876. štev. W Ljubljani, pondeUek dne 25. maja 1914. Leto III. Posamezna številka „Dneva“ stane 6 vin., ravno toliko številka „Bo«ž©*e Neže«. „1)AN“ izhaja vsaki dan zjutraj; tudi ob nedeljah in praznikih. Vsako nedeljo ima humoristično prilogo »BODEČA NEŽA". Za ljubljanske naročnike stane „Dan" s prilogo dostavljali na dom celoletno 20 K, mesečno 1*70 K; brez priloge celoletno 18 K, mesečno 1'50 K. Za zunanje naročnike stane „Dan“ s prilogo celoletno 22 K četrtletno 5’50 K, mesečno 1‘90 K. — Naročnina se pošilja upravnistvu. Telefon Številka 118. Neodvisen političen dnevnik s tedensko humoristično prilogo Bodeča Neža. Posamezna številka „Dneva« stane 6 vin., ravno toliko številka „Bode«e Neže«. Urednico in upravnistvo: Ljubljana, Franikanska ulica M 6. Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefimnkirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 20 v. Pri večkratnem oglašanju popust. — Za odgovor je priložiti znamko. Odgovorni urednik Radivoj Korene. ::: last in tisk »Učiteljske tiskane". Telefon Številka 118. K otvoritvi iokiie že- Na Dolenjskem vihrajo danes zastave. Dolgo pričakovani dan je napočil, ko poteče vprvič železniški vlak iz Ljubljane mimo Novega mesta skozi Gorjance v Belo Krajino in potem preko Kolpe v hrvatsko zemljo. S tem se izpolni zlasti srčna želja Bele Krajine, te zanimive pokrajine, ki je bila dosedaj odrezana od živahnejšega prometa s Kranjsko, oziroma Hrvatsko na eni strani po širokoplečih Gorjancih, na drugi strani po globoki reki Kolpi. Pozdravljamo ta prvi vlak pred vsein z vročo željo^naj bi deželici belokranjski pripomogla nova železna cesta do vse sreče in največjega blagostanja! Saj je zeleni svet belokranjski rodoviten, zemlja je sicer nekoliko kamenita in plitva, ali milo toplo podnebje je ugodno za najintenziv-nejšo kulturo, zlasti za vinstvo in vsako sadje. In ljubeznivo belokranjsko ljudstvo, ki prebiva po teh dobravah, je nadarjeno in marljivo. Vredno je boljše usode, kakor jo je imelo dosedaj. Odrezani od prometa s sosednjimi pokrajinami, Bela Krajina dosedaj ni mogla preživeti svojih otrok. V zadnjih tridesetih letih je prebivalstvo Bele Krajine padlo skoro za polovico. Od nikoder se ni izselilo toliko ljudi v Ameriko, kakor iz Bele Krajine. Naj bi torej nova železnica, ki bo vozila iz Bele Krajine prirod-ne zaklade, čim več njenih sinov ji vrnila m nazaj pripeljala in naj bi jim omogočila na domači grudi boljše življenje kakor njihovim očetom! Pač bo nova železna cesta pripeljala v Belo Krajino marsikatero izpremembo. Bela Krajina je živela do. sedaj Svoje lastno samoniklo življenje. Nova Železnica pa, ki je prodrla skozi osrčje gorjanskega pogorja in si našla pot med solnčnimi selniškimi vinogradi in po prostranih brezovih gajih, ki se razprostirajo tja po ravnini proti Kolpi, bo prinesla s seboj tudi pogibelj marsikateri šegi in navadi, ki je lastna Belim Kranjcem. Kultura izravnava! Bela Kranjica bo odložila svoje narodno snežnobelo krilo, Beli Kranjec bp oblekel črne švabske hlače in tudi otožna narodna belokranjska pesem bo utihnila... To je naravno! Da bi se jim za to le tudi bolje godilo in da bi jim železna cesta pripomogla do ugodnejšega življenja. Marsikaj se bo z novo železnico spremenilo tudi v gospodarskem oziru. Dan za dnevom, leto za letoin so dosedaj dirjali konjiči po serpentinah preko Gorjancev, vozeči pošto iz Bele Krajine v Novo mesto. Tega bo sedaj konec in častitljivi