	priredilo Slovensko društvo	J|
!	na SLOVENSKI ZEMLJI	!;
I;	Lot 45. Ferrers Rd„ HORSLEY	PARK	j!
j	Opoldne bo sveta maša na prostem,	j>
'I	nato pa bo Slomškova proslava,
;!	ki ji sledi prosta zabava.	!|
;	DOBRODOŠLI!
ČESTITKE NAŠIM GRADUANTOM. — Prejšnja številka je omenila našega novega zdravnika dr. Stana Beca, zdaj naj omenim še dva, ki sta nedavno končala univerzitetne študije. Mitja Lajovic, sin Dušana in Aleksandre Lajovic iz Strathfielda, je pred nekaj tedni diplomiral na sydneyski univerzi za strojnega inženirja	(Mechanical Engineer). Judita Bezjak, hči Karla
in Albine Bezjak, tudi iz Strathfielda, pa je postala farmacistka (magister farmacije). Obema izrekamo iskrene čestitke z željo, da bi v življenju dosegla še mnogo lepih uspehov.
Gotovo je po Avstraliji še mnogo drugih graduantov med našimi mladimi rojaki. Tudi o njih bi MISLI rade poročale, pa nam nihče ne javi. Urednik bo hvaležen, če mu starši ali kdo družinskih znancev javi veseli dogodek.
SYDNEYSKO TABORJENJE v tednu po prazniku treh kraljev je bilo kaj “mokro”. Vse dni od ponedeljka pa do petka je deževalo. Tako so bili šotori na Mt. Milena prazni. Zaradi neprestanega dežja je vseh devetnajst udeležencev taborjenja spalo deloma v kabini in na verandi. Namesto uživanja prijetnih sprehodov po gozdu evkaliptov so vse dneve presedeli v kabini in si krajšali čas z raznovrstnimi šalami in igrami. Popustili pa nisc, čeprav sem parkrat poskušal, da bi predčasno odšli domov. Še ko smo za pol dneva skrajšali čas taborjenja (reka Hawkesbury je naraščala in sem se bal, da bo promet zaprt), so otroci z ne-voljo sprejeli to novico. Starihovega Tonija, ki je prvi prinesel sporočilo o odhodu, so polili z vodo (ni je bilo trebala iskati!). Toni seveda ni ostal dolžan . .. (Ciril, ali je bila voda zelo mrzla? Upam, da se nisi prehladil).
Hvaležni smo g. Ljenku Urbančiču, ki nam je rade volje odstopil za en teden kabino s krasnim kosom zemlje na Mt. Milena. Zahvala velja tudi gospe Tončki Stariha, ki je spretno skrbela za lačne želodce, in pa sestri Mirjam, ki je z isto spretnostjo otrokom pomagala odganjati dolgčas. Ko šo se vrnili domov, so vsi zatrjevali, da se drugo leto zopet vidimo na istem mestu. — Melboumčani, ki so teden kasneje taborili ob morju na Mt. Eliza, so glede vremena vsekakor
bolje naleteli. Upam, da bomo tudi o njih brali kakšno poročilo.
MISIJONSKA NABIRKA za afriškega misijonari3 p. Evgena je prinesla 13. januarja v Veselovem lep0 vsoto $93.48. Bog povrni vsem, ki ste sodelovali Mislim, da ni treba posebej poudarjati, da bo den^ v misijonih koristno uporabljen. Misijonarja p. Evgel* (posinovljenec naše sydneyske skupine) in p. HužJ (melbournski posinovljenec) delujeta v misijonu Tog°< Afrika. Dosti lačnih in bolnih je na njunem misijo®' skem ozemlju. Misijonar mora pomagati po svojih Čeh, če hoče uspešno oznanjati evangelij, ki je naU* ljubezni do bližnjega. Seveda je v tem pogledu pop0'-noma odvisen od dobrotnikov v misijonskem zaledj11
V	tem smo se pridružili domovini in lahko rečem da si nikomur izmed nas pri tej pomoči misijono1’1 ni treba odtrgovati od ust. Smo v deželi blagostanj* in je prav, da mislimo na tiste, ki nimajo. S pomoči® misijonarjem pomagamo širiti božje kraljestvo na mlji. Pri tem pa ne pozabimo, da so poleg darov ** misijone potrebne tudi molitve. Eno in drugo je misijonska dolžnost, če smo res kristjani.
P. Valerijan
Ob križu
Ob t\oji roki čutim brstečo rast poguma in plahi cvet preneha veneti v globoki noči.
Povzdignjen in razpet
med bridke križe bolečin, strahu
in morečih senc prezira —
v srcu se nov sončen dan tipajoč opira
na blagoslovljeni cvct
miru in tihe sreče.
Ob tvoji roki tožeč obraz
z nežnostjo ljubečega srca
Lšče dobre besede za nov korak iz ran,
za novo luč v očeh,
za nov svetel dan.
Ob tvoji roki čez dolino mrzli vetrovi osamljeni hitijo in z ukročeno slo nosijo s seboj jokajočo melodijo.
France Lokar
p- BERNARD AMBROŽIČ O.F.M.
PAMET SE JE ODPRLA^
Povest iz zgodnje mladosti
Nadaljevanje (9. ŠOLA)
nj ^da povedati moram, da nam gospod katehet prav za prav niiri V1* stor'J’ amPak zgodbice. Bile so sicer prav podobne teti-
o	Pa vendar niso bile štorije. Namenil sem se, da bom to reč Prvi priliki teti povedal.
bUtj	Je	pa gospod katehet brez zgodbic obmetaval naše
vDr	5	2 dobrimi nauki. Na primer	takrat, ko je	kar	na	lepem
7	. 9troc'’ Pr‘ vas ^aj kolnete?”
de]e .očmi je šel po nas, ki smo bili kar tiho. Tudi mene so za-Sp0 nJeSove oči. že sem mislil odločno odkimati, pa sem se v hUJ ’ Je naš ata nekoč rekel: Šmenta! Takrat, ko sem mislil Pom' nrniku utoniti; hočem reči: v vodnjaku pred hišo. In sem da morda pri nas le ni vse	brez kletvine.
dati	vj.So drugi otroci kaj odkimali	ali prikimali,	ne	vem	pove-
daja'i sern utegnil gledati okoli, ko mi je tisti atov “šment” ,PPravka. Gospod katehet je pa že spet nekaj vpraševal.
Ali kolnete po cigansko ali po krščansko?” t0 a3 smo bili še bolj tiho. Sapo smo zadrževali. Kdo naj
Tazume?
Je tak °?e^ete 'z ust tiste 8r<^e besede: hudič, prmejduš in Jcar nejo Cf.a’ ie gotovo, da kolnete po cigansko. So pa ljudje, ki kol-p° (UC5J° P° turško. Pa jaz vam ne bom pravil, kako se kolne kletve	Posti žalostno je, da sem vam moral povedati, katere
ijiojj}, So ^ganske. Kajne, grde so se vam zdele, ko so prišle iz kateh tU)St'> ^a zakaj naj bi bile grde samo takrat, če jih izreče vaš zdi takoJ™ ta^° ®r(^e S°’	^	*zre^e-	Ali se vam nc
tu^ smo pokimali kot na komando. Saj smo bili tisti hip ni biiCS f^°boko prepričani, da ima gospod katehet prav. On pa zadovolji samo s tem.
Uaa nV'	si	morate	to reč posebno dobro zapomniti. De-
mj ffine Pobirajo grdih besed tako na debelo, fantje pa kar. Zato ci„an^te fantje dati obljubo, da ne boste nikoli metali iz ust
V	v. kletvic. Tudi pozneje ne, ko boste že veliki”. katehpfeClna ^antov le povešala oči. Deklice so pa pogumno zrle "No Ufnaravn°st v obraz.
Ognite 1^'?” 3'' *3°ste narec^*'' t0 obljubo? Tisti, ki ste za to,
po nasS'v?mo dvignili, kakopa. Dekleta so nezaupno gledala tega se nekaterih so jim oči kar obvisele, na meni pa ne. Iz “^poznal, ^a sem pri deklicah dobro zapisan, da ^in, , Ja’ fantje! To me veseli. Roke dol! Ampak jaz pravim, ‘°yek mora kleti . .
peto poZ(|e !^0 sPet čisto nepričakovano. Postali smo znova na-
KOT VIDITE, je ta številka dvojna (Februar-Marec), četudi je nisem kot tako najavil. Enkrat na leto je pač na vrsti in zaradi velike noči mi zdaj še najbolj prav pride. Tako bo velikonočna številka lahko malo bolj zgodnja in po domovih pred prazniki.
Kot upravnik bi se rad opravičil številnim naročnikom, ki zadnji čas zaman čakajo na odgovor, da so MISLI v redu prejele pismo z naročnino (in darom za sklad ali kako ostalo nabirko). Prav v začetku novega letnika je pošte toliko, da mi je pri vsem ostalem delu izseljenskega duhovnika odgovarjati nemogoče. Ker je služba upravnika v isti osebi z uredniško, gotovo ne bi želeli, da bi zaradi rednega odgovarjanja na pisma MISLI zakasnele; obojega pa enostavno ne zmorem, ker mi zmanjka časa.
Zato bi prosil sledeče: vsem, ki ste naročnini priložili kak dar ter ste ali boste našli svoje ime med darovalci, naj bo to v dokaz, da je tudi naročnina v redu prispela na MISLI. Če to razumete, boste uredniku prihranili veliko časa, blagajni našega mesečnika pa čedno vsoto, ki bi šla drugače za znamke. Ostalim, ki so poslali samo naročnino, bom pa skušal odgovarjati, da ne bodo v skrbeh. Enako takim, katerih pismo vsebuje kako drugo vprašanje, ki zahteva odgovor.
Kajne, da razumete moje težave in se v tem strinjate z mano? Bog Vam povrni!
Na tem mestu bi se rad iz srca zahvalil vsem, ki ste bili s poravnavo naročnine tako pridni. Posebna zahvala številnim naročnikom, ki tudi daru za Bernardov sklad niste pozabili. Lep znak, da so Vam MISLI pri srcu in jim želite še mnogo let obiskov po slovenskih domovih. Kako bomo do konca leta pretolkli zvišanje poštnine, je še prerano reči. A prav darežljivost naročnikov mi daje upanje, da bo nekako šlo. Veča mi veselje nadaljevati to dediščino pokojnega o. Bernarda, on naj nam pa pomaga s svojo priprošnjo, da bo vse prav.