poštni vozovi bodo šli med staro šaro. Tudi bo prenehalo veselo življenje voznikov. ki so vozili vino iz Bele Krajine in industrijske izdelke nazaj. Bolj samotno bo zopet postalo na lepi ce-carski cesti iz Novega mesta v Metliko. Nekaj gospodarskih eksistenc bo uničenih ali vsaj močno oslabljenih. Ni pomoči zoper to! Neizogibne žrtve so to, ki se jih mora položiti na altar splošnosti. Pozdravljamo pa novo železno cesto tudi z narodnega stališča. Beli Kranjci, tl pol Slovenci, pol Hrvatje, so poklicani, da posredujejo med Slovenci severno od Gorjancev in Hrvati onstran Kolpe. Tesne krvne in miselne vezi družijo nas Slovence, Hrvate in vse Jugoslovane od Beljaka pa tja doli do Soluna. Nova železna cesta naj bo tudi nova železna vez, ki bo neločljivo sklepala slovenske dežele s srbo-hrvatsko zemljo. V tem imenu predvsem pozdravljamo današnji dan. i! Kar smo pričakovali, pokazalo se je v prav jasni luči. Naše politično društvo za »Hrvate in Slovence« v Istri sistematično opravlja same klerikalne poslance v deželni zbor! Oni klici na naše ljudstvo, naj se drži narodne discipline ter voii kandidate političnega društva, je hinavsko izrabljanje, pesek v oči našemu istrskemu narodu, ki je zaupal »pol. društvu« in se dal voditi v dobri veri, da res izvršuje svojo narodno disciplino! Iz imenika proglašenih kandidatov vidimo, kam nas politično društvo vodi, zato kličemo političnemu društvu: Farbanja dovolj! Slovenskemu narodu v Istri ne bo kazalo drugega, nego si osnovati svojo politično organizacijo ali pa pristopiti k političnemu društvu »JEdinosti« v Trstu, ki je res na narodni in tudi glede versko političnih vprašanj ‘mi ne- vtralni podlagi! Poglejmo listo proglašenih kandidatov! V nji najdete izmed 19 kandidatov 7 duhovnikov!! 7 pa takih, da bi se jim lahko pripelo na prsa svetinjico Marijine družbe! Zraven 7 duhovnikov imajo pravico sedeti v deželnem zboru še trije škofje tako, da smemo imenovati istrski deželni zbor — cerkveni zbor! Srečna Istra, ki slediš Kranjski v zveličavna nebesa! Vprašamo politično društvo v Pazinu: Ali res ni med vsemi istrskimi Hrvati in Slovenci ene osebe, iz kmetskega stanu, ki bi bila sposobna sedeti v deželnem zboru? Ali res ni med 16 kandidati Hrvati za to mesto enega sposobnega učitelja? Škandal, ki ga je s sedanjimi proglašenimi kandidati napravilo po- litično društvo za Hrvate in Slovence v Pazinu, je neizbrisljiv madež, nad katerim se zgraža ves narod! Pokazali smo s tem tudi našim narodnim sovražnikom Italijanom, da Slovan v Istri nima sposobnih posvetnih mož, nima ene osebe iz kmetskega stanu, ki bi lahko zastopala v deželnem zboru interese svojega ljudstva, ampak, da je tu le duhoven in še ta povečini privandrani iz druge dežele, sposoben voditi gospodarstvo in politiko v Istri! Še marsikaj pikantnega imamo na srcu. ki bi lahko povedali našemu političnemu društvu o raznih Cer var jih, t. j. o ljudeh, ki so jim Mandič, Spinčič in Laginja narodne izdajice, toda za sedaj pustimo in prinesemo kasneje še kaj lepšega na dan! Istrska politika je gnila in ji bo treba to rano temeljito izčistiti! Slovenski narod je od strani klerikalcev doživel v raznih oblikah že preveč prevar — da bi jim mogli mi v Istri zaupati. RAZSTAVA VINARSKIH IN KLETARSKIH STROJEV TER ORODJA. — RAZSTAVA GROZDJA IN SEKUNDARNIH TRTNIH PRIDELKOV V DOBI OD 5. DO 13. SEPTEMBRA 1914. Povodom IX. avstrijskega vino-rejskega kongresa, se priredi v Gorici v dobi