Listu pomagate lahko tudi s tem,
da mu PRIDOBIVATE NOVE NAROČNIKE. Preccj je še slovenskih družin po A>straliji. ki še niso naročene: morda jim vsebina ne ugaja. morda je kriva brezbrižnost in nezainteresiranost za slovensko stvar. Eno je gotovo: malo je družin, ki bi ne zmogle štirih dolarjev naročnine na leto. Prava beseda o pravem času. pa bi imel mesečnik lahko enega naročnika več. Z vsakim se podaljšuje življenje listu, ki gre že-svojemu srebrnemu jubileju naproti.
Morda Vas zanima, da so MISLI od mojega sprejema uredništva pa do danas dobile preko 120 novih naročnikov; koliko bi jih lahko, če bi sc vsi skupaj Sc malo bolj potrudili. Odpovedalo je list v istem času pet naročnikov, a še od teh sta se dva po nekaj mesecih ponovno naročila. Seveda pa naročniki odpadajo tudi s tem, ker ne spremenijo naslova ob selitvi in pošta vrača izhode. Takim ne pošiljam več, dokler ne javijo novega naslova (pri tem včasih dobim užaljeno pismo, da sem jim ustavil MISLI ...),. Takih "mrtvih'' naročnikov je žal kar malo preveč.
Naj za konec zopet poudarim: kdor dobi pokvarjen izvod ali pa se MISLI izgube na poti do njega (tudi to je mogoče ni: poštah), naj nam sporoči, pa bomo okvarjeno številko ali izgubo takoj nadomestili.
V	takem slučaju ni prav nič pošteno jeziti sc na urednika ali upravo: ni mogoče pogledati sleherni izvod, ki pride iz tiskarne, pa tudi za pošto ne morem odgovarjati.
Še enkrat: iskrena zahvala za sodelovanje in Bog z Vami!
UREDNIK in UPRAVNIK
“Če mu kakšna reč na vse načine nagaja, kako si bo pa magal, če ne bo klel?”
Meni se je zdelo to precej čudno, moj sosed je pa ver"1 prikimal. Gospod je pa nadaljeval: “Ampak jaz pravim, krščafl': ski človek naj po krščansko kolne! Naj reče: ‘Kosmata kap3-Ali pa: ‘Strgana srajca!' Lahko tudi reče: ‘Tristo medvedo'1 Taka kletev prav tako hitro pomaga”.
Še celo vrsto takih krščanskih kletvic nam je naštel. Jaz se^ si najbolj zapomnil “tristo medvedov” in sem kar pri njih ost®-Saj tako je največkrat klel naš ata. Včasih jim je dodal še “tristl zelenih”. Preudarjal sem, kako bi mogli biti zeleni, ko je znan?; da so vsi medvedje rjavi. Do konca nisem prišel, zato se rni f zazdelo škoda časa, ki sem ga zapravil s tem premišljevanje1!' Medtem sem namreč preslišal celo vrsto nadaljnih krščanski kletvic, ki jih je našteval katehet. To mi še danes narobe ho«1 zakaj drugače bi bila moja povest lahko precej daljša. Vendar f bilo nazadnje nekaj dobrega v tej reči. Uvidel sem, da je naš al' kar dober kristjan, ko zna lepo po krščansko kleti, čeprav ni W diJ v šolo k temu katehetu. Pa sem se naenkrat malo ustrašil, »; sem se spet spomnil na njegovega ‘šmenta'.
‘Šmenta’ gospod katehet ni omenil ne med ciganskimi ne m® krščanskimi kletvami. Kaj je neki z njim? Kar se tiče našega ajjj sem samo enkrat slišal ‘šmenta’ iz njegovih ust. če je to cigans*' kietev, bi se dalo menda odpustiti. Enkrat samkrat res ni veli^ Ampak — kaj pa Micelj? Deklice ne kolnejo, je rekel kateh£ Ali tedaj ‘šment' ni kletev, kadar pride iz Miceljnovih ust?
Dvignil sem roko:
“Prosim, kakšna kletev je pa ‘šment’: krščanska?”	J
Vse je napeto poslušalo. Celo gospod katehet je dolgo misiji preden je odgovoril. Malo na smeh mu je šlo in to se mi je zde1 čudno. Ali gospod katehet ne ve vsega? Nazadnje je le reke “Mislim, da je nekje v sredi. Najbrž je pa bolj na krščansko plJ; razen če pride iz hude jeze”.	I
Micelj je bila videti zmerom hudo jezna, kadar je reP Ja, šmenta pa figo! Zato sem se resno bal, da je njen ‘šme11 precej na cigansko plat. Zaskrbelo me je, kaj bo iz tega dekle13 Na našega ata sem pa ob skrbi za Miceljna hitro pozabil.
Tako smo se torej imeli pri katehetu. Zato mi je bil zmer®? všeč, kadar je bil z nami v šoli. Če sem ga pa drugače kje vid' je bilo vse drugače. Takrat ni bil katehet, ampak gospod kapi3. In kadar je bil samo kaplan, je bila razdalja med njim in naenkrat zelo velika. Posebno kadar je prišel med deseto na prižnico. Ni bil samo silno daleč, tudi vse previsoko nad noj je bil. Ali je res tako drugače govoril v cerkvi, kaj vem? so ga v lemenatu učili samo za kateheta, za kaplana pa ne? G ; tovo je, da je šla vsaka njegova pridiga gladko mimo mene. mi je ni hotelo ostati v ušesih.	^	.
Prav za prav je bilo meni osebno vseeno. Sam' od sebe bi delal očitkov ne kaplanu in ne sebi. A vmes je bila naša m3y in ta je imela druge misli. Ne bom je tožil, da se je vtikala v kap1, nove stvari: vtikala se je v moje. To mi je bilo še manj všeč.
“Kakšna je bila danes pridiga?”
Gledal sem v tla in molčal ...	I
“Da si mi še zdaj tak mule! Pa je že nekaj kazalo, da se * pamet odpira. Ampak dokler si pridige ne boš zapomnil, še " ne kaže!”
Kar nič pravega prijateljstva ni moglo biti med mano in ^ mo. Ko bi nesrečnica vsaj malo vrgla na kaplana, koliko lažje
0	moje življenje! Tako sem pa bil vsega kriv samo ja*.. In pa
°ja zaprta pamet.
ok r*-a	vsa	stvar še tC)l'ko hujša, je pripomogla druga
j. Pečina. Poprej je mama lahko zmerom od Tičeta zvedela, Zn f i3	Pr^ig3- Jaz sem se že kako potuhnil, ko je Tiče
na- .J*.r veliko povedati. Zdaj je bil on v Ljubljani, jaz pa doma 2JVecJi' In vse je kazalo, da mami ne gre samo za to, da jaz se nhm Pr'^i§e pošteno poslušati, ampak je res hotela vedeti, kaj nam ^esetih pridiga. Zdaj se ni imela zanašati na drugega kot e- Jaz pa še zmerom tak — mule . . . jjj .. nekaj je bilo, kar je našo mamo trlo. Hodila je k šesti Prid' ln takrat ie pridigal stari župnik. Znal je menda samo toliko Zat ^a. J’*1 Je bilo za eno leto. Ob novem letu je začel odkraja. vse° 'e vsa^° nedeljo enaka pridiga in naša mama je znala kak”na Pamet- Dostikrat nam je že v soboto zvečer povedala, prj.j'na bo drugi dan pridiga. Jaz sem si lahko zapomnil, kar je šln ° 12 maminih ust. Ko sem pa v nedeljo poslušal kaplana, je sPet vse mimo.
^ v Uvakrat tisto leto se je zgodilo, da je prišla mama iz cerkve atuCn° v?hičena. God svetega Gregorja, ki je bil patron našemu pjj Je Padel na nedeljo. V soboto poprej nam je mama pravila hvalY°*Za ^rug’i dan. Ko se je pa vrnila od maše, ni mogla preje b'l 2vU.Pni^a> kako lepo je pridigal — o svetem Gregorju. To Vex 1 0 čisto nepričakovano. Zdaj smo vedeli, da župnik le zna Pndig k0t samo za eno ]et0
njal	^ se Je enkrat zgodilo, da sta župnik in kaplan zame-
p0	maše. Mama je bita spet vzhičena. Tako lepo pridiga
da kaplan, oh, tako lepo! Da le morem biti jaz tak mule, na] n.e poberem iz njegovih pridig! Kaj bo iz mene? In kakor (JrUoSt' ,t'st0 soboto poprej mama ni nič napovedala pridige za Priši ' to je bila nova nesreča, namreč zame. Mami je 2jUt °.na misel, če je župnik ob desetih drugače pridigal, kot. bi mu]C9 ^.aj jaz povem, kaj je pridigal... Pa kako boš, če si tudi a^ ne rečem, ves čas sem zvesto gledal v župnika in r«kaVCrno Poslušal. že zato, ker je mož čisto drugače mahal z Pa n"' ^0t kaplan. Tisto mahanje sem prav dobro razločil. Da teu ,tem nisem lovil besed in stavkov, tega mi naša mama ni ho-
ela odpustiti.
na h- j.e Pa °d sile, da si tak! Le zakaj sem sinoči pozabila ali ng »a^nj° Pridigo! Menda bi vsaj potem vedel, če je bila taka
bj]0 Tv ^ila pametna opazka. Tudi jaz sem ugibal, kako bi Pfeti tt ^Sem se n:,d svojo pametjo, da se noče na stežaj od-ven(jarp?ar'l sem se po glavi in skoraj na glas zaklel: “Šmenta
Ustra"i^° ie Prv'e, da sem tako zaklel, zato sem se samega sebe Ča^lj - Pretehtal sem svojo jezo. Zdela se mi je srednje velika. Več n •Sem’ 'e tuc^ moia kletev bolj v sredi. Nič pre-a cigansko plat, pa tudi ne na krščansko.
10. ZIMA
Bila ^r^ače se pa pri nas tiste čase ni hotelo kar nič zgoditi. takole2 Z£ Prav velika nevarnost, da se bo morala moja povest pa n ./'efmti. Sicer se je zavoljo mene prav lahko kaj zgodilo, P° do h- Sva™° takrat, kadar sem bil v šoli. Posebne potrebe t>ovoi?°- ščinah tuc^ nisem, toliko me je že držala šola. nekate	sem	m°gel doma povedati, kako smešni so
n otroci. In to je bilo res. Posebno fantje. Z deklicami sem
s1|> Februar/Marec 1974
NAMESTO ROŽ NA GROB P. BERNARDU DAROVALI ZA SKLAD “MISL3”:
$10.— Ignac Ahlin, Franc Purgar; $6.— Dr. Zvonimir Hribar, Ivan Mlakar. Petrina Pavlič, Dr. M. in ga. A. Colja; Ivan Plesničar; $5.— Adolf Vadnjal, Sr. Alojzija Hrastnik FMM.
NAŠE NABIRKE DAROVALI ZA BERNARDOV TISKOVNI SKLAD:	$6.—	Jože
Štemberger, Martin Berkopec, Stanko Čebokli, Anton Kristan, Jože Brožič, Marija Tomažič; $4.— Stane Furlan, Jože Sok, Anton Brne, Stanislava Lovkovič, Fran Wagner, Veronika Seljak; $3.— Marija Medved, Roža Franco, Ivan Kovačič, Maria Zai, Marija Bizjak; $2.50 Alojz Pelko; $2.— Rozina Tkalče-vič, Jože Celhar, Vinko Štolfa, Gašper Jug, Ivan Ploy, Jakob Tomšič, Dragica Babič, Fanica Lašič, Alojz Rezelj, Frances Stibilj, Janez Erpič, Marica Darmanin, Joseph Božič, Lina Grassmayr, Štefanija Zore, Jože Barbiš, Franc Ban, Jože Grilj, Hedviga Stankovič, Jože Kapušin, Marija Slokar, Anton Ivančič, Anton Cevec, Ivanka Študent, Marjan Vihtelič, Janez Flisar, Evgen Bene, Lois Obreza, Franz Plohl, Peter Bi-žal, Helena Van de Laak, Ivan Krnel, Franc Mramor, Jurij Tomažič, Jože Kavaš, Ema Kowalski, Krista Golob, Angela Dodič, Frančiška Veber, Ivan Horvat, Marija Vravnik, Štefan Toplak, Jože Koščak, ‘ Marica Ozvatič, Marjan Potočnik, Franc Tomažič, Ludvik Tušek, N. N., Dušan Vran, Leo Muller, Valentin Lenko, Štefan Smec, Tony Šircelj, Anton Vozel, Andrej Udovič, Ivan Umek, Franc Wertovschek, Marija Gorjan, Miroslav Colja, Ma
69
tija Cimerman, Josephine Braletitch, Anton Medved, Alojz Golja, Franc Mesarič, Ivan Šuštarič, Anton Bogovič, Ivan Mohar, Anton Kolarič, Štefan Kočar, Štefan Kovač, Vinko Kobal, Antonija Šabec, Zdenka Novak, Andrej Zrim, Vincenc Mau-rič, Alojz Bohte, Zora Gec, Ivanka Jerič, Alojz Butinar, Rafael Pavlovec; $1.50 Franc Kodrič, Franc Robič; $1.— Angela Vadnjal, Julijana Veber, Feliks Drobež, Milan Prešeren. Ivan Habor, Stana Hervatin, Ciril Škofič, Albert Škerlj, Anton čučko, Štefan Boelckey, Antonija Vučko, Viktor Lauko, Helena Breg, Anton Iskra, Janez Lah, Franc Petelin, Rado Škofič, Ivan Želko, Rudolf Horvat, Zorka Kovačič, Peter Slana, Pavle Vatovec, Jože Mavrič, Božo Štibec, John Urbanc, Karlo Pless, Joško Bezjak, Iva Urbas, Zofka Juryszczuk, Alojz Mikolič, Edvard Dolmark, Jože Slavec, Franc Vrabec, Karlo Štrancar, Alojzija Vučko, Ivan Barič, Anton Jesenko, Joseph Šterbenc, Janez Kveder, Stanko Šubič, Alojz Hrast, Branka Iskra, Albina Konrad, Marija Taub-ner, Frank Frigula, Ana Kuri, Mario Svetina, Janez Mihelčič, Janez Krajnik, Ana Paulin, Tereza Simon, Franc Valenčič, Anton Konda, Apolonija Serbak, Marija Copot, Jože Pliberšek, Mario Saksida, Jože Bole, Marija Štavar, Frances Klun, Ludvik Robb, Franc Rožanc, Šte-
M O O M B A !
SLOVENSKO DRUŠTVO MELBOURNE
vabi
melbournske rojake, da si ogledajo našo mladinsko
FOLKLORNO SKUPINO,
ki bo nastopila
v narodnih nošah pod vodstvom gg. Omana in Marka Plesničarja.
NEDELJA, 10. MARCA,
OB PETIH POPOLDNE, ALEXANDRA GARDENS (ob reki Yarri)
“VISCOUNT STAGE”.
imel malo opravka. Bile so vase zaverovane in se držale skup5 kot boječe piške. Bi bili prav lahko opravili brez njih. In nobe5 ni bilo ime Micelj. Tudi zato se za deklice skoraj nisem me111 S fanti je bilo drugače. Pa da ne bom na široko razkladal, povem na kratko. Preden sem nekatere bolj od blizu spoznal, s£f jih razdelil v tri skupine. V prvo skupino so šli tisti, ki jih vsega začetka nisem maral. V drugi so bili oni, ki sem jih in!i takoj rad; v tretji pa vsi ostali, ki nisem vedel, kam naj jih denefl Če se dobro spominjam, so bile vse tri skupine precej enako yf like. Počasi sem res nekatere premaknil iz ene skupine in jih pon11 kam drugam. Vendar samo nekatere.	.J
To je bilo že vse čedno urejeno tja do dneva vseh svet' Takrat smo pa dobili sneg, ki je obležal za vso zimo. PotefliJ še večkrat snežilo, pa se je novi sneg kar na starega nakopal To je bilo čudno, je dejal naš ata. Ni pa nič rekel, kaj bi rno? napraviti zoper to. Poprejšnje zime je sneg sam od sebe večCT skopnel in naredil prostor novemu.
Sneg je naredil, da včasih nisem mogel v šolo. Zato SJ? začeli doma delati grablje. Kar v hiši, ker drugih pripravi" prostorov nismo imeli. Pa tudi če bi jih imeli, kaj bi pomagaj Saj je bila samo v hiši peč, ki nas je grela. Povsod drugod pod Jj' šo streho je sedela zima in sipala iz sebe mraz, da je človeka tres‘‘
V	hiši pa ne. Otroci so se gnetli na peči, ata je delal na rezilo^ stolu ali vrtal luknje v čeljusti od grabelj, jaz sem pa napra# zobe. Kdor ne ve, kakšne zobe imajo grablje, mu ne morem <v povedati, kakšno je bilo moje delo. Kadar je mama utegnila, • tudi kaj v roke vzela. In ko se je nabralo na tleh preveč šare, $'• jo prišla pobirat in odnašat Luš in Cekca. Za šolo še nista hi za šaro pospravljati pa kar dobra.
Tako je bila pri nas v zimskih dneh cela fabrika. Ropot3 je in pokalo, da samih sebe nismo mogli nič slišati. Zato sfl tudi prav malo govorili. Potem vsak lahko razume, da se ni $ glo kaj prida zgoditi.	J
Nevarnost, da moja povest ne bo mogla nikamor nap1' je rasla iz dneva v dan. V povesti se mora kaj zgoditi, ali je l zanič. Na vso srečo je prišla lepega dne na pomoč meni in n1® povesti — Micelj!	J
Izpovedati se moram, da je bila Micelj pri meni tiste malo manj kot pozabljena. Odkar sem hodil v šolo, sem se f‘ komaj menil zanjo. Zdelo se mi je, da je zdrknila nekam nazaj H1 otroke. Kaj bi ž njo?	_	J
Pa so se kar na lepem odprla vrata v našo hišo in vstop je Micelj. Preden smo se utegnili začuditi in ustaviti delo v j briki, je sedela pri peči. Pritisnila se je k toplim pečnicam dejala:
“No, zdaj sem pa prišla”.	^	p(r
Da jo je bilo vredno gledati, se je videlo na naših malih-maknili so se na rob in zviška gledali nanjo. Imeli so na šir° odprta usta. Zdi se mi, da tudi jaz.
“Tak si pa prišla?” je rekla mama.
“Ja. kar prišla sem”, je znova zatrdila Micelj.	j
Potem se je pogovor pretrgal in ata je spet zasukal sved Jaz sem pa še podržal kladivo med dvigom in udarcem, pa n»* vedel, kaj bi. Na veliko moje začudenje je ata spet načel pogov čeprav svedra ni ustavil.
“Pa kako, da si znala k nam?”
“O, saj ni tako daleč!”	_	J
Pa smo bili spet zmenjeni za eno celo poglavje. Ker m1
<9 'r
drugega kazalo, sem začel spet udarjati. Nisem se menil za reVi . «’ Pa sem vendar videl, da opazuje moje delo. Čez čas je a;> "Se boš po prstu!”
Pa ne”, sem odgovoril.
Po otem. Je sPet poteklo eno poglavje. Čas je že bil, da bi se jaz!” 'a	Je Micelj skočila na noge in rekla: “Daj, bom
in v, g.Iedal sem Proti atu, pa ni nič žugnil. Popustil sem stol na „ j. Je sedla na moje mesto. Mimogrede sem videl, da oni ^ Peci še dvakrat bolj na široko odpirajo usta. Micelj je pre-no udarila dvakrat ali takrat, četrtič pa po prstu, pri	Je	zaječala, popihala prst in že sedela zdraven mene
£ Peci. Nad nama so se otroci privoščljivo zasmejali, jaz sem sPet zasedel svoj tron.
“oteklo je časa za poglavje in pol, ko je rekla mama: Micelj, kaj pa bi pri nas?”
\/ la vas imam, ko mi pravite Micelj.”
Vnaši fabriki je delo zastalo, še atu se je zazdelo, da je vred-no Pogledati proti Miceljnu.
Kako bi ti pa rekli?”
i	imet T a^a mama se je izmislila, da sem Mičica. Oh, tako pusto
•	Jaz ga ne maram.” je k v el s.em, da je v očesu naše mame nekaj blisknilo. Bilo “p v 0r bi.si rekla na tihem: Razumem! Vendar je pričela: “ mama misli, da..
7? .šmenta, pa figo!”
SniQ £ ^ Je bilo torej pribito. Tako nam je bilo nerodno, da rekla r nadaljevali z delom. Nekaj časa smo molčali, potem je mama: “Mičica, kaj če bi šla proti domu?”
^aj bom tudi res šla, če mi boste tako rekli.” tala	nam je zažugala, pa kaj smo hoteli? Spet je ropo-
"pSa fabrika.
Začpi zakaj hočeš biti zmerom Micelj? Saj nisi fant!” je spet Cla mama. nKo sem pa zmerom bila!” naš at a l° Se n’	^ai re^*' ^Pet bilo vse tiho. Tedaj je vzel
ub0o fa v r°ke pravdo Žirovčeve mame: “Mičica, mamo je treba Ce .ona misli> da • • •”
^1'celj je skočila na noge:
^edaj pa še vi! Kar ušla bom. Od vas in od nas!” sp0gi ? j.e bila skozi vrata in tekla okoli vogla. Mi smo se samo r°bg !.’ drugega nič. Otroci na peči so se pomaknili nazaj od 'x, asa fabrika se potem ni ustavila vse do malice, da Se eiVYem kolikokrat smo šli potem spat, preden smo zvedeli, ^irov“ICCI §°de tudi brez nas. Micelj je namreč res ušla tudi od in jj	Ustavila se je pri Boštjančiču. Tam so ji šli na roke
P°sia,? naprej	Micelj. Čez noč se je pa niso upali obdržati,
je Luk-S° na skrivnem pošto k Žirovcu. Po dolgem posvetovanju da jj: a "aPregel sani in se peljal po dekletce. Ni hotela prej sesti, bo m0 °, ju.bil: Boš lahko še Micelj, dokler ne začneš šole. Potem v sanir v k'*' šolsko. P° dobrem premisleku je naposled sedla vso kratko pot do doma je držala šobo.
* * *
razVršč	° božiču ali pa že prej. Nimam tako dobro
to Se vevnega časa v spominu. Pa to je vseeno. Malo prej ali slej, življenju komaj pozna.
^eliko Pa- Zagotovo vem, da smo imeli božič tudi tisto leto. se ni zgodilo, nekaj pa le. Naš Tiče je prišel na prve počit-
fanija Markuža, Ivan Štrucelj, Božo Lončar, Ivan Stanič, Leopold Urbančič, Franc Rozman, Rafaela Ber-nes, Anka Potočnik, Franc Žabkar, Jože Podboj, Avgust Žagar, Anton Žitnik, Albin Smrdelj, Marija Ne-krep, Janez Turk, Anica Pegan, Mira Urbanč, F. A. Jelerčič, Andrej Lenarčič, Branko Tavčar, Ana Cam-paner, Marica Temišanovič, Karel Barber, Viktorija Gajšek, Marija Bosnič, Rudolf Mavrič, Emil Krajnik, Jože Kromar, Justina Costa, Ivan Volavšek, Marta Veljkovič, Anton Brumen, Anton Gjerek, Alojzija Žakelj, Jakob Robar, Stanko Kolar, Tatjana Tee, Lucija Pungerčar, Mihaela Berkovec, Herman Šarkan, Jože Ficko, Helena Žitko, Marta Jakša, Helena Pirc, Mario Jenko, Karolina Čargo, Franc Kmetič, Emilija Kregar, Jože Svetec, Alojz Drvodel, Richard Bogateč, Marija Peršič, Ivan Figar, Viljem Bauer, Franc Ižanc, Bogomir Krševan, Jožefa Mikuš, Ivanka Batagely, Jože Rakar, Ivan Vidmar.
P. STANKO PODERŽAJ, INDIJA: $10.— Franc Purgar; $5.— Ivan Mlakar, Jože Štemberger, Antonija Šabec; $3.— Ivan Plesničar, N. N., Jože Brožič; $2.50 Raraela Bemes (za lačne namesto venca na grob p. Bernardu); $2.— Frances Stibilj, Helena Pirc, Pavla Pirc; $1.— Marta Jakša, Mirko Cuderman.
P. EVGEN KETIŠ, AFRIKA: $100.— Jože Ficko; $93.48 misijonska nabirka v Veselovem (13.1. 74);	$5.— Antonija Šabec (Vic.);
$4.— Ivan Plesničar; $2.50 Rafaela Bemes (za lačne namesto venca na grob p. Bernardu); $2.— Fran Wag-ner.
P. HUGO DELČNJAK, AFRIKA: $15.- Franc Purgar, $10.- Julka Mrčun; $7.— Ivan Vidič; $6.— Toni Uršič (N. G.); $5.— M. J.; $4.— Druž. Jože Brožič; $3.— N.N., Antonija Stojkovič; $2.— Karolina Gregorič, Frances Stibilj (za lačne), Anton Bme; $1.30 Agata Zupančič; $1.— Frances Stibilj, Marija Peršič; $0.60 Andrew Zaccutti.
nice. Bil je zelo pripraven in domač. Natanko tak kot se za f#1' iz Ljubljane spodobi. Zato ga ni bilo vredno posebej gledati1 zgoditi se ni moglo kaj prida. Seveda smo delali jaslice; ati mama in Tiče so pa šli k polnočnici. Jaz sem ostal doma, da sj varoval otroke. Prav tako kot lani. V velikih skrbeh nisem ^ čeprav so mi naložili čedno odgovornost. Otroci so pospali že odhodom onih treh, jaz pa eno minuto potem. Ko sem se zbuf_ je bil že beli dan. Ker so vsi govorili, da je božič, sem tudi f verjel. Lahko bi pa bil zaradi mene že dan sv. Štefana, ali novo leto. Kaj pa veš, kako teče čas, ko tako skrbno var# otroke kot sem jih jaz varoval vso tisto noč!	J
Tudi naslednji dnevi, dokler je še kaj dišalo pri nas po božifjl so bili natančno po predpisih. Hočem reči, da se ni nič zgodi' Na svet se je naselila puščoba, pa se je zajedla tudi v mojo du
(Nadaljevanje prfj
FRANČIŠKOVA MLADINA:
$10.— Franc Purgar; $6.— L. M.
Martin (namesto cvetja na grob p.
Bernardu); $5.— Ivan Kovačič, Jože Štemberger, Ivanka Batagely;
$3.— Ivan Plesničar, Jože Brožič,
N. N.; $2.— Ivan Habor, Matija Cimerman, Toni Petek (pokojni);
$1.— Štefan Srnec.
BARAGOVA ZADEVA:	$10.—
Toni Šajn.
SLOMŠKOVA ZADEVA:	$3.—
Alfred Brežnik.
Dobrotnikom Bog povmi!
Z Vseh
KARDINAL KNOX, melbournski nadškof, je bil nedavno imenovan za prefekta dveh kongregacij: za bogočastje in zakramente. V marcu bo zapustil Melbourne in se podal v Rim, da sprejme novi odgovorni službi v katoliški Cerkvi. Kdo bo nasledoval njegov nadškofijski sedež pri nas, še ni bilo objavljeno.
Vsekakor je bil kardinal Knox slovenskim priseljencem v Melbournu zelo naklonjen in nas je dobro poznal. Kot osebni prijatelj našega rimskega rojaka Msgr. Maksimiljana Jezernika je vedel o nas že pred svojim prihodom v Melbourne. Ko je v Kew vzidal vogelni kamen naše cerkvice sv. Cirila in Metoda ter blagoslovil Baragovo soho pred vhodom v Baragov dom, je v govoru pred cerkvijo to lepo poudaril. Takrat je dal tudi svoj dar za naš verski center.
Avstralski Slovenci mu želimo obilo uspehov na novem mestu, za katerega je bil izbran v vodstvo Cerkve.
STARŠI SO OSTRMELI nad izjavami svetovnozna-nega ameriškega otroškega psihologa dr. Benjamina Spocka, da se je v svojih napotkih o vzgoji otrok motil in naj se starši povrnejo k metodam vzgoje, ki jih je sam prejemal pred skoraj sedemdesetimi leti. Mož, katerega knjige o vzgoji so šle po vsem svetu v 23 milijonih izvodih in mu je cela generacija sledila, je odklanjal disciplino in seveda kazen. Preveč je poudarjal individualnost otroka in s tem nehote privedel starše do prepričanja, da jih otroci ne bodo ljubili, če bodo z njimi prestrogi. Tako je izjavil pred nekaj tedni in pozval starše, naj začno drugače .. .
Bolje kasno kot nikoli, pravi pregovor. Zal ima zlasti angleško govoreči svet danes že milijone mladine, ki so jih starši pustili rasti brez opominov ali kazni kot divja drevesa. Škoda je kljub priznanju dr. Spocka nepopravljiva. Šola za nas vse, da raznim novim metodam na vseh poljih modernega življenja ne
Vetrov
nasedamo prehitro, pa četudi jih je podpisal in poročil človek z desetimi doktorati...
DAROVI ZA SPOMENIKE PADLIH ne bodo j izvzeti takse, tako je odločila nedavno naša sedaj federalna vlada v Canberri. Darovalci za mnoge cer"š (tudi našo v Melbournu in prav tako v Sydneyu), razne karitativne domove in podobno so lahko s p01] dilom o daru dobili v juliju za darovan znesek p0'] njeno takso. S tem je padel za dobro stvar marših dar, ko drugače ne bi. Novi vladi pa se je da je to odveč: Income Tax Act z ozirom na Vl-spomenike je bil preklican in po prvem juliju le bodo tudi darovi v te namene obdavčeni. . .
Komu v korist bo nova odločitev? Marsikatera cer^l ali šola ali karitativna stavba bo kasneje končan3 j več bo skrbi za tiste, ki jo spravljajo pod streho. bi raje dvignili takso na pornografski tisk in še n13" kaj, ki je zgolj potrata, če je vladi tako nujno do^i od nekod več denarja.
OB POMANJKANJU BENCINA smo brali v d”* nikih zanimivo stvar: upokojeni profesor kemije iJjjj Wallace v Jacksonu (ZDA) že dvanajst let izde' bencin za lastne potrebe sam na domačem vrtu. J stopek je kaj enostaven: V napravo nasuje listn travo, smeti, kuhinjske odpadke, les in premog. Olil čas in sistem cevi opravijo svoje. Zaradi vročiti6 pritiska na organske snovi priteče iz priprave sU*l nafta, iz katere profesor destilira razne vrste ^ nih produktov.
Dokler si lahko kupil bencin na vsakem voS*J so imeli profesorja za čudaka in se mu smejali' K nes pa ima mož ne le po Ameriki, ampak tud' svetu mnogo občudovalcev. Nekateri napoveduj® da bodo v nekaj letih mestna smetišča postala j vame nafte po profesorjevem receptu, drugi pa H
ne^v?’ *3° te*ln‘*ta pokazala boljšo pot in bencina treba. Bomo videli — če bomo dočakali. ..
n PAPUAZIJA-N°VA GVINEJA” je nova nezavi-<! država, ki je zaživela v decembru. Dva in pol mi-^°na ljudi ima, med njimi je eden od sto belec. •en prvi predsednik je domačin Mihael Somare, v , mu je še pet članov vlade. Avstralija si je za rat pridržala samo ministrstvo obrambe in pa deT'StrStV0 zunani'h poslov. Kako bo šlo, bomo vi-*• Večina prebivalstva živi še v najprimitivnejših kak’ ter verjame bolj svojim čarovnikom kot pa ev ' V'at^' ^ dobili so to, kar nekateri mali kulturni bod ' naroc^ ne morejo dobiti: neodvisnost in svo-
■	■ Svet se včasih res čudno suče!
pr^J>^^NSKO PLOŠČO so odkrili v spomin 170.000 Na stvom umorjenih otrok lanskega leta v Angliji, glik arl- net*°^-n'h otročičev (28. dec.) je bila pri an-me aijls^' cerkvi sv. Mateja v Londonu posebna eku-ŽainS a s^ovesnost ob odkritju — lahko bi ji rekli tudi pre.a komemoracija. Sedemnajst vencev so položili Živi' SPom’nsk° ploščo — vsak je predstavljal 10.000 ta	odvzetih na privoljenje tistih, ki bi morali
1V	*enia najbolj ljubiti: mati in oče.
j0 ‘ 0str|a dejstva moderne “civilizacije”, ki gredo svo-člov^	takimle javnim	protestom. Govorimo o
tistimans.	pravicah,	pa	jih obenem odklanjamo
5e ’	so jih najbolj potrebni, saj se sami zanje
e morejo potegovati.
'lega Str'^a	^	nec*avno	tudi	uzakonila splav: do tre-
]as( meseca življenja ima mati pravico zahtevati umor ob -,j otr°ka. Novi	zakon	je bil izglasovan ravno
cij0'7'etn'c'> kar je tudi Avstrija podpisala deklara-
o	človečanskih pravicah vseh . . .
lanj^^^ ŠKOFJE odobravajo razgovore, ki jih je ka"om.Tr^,‘mei p?,jski zunanji minister z Vati-mali ' ,.^ostav'jajo pa, da bo prišlo do zaželene “nor-bodo^aC'^e mec^ Cerkvijo in državo šele takrat, ko šanja P08°vori presegli zgolj navadna upravna vpra-vine ’	^o pomembnejši kot zadeva cerkvene imo-
šanjj ov°lienj za zidavo cerkva in podobno sta vpra-Sv°b°de verovanja in svobode lastnega prepri-
i	STE ZAVAROVANI ZA SLUČAJ BOLEZNI?
Za ZDRAVNIŠKO : in BOLNIŠKO ZAVAROVANJE
s (Medical and Hospital Benefits)
''	in po želji tudi za
ŽIVLJENJSKO Life Insurance)
I	Vam je na razpolago
HIBERNIAN SOC IET Y
Družba je registrirana pod Friendly ];	Societies Act of Victoria kot podporna
!;	katoliška organizacija, ki ne išče
!	dobička. Je od oblasti priznana po
!	National Health Act in morejo člani
;	prejeti tudi vse vladne dodatke
!;	(Commonwealth Government Hospital
and Medical Subsidies).
i	V Melbournu morete izpolniti prijavnico
;	in plačevati tromesečne obroke v slo-
!;	venski duhovniški pisarni. Tudi v
'j	Sydneyu Vam more dati vse infor-
'macije slovenski duhovnik.
!; 299 La Trobe Street, ii MELBOURNE, Vic. 3000 Tel. 67-7345
Čanja. Dokler je razlikovanje med vernimi in nevernimi na družbenem, poklicnem in političnem področju, so ti diplomatski razgovori res le pesek v oči.
Takih diplomatskih razgovorov je bilo zadnja leta že precej. Kar preveč menda. Če so kaj pametnega prinesli, bo pokazala zgodovina. Dejstvo je, da vse te razgovore z Vatikanom komunistični režimi temeljito izrabljajo ter z njimi napeljujejo vodo na svoj mlin. “Kaj pa protokol?” je tudi doma že kaj obrabljena fraza, pa se še vedno in pogosto ponavlja, kadar hočejo svobodno delovanje škofov in Cerkve spet malo priviti.
TOB1N
BROTHERS
funeral
directors
VIKTORIJSKIM	SLOVENCEM
NORTH MELBOURNE,	
189 Boundary Road,	329 6144
MALVERN,	
1382 Higta Street,	50 4720
SPRINGVALE-DANDENONG,	
505 Princes Highway, Noble Park, 546 786*	
MENTONE,	
3 Station Street,	93 2460
FRANKSTON,	
232 Cranbonrne Road,	781 2115
NA USLUGO V CASU	ŽALOVANJA
DAN GOBAVCEV je praznoval svet dne 27. januarja. Kaj posebnega o tem po časopisih nismo brali, oziroma nič. Mimogrede je bilo omenjeno, da so se ob tem dnevu na Flamskem (Belgija) posebej spomnili velikega misijonarja med gobavci, očeta Damijana de Veuster. Prav letos mineva sto let, kar je ta neustrašeni mož prvič stopil kot zdrav misijonar na otok Molokaj ter začel svojo delo v zanemarjeni go-bavski naselbini. Otoka ni več zapustil. Po dolgoletnem neumornem delu je tudi sam podlegel gobavosti.
O BODOČNOSTI JERUZALEMA so se tri dni pred božičem menili s papežem Pavlom trije vodilni Afri-kanci, med njimi tudi abesinski cesar Heile Salassie. Jeruzalem naj bi zaradi svojega svojstvenega značaja postal odprto mesto pod vodstvom ZN. Sicer pa je bila že 1949 pri ZN izdana resolucija za internacionalizacijo Jeruzalema in ostalih svetih krajev, a današnja politična resničnost je vse drugačna: Jeruzalem je glavno mesto Izraela, ki si lasti vse pravice. Res izraelska vlada stalno zagotavlja, da nikomur noče braniti obiska svetih krajev -— vojna napetost pa tudi takim obljubam pošteno reže peruti.
PSIHOLOG DR. JOHN COURT. profesor Flinders univerze v Adelaidi in radijski govornik na polju psihologije, je nedavno ostro napadel sklep Senatorja Murphyja, da sme v javnost pornografski film “Jezik
ljubezni”. Profesor študira posledice pornografije j dokazuje porast spolnega kriminala. “Če zdaj ne p°v mo svoje, bo senator Murphy sprejel naš molk n znak, da sme Avstralijo poplaviti s pornografijo’ - ; izjavil Court. Senator Murphy pripravlja zakon> j katerim bo res lahko potovala pornografija v Avs111; lijo iz vseh koncev sveta. Kako so pri vsem tem
stralci že po svojem značaju brezbrižni in se zav<
■eh.
šele potem, ko je prepozno, nam je znano. Žal se
bezbrižnost loteva tudi priseljencev. Mnogi staraj je malo mar, kaj berejo nedoraščeni otroci in kaW slike vise po njih sobah. Ko pridejo na vrsto p05' dice take zrahljane vzgoje, je pa jok v hiši.. .
ŠEST MILIJONOV ROMARJEV pričakuje Rim j prihodnje sveto leto. Enajst različnih odborov se zdaj ukvarja z raznimi problemi od stanovanj ro5,J; rjev pa do ekumenskih odnosov. Centralni vatika®^ odbor svetega leta je pod vodstvom kardinala M3 similjana de Furstenberga in ima polne roke d* Razgovori z mestom Rimom in italijansko vlado i že zdaj v polnem teku.
Tudi Slovenci iz domovine bodo prihodnje brez dvoma v velikih skupinah obiskali večno Nič bi ne bilo napak, če bi se jim v skupini pri^ žili tudi avstralski Slovenci in med potjo tja obisk8] tudi Sveto deželo. Je kaj romarskega duha med na*1’1; Kaj pravite?
MELBOURNE - LJUBLJANA
VAŠA DOMAČA TURISTIČNA AGENCIJA
SLOVENIJA TRAVEL CENTRE
Ker je junijsko letalo že zasedeno, smo organi zirali še en polet z odhodom iz Melbourna dne 16. JULIJA 1974. Prijavite se čimprej po telefonu, pismeno ali osebno. Dokler bo kaj mesta
na letalu, Vam bomo radi ustregli.
Rešujemo vse potovalne probleme za obisk domovine ali drugih delov sveta.
Z nami se morete pogovoriti v domačem jeziku glede raznih potovalnih informacij, glede razcrvacij, potnih listov in viz. Obrnite se na nas po telefonu, pismeno ali z osebnim obiskom naje pisarne. Radi in hitro Vam bomo ustregli.
SLOVENIJA TRAVEL CENTRE Ivan Gregorich
Čez dan:	Po urah:
72 Smith Street,	1044 Doncaster	Road,
CoIlingwood, 3066, Vic.	East Doncaster,	3109,	Vic.
Tel. 419-1584 - 419-2163	Tel. 842-1755
DRAGI OTROCI!
KOTIČEK NAŠIH MALIH
pogovor
Jamica,
iN JE tako hudoben bil ezušcka na križ pribil?
v‘r°k moj,
in R*?° KI GREŠI
PRm^GECA SE NE BOJI-IN ki JI'ZUSA NA KRIŽ Kajni!°No trnjEVO MU DAJE . . .
’ BODEŠ PRIDEN RAJE?
nic na T ministrantov. — Za zadnji dan počit-
na m s )e P- Stanko odpeljal proti Ballaratu. Šli smo 'skali eS|t0’ se imenuje Sovereign Hill. Tam smo °gleda]j at0>	pa ga seveda	nismo	našli. Zato smo si
nictajv,1’ so Pred mnogimi leti kopali zlato. V stolp )arnah je bilo zelo mrzlo. Potem smo šli na Pr; ’ koder smo videli ves Ballarat in še naprej. Vačnid et*^Van]u starega naselja smo bili tudi v ko-Prišla *'	kujejo konjske podkve. Vsa rdeča je
skal; I611 'Z ognia- v tiskarni pa so mi celo nati-Srada	ki je povedal,	da je	razpisana velika na-
P*akatena	m°*° ^avo- Tudi	drugi	fantje so dobili take
Ker
da Snio m° bili utrujeni, nam je p. Stanko dovolil, skali 'j Se otežit v bazen. Tudi Levji park smo obi-zahvar,- e smo ze^° leP dan, za kateresa se imamo
Tako P' Stanku'
niinist° '30rno z veseljem začeli novo šolsko leto. Tudi to«	1	')omo še radi	hodili	v slovensko cerkev.
an Lončar, Carlton. Vic.
n‘s,rant(!v	— Pater Stanko nas je na izletu mi-
mo* ^ peljal tudi gledat leve. Pri vhodu nam je in 0)Cna VstoPnice in rekel, da moramo imeti vrata cesti 3Vta zaprta- Potem smo videli dosti levov ob P- Stani* tU('1' s'ona> tigre in druge živali. Potem je prišei i ° Ustav^ avto, da bi slikal. En velik lev je ^ J,.-*«"? prav na okno. Vsi smo se ustrašili vr°je arjana- Potem smo šli naprej. Bilo je zelo ie lep0 fvtu> ker je moralo biti vse zaprto. Bilo pa K°tiJkar'ln Sm° vs* zadovoljni. — Lep pozdrav ^ictofja)Cni' Danijel in Peter Bračko, N. Caulfield,
Dva vesela obraza	vidite	na sliki:	brata Ivan	in
Cvetko iz znane FALEŽEVE	družine v	Canberri.	John
je na sliki večji, v resnici je pa mlajši, saj ima Cvetko že 21 let. Oba sta v Canberri rojena in nista nikdar hodila v slovensko šolo. Je pa zato bila njuna slovenska šola doma: če z njima govoriš po naše, boš hitro uvidel, da jima je domača šola dala dober temelj v jeziku in tudi	narodni zavesti.
John zdaj dela na	banki,	pa verjetno študija	še	ni
opustil. Cvetko pa na canberrski univerzi študira ekonomsko znanost. Zdaj se je lotil še ekonomskega prava in mu želimo obilo uspehov.
Cvetko se po zgledu svojega očeta že kar precej časa pridno udejstvuje tudi pri canberrskem slovenskem društvu. V odboru je prevzel mesto blagajnika in so z njegovim natančnim delom vsi zadovoljni. Pa tudi drugače ni držal križem rok. Ko so v Canberri gradili slovenski dom “Triglav”, je bil kar stalno na gradbišču. S svojim delom si je pridobil častno članstvo. Marsikdo starejših rojakov v Canberri je že vzdihnil: Ko bi le več takihle fantov od fare zrastlo iz slovenskih družin po Avstraliji!...
NAŠE TABORJENJE. — V začetku januarja so naše sestre organizirale prvo taborjenje za dekleta. Je prav, da niso vedno samo fantje na vrsti. Gospod Urbančič nam je dal na razpolago svojo kočo na Mt. Milena, ki stoji visoka v gozdu. Svet je krasen, saj se tu začenjajo prvi hribi naših lepih Blue Mountains.
Štiri dekleta so prišla iz Canberre in se nam pridružila. Kljub dežju smo se imeli lepo. Čez dan smo se porazgubili po skupinah in opazovali kipe, ki jih
v prostem času kleše g. Urbančič. Iz razgledne točke pa smo ogledovale okolico.
Za nočno stražo smo imele tudi štiri fante. Pater Valerijan pa je prišel vsak večer in maševal za nas. Upam, da sestri Mirjam nismo delale preveč težav. Zahvaliti se moramo tudi gospe Stariha, naši dobri kuharici.
Ob koncu naj pozdravim vse, ki smo taborili: Josie, Ida, Maria, Jenny, Julie, Leanne, Irene, Barbara, Vi-vian, Sonja, Sandra, Jožef, Luciano, Edi in Ciril so njih imena. In pa seveda pozdrav vsem Kotička-rjem! — Lucia Laznik.
Dragi Kotičkarji! — Danes se naj prvič tudi jaz oglasim. Sem učenka Slomškove šole v Kew. Zelo sem bila iznenadena ko mi je mama povedala novico, da gospodične Anice ni več v Melbournu. Bila je naša dobra učiteljica: učila me je za birmo in potem v slovenski šoli za razne nastope. Vsi smo jo imeli zelo radi. Vedno je bila nasmejana in za vsakega je imela prijazno besedo. Zelo sem ji hvaležna za ves njen trud in mi bo ostala v najlepšem spominu za vse življenje. Vem, da jo tudi drugi otroci v Melbournu ne bodo pozabili. Če bo mogoče brala te vrstice daleč od nas, pa naj se spomni na nas in nam kaj napiše! Se lepše pa bi bilo, če bi se kmalu vrnila med nas. — Lepo pozdravlja vse Irena Birsa, Coburg, Victoria.
IZ LJUBLJANSKEGA “PAVLIHA”:
0 Mesar stranki: “Za juho imamo zaenkrat si#s članek o uvozu govedine.”
0 Gospodinja mesarju: “Kako to, da je svnjske O11] kar naenkrat zmanjkalo? — Mesar gospodinji:
‘kar naenkrat’, saj je že tri mesece ni.”
0 “Kaj rineš v Italijo? Ali hočeš dobiti kolero? “Ne, ampak makarone, ki jih	tu ni.”
0 “Tovariš predsednik, tiste	motike, ki	smo jih puSt:
na zadružni njivi, so začele	kliti.” —	“No, ali	'	j
nisem vedno pravil, kako dobro zemljo	imamo?”
0 Široka javnost je bila obveščena, da je kurili^ olja dovolj. Zdaj bi široka javnost rada zvedela še j kje ga lahko dobi.
0 Z visokega položaja najlaže vidiš, kje so še pra j direktorska mesta.
0 Proizvodni načrt smo izpolnili stoodstotno: vse uvozili!
0 Patrio’ti tudi kradejo samo doma.
0 “Kaj ni še prezgodaj za objavo razpisa za vodici mesta, tovariš direktor? Saj družbeni dogovor s® J podpisan!” — “Zakaj bi bilo prezgodaj, saj imamo lil za ta mesta že izbrane.”
TURISTIČNA AGENCIJA
RIDITE OSEBNO, TELEFONIRAJTE ALI PIŠITE:
m
Theodore Trave! Service P7L
66 Oxford St., (Darlinghurst), Sydney, 2010. Tel.: 33-4155, A.H. 32-4806
• mi smo uradni zastopniki letalskih in pomorskih družb
•	pri nas dobite najcenejše možne vozne karte
Bavite se izključno z opolnomočeno in registrirano agencijo, katera objavlja veliki Q za Qantas
V uradu:
RATKO OLIP
ODRUŽNICE:
YDNEY	241 Elizabeth St., Tel. 265-778, 26-5940, A.H. 32-4806
BLACKTOWN 6 Campbell St., Tel. 622-7336, A.H. 32-4806. NEWTOWN 62 Enmore Rd., Tel. 51-5547, A.H. 32-4806
191
kri?-	QLD-	—	Pošiljam	rešitev	januarske
mokarnke- Vedno jih rada rešujem, posebno še v tem moreem vremenu, ko človek niti izpod strehe ne
dela** ®r*s^)ane je tokrat poplava zares hudo priza-dosl' ■ Ste Sotovo	brali v časopisih.	V	kolikor je
yn	znano, ni bila	prizadeta nobena	slovenska dru-
bod	komo vedeli kasneje, ko telefonski klici ne
T ,.Ve^ tak° omejeni. v>nio * na*° t'ru^‘no’ hvala Bogu, ni prizadelo. Žile ,^rav na vrhu hribčka in daleč od reke. Zemlja £e al precej peščena in je vodo sproti požirala. Se j ne lrr*eli televizorja, bi skoraj niti ne vedeli, kaj Iriajo 8a)a ^ko blizu nas po mestu. Šele ko smo šli lresl" °kro®’ se nam Je nudila res žalostna in pre-daiaJIVa s*ika. Ta slika je bila hujša kot pa je izgle-never''** te*ev'z'iskem ekranu. Se tako se mi je zdelo So v letno’ k° gledaš znane predele mesta, zdaj pa Vse	ne samo strehe	višjih hiš, trgovin	in	avto garaž,
rje	^.kot; ena sama	velika reka, oziroma	pravo mo-
m^stQa) Poc* vodo ena tretjina mesta. Od šestih brij \ V mestu ie bil samo eden prehoden (Story
kr;ijih Reka
je preplavila bregove tudi na takih rešil0' *^er n'k^e n' pričakoval. Veliko ljudi si je Cel z'v'ienje, za drugo ni bilo časa. p°S]e(^tna škoda bo vidna šele, ko bo voda odtekla, zajela1Ce ^oni° Pa verjetno še dolgo čutili. Ljudi je manjk ^an'ka ln se zalagajo z živili, da po trgovinah verjetna s'eherne osnovne prehrane. Ta kriza bo ^v'lskih tra^a^a nekaj časa, saj je pod vodo precej land • sk'adišč. Ker je prizadeta vsa država Queens-OetuH- ?°'°^aj še toliko slabši.
Pokanj* )C katastrofa zares velika, se je pri tem takoj br0c]ei a mora'a ‘n dobrosrčnost Brisbančanov. Do-s*crbljen Ustan°ve so v zelo kratkem času bile pre-z.a<JetimC Z °*3'e*i0 'n vsem potrebnim ter delile pri-
prepri- Ve.mo’ ie vsakemu dežju enkrat konec, smo po vseh*"’ t'a se tuc'' sončna Kraljičina dežela prjs » te^ strahotah zopet opomogla, da ste Cne Pozdrave vsem Vam na jugu od nas. Upam, suhih nog... — Anica Cuderman.
Osborn ’	—	Na Soboto 9. februarja sta si v
bila 6 ^ark (St. Kierans Catholic Church) oblju-t)iatlI1 a ^'nsk° zvestobo Frank Patrick TOMŠIČ in vedne 6. Saret 0’REILLV. Frank je mlajši sin za-rned na*°Venske družine Vinca in Ane Tomšič, ki je ljub]jena 11111 roiaki Pertha dobro poznana in zelo pri-bla8osloC ~~ M]adernu paru želimo obilo božjega Na ^ a na skupno življenjsko pot in mu kličemo: °8a srečna leta! — Poročevalec.
Misij
AVALON BEACH, N.S.W. — Veselo so nas pozdravile januarske MISLI v novi obleki, s slovenskimi nageljčki. Prijetna preprostost diha iz ovitka, slovenska domačnost, četudi daleč od rodnega kraja. Pa saj so MISLI po slovenskih hišah pete celine res domači obiskovalec, ki se ga mora vsakdo razveseliti. Že triindvajseto leto nas obiskujejo z drago slovensko besedo, ki nas duhovno in narodno bogati, da ne omagamo na poti življenja. Za mnoge, ki znamo ceniti poslanstvo MISLI, je naš mesečnik pravi glas slovenstva in po odhodu zaslužnega pokojnega o. Bernarda najlepši spomin na tega “možaka”, ki jim je bil toliko let duša. Vsem, ki smo ga poznali in spoštovali, bo ostal pokojni pater urednik za vselej v spominu in v duhu med nami.
V	zadnji številki sem v “Kotičku naših malih” našla lepo pohvalo mladega slovenskega doktorja Stana Be-ca. Tudi jaz se pridružujem s svojimi čestitkami — njegov uspeh je v ponos nam vsem. Verjetno imamo še več podobnih primerov med nami, a jih žal nihče ne poroča. Že p. Bernard se je pritoževal, da kaj takega le nekako “slučajno pade” v MISLI. ..
Zato naj se oglasim in poročam, da imamo med nami še ene£a pridnega študenta, ki je nedavno v svojem dvaindvajsetem letu končal študije za strojnega inženirja. To je Dimitri Lajovic iz Strathfielda; končal je univerzo v Sydneyu. Pred nekaj leti pa je končal univerzitetne študije (Arts) njegov bratranec Tomaž: danes ima odlično mesto v enem največjih podjetij, obenem pa je skrben oče dveh otrok. Tudi na njega smo Slovenci lahko ponosni.
Perkotov Marko iz Cameraya je končal St. Jaseph’s College. Med velikim številom dijakov je prišel v pe-torico najboljših in še med temi petimi izbranimi dobil prvo mesto. Tudi on zasluži naše čestitke in najlepše želje na poti navzgor skozi “univerzitetna vrata”.
Vsi ti trije mladi Slovenci so skromni in prijazni, pa — kot vidite — tudi zelo pridni. Brez dvoma tudi starši zaslužijo naše čestitke.
Naj za konec prisrčno pozdravljam gospo in gospoda Hraščak ter jima želim srečno pot nazaj v Trst. Bog daj, da se skoraj vrneta k svojini in k nam za stalno. Želim jima tudi, da še naprej ostaneta zvesta našim dragim MISLIM. — Heda Stankovič.
CONCORD, N.S.W. — šmenta, lepe slovenske na-geljčke ste nasadili na avstralsko celino naslovne strani novega letnika MISLI. Še pisker me spominja na tistega, v katerem je moja mati gojila svoje rdeče nageljne. Tudi notranja glava je izgubila izseljensko družino s kovčegi pred ladjo in dobila obris avstralske celine,
v njej pa naš narodni motiv nageljčkov in srčka. Urednik si je kar dobro izmislil malo spremembe, pa bo spet za nekaj časa. Kje neki dobiva ideje? Jaz že nekaj noči nisem spal: samo tuhtal sem, kaj naj spet za MISLI napišem, pa mi kar nič pametnega ne pade v glavo. Malo preveč rešpekta imam pred novim urednikom, ki ga osebno ne poznam. S pokojnim patrom Bernardom sva si pogledala v oči in izmenjala svoje misli, da so včasih kar iskre letele med nama. Včasih je zmagala moja, včasih njegova, včasih sva vsak malo popustila — pa sva se vedno razšla kot stara prijatelja.
Hvala za obrambo pokojnega “možaka” v zadnji številki. Prav ste povedali; tudi živi p. Bernard bi ne molčal. Prav za prav nam še po smrti kaj močno pridiga in nas svari. Morda bo spomin nanj le komu pomagal, da bo “hlapci nikomur!” resno vzel, četudi bi moral na ta račun kaj žrtvovati. Izseljenstvo gre danes čudno pot mehčanja in vodeničenja, pa še misli ne pri tem, da je tako v načrtih in novih metodah, ki segajo celo v tujini po naši svobodi. Kar mimogrede pozabljamo, zakaj smo bežali in kdo nas je pognal preko meja . . . Odpustil sem vse krivice, kar je krščanska dolžnost. Da bi se pa po vsem tem pustil hinavsko vleči za nos — naka, tako neumen pa nisem!
Naj končam, da se ne bom preveč razpisal. Grem raje nazaj k mislim, kakšnega članka naj se lotim. Lepo pozdravlja — Pepc Metulj.
NE POZABITE! V NOČI PRED NEDELJO 3. MA*' CA SE PREMAKNE ČAS ZA ENO URO NAZ^J ŽELIMO VAM URO VEC DOBREGA SPANJA ^ I’A — DA NE PRIDETE URO PRERANO K N* DELJSKI MAŠI!!!
CARINA. QLD. — Morda je na uredništvo že kd# drug kaj poročal o ogromnih poplavah, ki jih je b' deležna naša država v splošnem, a zlasti naše m1 Brisbane. Sicer ste pa lahko tragedijo zasledovali1 dnevnih časopisih in redijskih ter televizijskih n°'T cah. Škodo ocenjujejo na težke milijone. Celi otf® našega lepega mesta so bili po več dni odrezani ^ sveta. Še helikopterji so pri reševanju ponekod odp^ vedali, ker niso imeli zadostnega pristajalnega prosto^ Več tisoč ljudi so morali preseliti, da so jim rešili S1 življenje: mnogi so izgubili večino svojega imetja, ne vse.
Povodenj je bila od leta 1893 največja in najstrah nejša. Seveda je v sedanjem primeru škoda mtiofi večja, saj leta 1893 mesto Brisbane ni imelo velik^j obsega. Sedaj preplavljeni okraji so bili takrat “j prazni in na razpolago kengurujem ter morda doHn činom . . .
Počasi se naše življenje vrača v normalno stafll I Bo pa vzelo še dosti časa, da bo zares vse steklo Pl starem tiru.
Iskrene pozdrave vsem! — Janez Primožič.
PHOTO STUDIO
VARDAR
108 GERTRUDE STREET, FITZROY
MELBOURNE, VIC.
(blizu je Exibition Building)
TELEFON: 41-5978
DOMA: 44-6733
IZDELUJE: prvorazredne fotografije vseh vrst, svatbene, družinske ,razne.
Preslikava in povečuje fotografije, črno-bele in barvne.
POSOJA
BREZPLAČNO
OBLAČILA.
SVATBENA
Pri nas dobite lahko tndi poročne vence in cvetje ter ostale poročne potrebščine.
Odprt« vsak dan, tndi ob sobotah in nedeljah od 9—6.
Po sedmi ari zvečer se glede svatb dogovorite po telefonu: 44-6733.
Govorimo slovensko
PAUL NIKOLICH
J
AKEMBA, N.S.W. — Oprostite naši zakasnelosti
Pr' Poravnanju naročnine. Dolgo sem imel namen, da
,*50ni enkrat oglasil pri p. Bernardu, saj sem se
Jim rad srečal in se kaj po domače pomenil. Pa je
. s a Vfnes ženina bolezen, končno pa še patrova in njegova	.	.	.	.
2asl ? 1 Smrt'	mU ^ V m'rU P0<“lvatJ’ saj )e
List MISLI imamo v naši hiši zelo radi, saj prina-,. lo'iko zanimivosti. Bog daj, da bi nas še dolgo ovale! — Lepe pozdrave vsem znancem in na-°Čnik°m! - Štefan Saulc.
k.M°RDA JE KOMU POZNANA družina SEDMAK, *en- 'Vl lncnt*a "ekje v Melbournu? Mož je Slovenec, sc;..pa hrvaškega rodu. IVKA r. PA VIČIČ, Išče jo Olšt Da ^e*^a Grgič iz Geelonga. Naslov ima ured-^°> če Ra gospa Ivka želi.
Ler7*« v (lomov ini sprašujejo, kje je MARJAN yVel	’ ki se že delj časa ni oglasil. Svoj čas je
Za V Albansu, Victoria. Zvedel sem nedavno čal nC*<®Sa Marjana LEBANA, ki ga je rojak sre-tov 'l^'sPerance, VV.A. Če gre za isto osebo, nisem go-Pa f. 'a tn hom za vsako pomoč pri iskanju, ali Kd VSU^ Povei*e’ n;,j sc °Riasi staršem.
ČAlsj ~ RI VEDEL, kje se nahaja FRANC SOBO-v Adelaidi. Po njem povprašujejo domači.
« bil
Melincev, v Avstraliji že enajst let. Svoj čas
vcjtJ°roii‘e njegov naslov uredništvu, njemu pa po-t*d mu je lani umrl oče. Naj se oglasi domačim!
pa	so me v službi vprašali, koliko sem stara,
deset” msem m°gla spomniti, ali sem dvajset ali tri-
“b ^ S* rekla?” a sem devetnajst. . .”
TISKARNA
POLVPRINT
7* *AIUVAY
PTY. LTD. PLAČE, RICHMOND, VIC. 9121 TOL. 42-7417 melbournikim Slovencem in slovenskim te^ Ccn 24 razna večja ali manjla tiskarska dela
REŠITEV KRIŽANKE JANUARSKE ŠTEVILKE:
Vodoravno: 1. šopek; 7. injekcija; 8. šipek; 9. zrediti; 10. juckati; 12. leopard; 15. akrobat; 19. etiketa; 22. padavec; 23. trava; 24. novoletno; 25. Kelti.
Navpično: 1. šušljati; 2. pipec; 3. kikla; 4. ujezil; 5. ukleto; 6. Šibila; 11. kolo; 13. ponk; 14. dovažati; 16. redova; 17. bivoli; 18. tecite; 20. Iztok; 21. emajl.
Rešitve so poslali; Lidija Čušin, Vinko Jager, Anica Cuderman, s. Silvestra, Francka Anžin, Jože Golič, Anton Kerin in Emilija Šerek.
Izžrebana je bila Emilija Šerek.
Sc želite naučiti voziti avto?
ŠOFERSKI POUK
Vam z veseljem nudi
"FRANK’S AVTO ŠOLA"
32 THE BOULEVARD, FAIRFIELD VVEST, 216 N.S.W.
TELEFON: 72-1583
MELBOURNSKI SLOVENCI!
Kadar potrebujete TAXI TRUCK za selitev in podobno, se boste z MAKSOM HARTMANOM po domače pomenili za čas prevoza, delo pa bo opravljeno dobro in po konkurenčni ceni.
Kličite čez dan: 311 6366 RAPID TRANSPORT SERVICES PTY. LTD. (vprašajte za Maksa Hartmana!)
Ob večernih urah kličite Maksovo številko doma; 850 4090
>############################################<
SLOVENSKO MIZARSTVO
se priporoča melbournskim rojakom
za izdelavo kuhinjskih omar in drugega pohištva
po zmerni ceni.
Telefon: 45 7275
FRANC ARNUŠ 76 Beverley Road, HEIDELBERG, Vic.
DR. J. KOCE
3 BEATRICE STREET, KEW, VIC. 3101 TELEFON: 86-8076
1. Obrnite se na nas, če hočete imeti res pravilne prevode spričeval, delavskih knjižic in sploh vseh dokumentov.
2. Ravnajte se po načelu “svoji k svojim”, kot to delajo drugi narodi. Zato naročajte važne karte vseh vrst (za letala, ladje itd.) pri nas, saj pri nas ne stanc vozna karta niti cent več kot drugje. Sploh se obračajte z zaupanjem na nas po nasvete v kakršni koli zadevi. Naše izkustvo, ki smo ga nabrali tekom več kot 20 let v Avstraliji, Vam bo prišlo prav.
3. Darilne pošiljke (pakete) izvršujemo hitro in solidno. Če želite, vam pošljemo cenik.
Zastopnik za N.S.W.
Mr. R. OLIP
65 MONCUR ST., WOOLLAHRA, N.S.VV. Tel. 32-48*6
Zastopnik za Queensland
Mr. J. PRIMOŽIČ
39 DICKENSON ST„ CARINA, QLD., 4152
KRIŽANKA (Ivanka Žabkar)
£
Vodoravno: 3. skupaj; 7. potomstvo; 8. staro glafl lo; 9. žensko ime; 10. kraj na Notranjskem; 12. pravne so za zločin; 15. gonim, priganjam; 18. vSl hiša jih ima; 19. mesec v letu; 21. povzetje; 22- j 23. za streho jih rabimo več, tu pa le dve; 26. veT_ lepa veža, tudi dvorana; 29. naramni dodatek vS škemu suknjiču; 30. neumna, zmešana; 31. profl11 sredstvo; 32. pesnik ne pripoveduje, ampak... 33. I vršinska mera.
Navpično: 1. internat; 2. orodje (pomanjševali11®
4.	zarodek; 5. načrt; 6. hrib; 9. največje duhovno gastvo; 11. včasih smo pisali s...; 13. znana 14. šivalna potrebščina; 16. eden evangelistov; nevesto gre iz hiše; 18. kralj med ptiči; 20. radijska tvrdka; 22. Jožefini rečemo po domače; 1 biseri; 25. jesenska živinska krma; 27. bajno b' 28. žensko ime (pomanjševalnica).
Rešitve pošljite najkasneje do 25. marca na uredništvo, da ne boste zakasnili nagradnega žrebanja.
Elegantna gospa pride v lekarno. “Ali imate za bele lase?” vpraša lekarnarja.
“Predvsem najgloblje spoštovanje", odgovori 13 globokim poklonom.
V	bolnišnico so pripeljali ponesrečenca z raIi glavo.
Bolničarka ga vpraša: “Ali ste poročeni?”
On pa: “Ne, avto me je povozil.”
va • ,Je Prišel k psihiatru in začel s svojimi teža-
*	l' 7f° je res strašno, gospod doktor. Ko moja a sliši ponoči kakšen ropot, me vselej takoj zbudi, Je Prepričana, da so v hiši vlomilci.. vlo ^8Sn't' J* morate”, ga je poučil psihiater, “da so , C1 vajeni svoje delo tako tiho opravljati, da
Mo,”6 euje”
dni	zadovoljen	in je odšel domov. Čez nekaj
“J*4 i* spet prišel k psihiatru.
«2?’. kakšen je uspeh?” ga je ta takoj prepoznal, bud l1 *** slabše kot prej. Zena me kar naprej *’ »er nikoli nič ne sliši...”
“No vidiš, sinko, tudi očka te zna okopati, ne samo mamica.”
“Ja, samo da mi mamica pred kopanjem anujo čevlje...”
Gospod in gospa se razgovarjata o tem, kako bosta preživela starost. Gospa vzdihne in milo reče: “Vel kaj, dragi! Ko bo eden od naju umrl, se bom jaz kar preselila na deželo in živela tam..
Urarsko in zlatarsko podjetje. LEXaNDER WATCHMAKER & JEWELLER
31	The Centre, Seven Hills, N.S.W. (nasproti postaje)
Telefon 622-1408 n nudi 20% popusta na vsa popravila ur v° z*atn‘ne (šest mesecev garancije) in 5% na
*	nakupe. Engraviranje imen brezplačno. neyski rojaki, pridite in se sami prepričajte o ugodnih pogojih.
Priporočata se Edvard in Kristina ROBNIK
TEL. 47*2343
11L 47-23«
STANISLAV FRANK
74 Roaairatar Tmtsm, OTTOWAY, & A. M1S
UCENSED LAND AGENT:
Posreduje pri nakupa in prodaji zemljM in UL
DARILNE POŠILJKE v Jugoslavijo posreduje redno in po zmerni cenL
SERVICE ZA LISTINE: napravi vam razne dokumente, pooblastila, testamente itd.
ROJAKI! S polnim zaupanjem se obračajta na nas v teh zadevah!
TEL. 47-23«	TEL.	47.23(3
VASA PRVA TURISTIČNA AGENCIJA
Vam more nuditi odlične ugodnosti In najniže cene za v« vrst* potovanj, ta skupinsko potovanja po it posebne popuste.
4 Kdor želi, more za potovanje v Jugoslavijo in nazaj izbrati 4 Na izbiro so seveda tudi drage zračne in morske linije za potovanje kamor koli po svetu.
4 Dokumente za Vale potovanja in dokumente za prihod VaMh rojakov v Avstralijo urejujemo brezplačno.
MELBOURNE — BEOGRAD — MELBOURNE aB Ml aaaso aa sao straa MELBOURNE — RIM — LJUBLJANA — ZAGREB POTOVANJE OKROG SVETA SAMO $711.1*
(Melbourna — Amerika — Jugoslavija — Mafceaiaa)
POSLUŽUJTE SE VASE POTNIŠKE AGENCIJE
72 Smith Street, COLLINGWOOD, Melbourne
POSLUJEMO VSAK DAN, TUDI OS SOBOTAH. OD t. — 7.
TELEFONI: 419-1584, 419-2163, 41-5978, 44-6733 V uradu: P. Nikolich, N. Nakova, M. Nikolich in I. Adamič
Slovenska trgovina Jelene in Alfreda Breznik
EMONA ENTERPRISES
P.O. BOX 188, COOGEE, N.S.W., 2034 Tel. 399 9061
Nudimo Vam najnovejše slovenske plošče in kasete (HELIDON, JUGOTON in druge) ter knjige vseh slovenskih založb.
Long Play gramofonske plošče — Cena $5.80 s poštnino
NARODNA IN NARODNO ZABAVNA GLASBA:
FLP—03—001 FLP—03—003 FLP—03—004 FLP—04—005 FLP—04—007 FLP—04—009 FLP—04—012 FLP—04—015 FLP—04—025 FLP—04—029 FLP—04—033 LPY—V—710 LPVS—Y—732 LPSV—Y—755 LPVS—Y—761 LPY—V—744 LPSV—Y—834 LPSV—Y—50915 LPYV—S—60932
France in Tončka Marolt: Iz slovenske glasbene zakladnice
Slovenski oktet: Katrca
France in Tončka Marolt: Iz slovenske glasbene zakladnice
Ansambel bratov Avsenik: Odmev s Triglava
Ansambel Mihe Dovžana: Kupite rože
Ansambel Maksa Kumra: Mala srnica
Ansambel Mihe Dovžana: Zaljubljeni par
Ansambel Maksa Kumra z vaško godbo: Pomlad v gozdu
Ansambel Richieja Vadnala: V sobolo zvečer
Ansambel Jožeta Burnika: Obletnica poroke
Ansambel Richieja Vadnala: Stara ljubezen
Ansambel Boris Frank: Valček polka
Boris Frank s svojimi Kranjci: Kmečka ohcct
Veseli Planšarji: Luštno je biti planšar
Ansambel Lojzeta Slaka: Po dekle
Danica Filipič in Planinski oktet: Gor čez izaro
Ansambel Jožeta Krežeta: Zabučale gore
Henček in njegovi fantje: Stari meh
Henček in njegovi fantje: Po jezeru bliz Triglava
KASETE:	CAY—63
CAY—1	Lojze Slak in Fantje s Praprotna CAY—101
CAY—30	Po domače	CAY—103
CAY—46	štirje fantje špllajo	CAY—145
CAY—55	Zavrtite sc z nami	CAY—146
CAY—56	Tam kjer murke cveto	CAY—153
Večerni zvon Vesele in domače Iz srca za srce V ljutomerski kleti Za rojstni dan Po jezeru bliz Triglava zborovim petjem in veliko poslali seznam plošč, kaset
Poleg gornjih Long Play plošč imamo lepo zbirko LP plošč z izbiro Single Play plošč. Pišite nam in z veseljem Vam bomo in knjig.
Če živite v Sydneyu so Vam plošče in vse drugo na razpolago tudi pri sestri Miriam, Slovenski Center sv. Rafaela, 311 Merrylands Road, Merrylands.
—	—	—	—	—	Izrežite	in pošljite —	—	—	—	—
EMONA ENTERPRISES, P.O. Box 188, Coogee, N.S.W., 2034
knjig □
Prosim pošljite mi seznam in cenik plošč 0 kaset Q (Označite kvadratek)
Naročam plošče:
Naročam kasete:
Prilagam ček, money order za vsoto Ime in priimek Polni naslov
$
$
$
Država
Postcode