od 5. do 13. septembra 1914 vinorejska razstava z namenom, da se seznani tudi širša javnost z uspehi teoretično-praktičnih novosti, ki so se uvedle v zadnjih letih pri vinoreji, kletarstvu in pri izkoriščanju sekundarnih trtnih pridelkov. Okolnosti, ki so bile merodajne za to, da se je izbrala Gorica, kot naravno središče eminentno kmetijske dežele, za sedež vinorejskega kongresa, naj uplivajo tudi na to, da bo udeležba na razstavi častna, bodisi od strani razstavljalcev, bodisi od strani obiskovalcev, ki bodo lahko videli na razstavi najkoristnejše pridobitve zadnjih let na tem polju. Pripravljalni odbor se obrača do vseh izdelovalcev vinarskih in kletarskih strojev in tozadevnega orodja, strojev in orodja za izkoriščanje sekundarnih trtnih pridelkov, do vseh sličnih podjetij, društev in sploh do vseh, ki se zanimajo za to prireditev, da razstavijo svoje izdelke in pridelke v svrho, da doseže razstava v polni meri svoj, v dvojnem oziru velevažen namen. Pravilnik. I. Na prizadevanje odbora IX. avstrijskega vinorejskega kongresa, LISTEK. M. ZEVAKO: Srce in met. Roman iz francoske zgodovine. (Dalje.) »Ali ti nisem rekla, da se pomiri? Saj nočem, da umre nocoj. Preiskati ga hočem, doznati, kdo je, sleči ga do gole duše. Ako je takšen, kakor se nadejam, ako spoznam v njem svejo kri in svoj rod, je otet. Ti si oče; zato razumem tvojo skrb. Jaz, Renat, sem mati njegova; a tudi kraljica sem. Ne smem torej poslušati glasu materinstva, misliti moram na nrimnV ye* in ako se ta človek odmakne od mene, umre!« sin * 3 l'Iovelt* ie biI Deodat, njen »Katarina,« je rekel Rudžieri ki je pozabljal etiketo v trenotkih razburjenosti, »kaj moti državo, ali on živi ali ne? Nikoli* ne bo vedela živa duša...« »To je ravno vprašanje!« ga je prekinila Katarina z zamolklim glasom. »Ako bi bilo mogoče obvarovati skrivnost razodetja, bi se silila pozabiti, da je na svetu nekdo, ki lahko stopi nekega dne pred mene in me pozove na odgovor za svoj obup in svojo nesrečo. Da, mislim, mogla bi pozabiti. Toda živeti z večno gro- žnjo nad seboj — to ni mogoče! Ali meniš, da ni bilo ganjeno tudi moje srce, ko si mi povedal, da živi! Ali misliš, da sem prišla brez muke do zaključka: samo mrtvi umejo čuvati skrivnost!« »Ah, madam.« je vzkliknil trpko astrolog, »zakaj mi ne poveste naravnost, da ste ga obsodili in da ga ne more oteti nič na svetu, ker je njegov oče brez moči, lastna mati pa je sklenila njegovo smrt!« »Ponavljam ti, da ni obsojen... vsaj zdaj še ne!... Narobe, marsikaj se lahko uredi, ako le on hoče. Poslušaj me; dolgo in počasi sem proučila ta položaj. Zdi se mi res, da bi bilo mogoče urediti zadevo po mojih željah ...« Katarina je pomolčala, kakor da se obotavlja razodeti vso svojo misel. Toda bila je vajena govoriti vpričo astrologa tako, kakor kakor da bi mislila na glas. Rudžieri ji je bil samo zvest odmev, suženj njene volje, strt po dolgi in brezpogojni pokorščini. Povzela je: »Kaj hočem, na koncu koncev? Hočem, da bodi moj sin, pravi sin mojega srca moj Henrik — neoporečni kralj. Ako pokliče Bog nesrečnega Karla k sebi, pa je Henrik na prestolu. To pojde jako enostavno. Da, ako ne bi stal pred nami strašen sovražnik. V borbi naše hiše s tem sovražnikom ni pardona. Ali podležemo mi. ali pa treba iztrebiti nje, Bur-bonce. Renat, Burbonci so naši sov- ražniki! Ivana d’ Albret, premetena in častihlepna, se poganja za francosko krono, ki jo hoče položiti na glavo svojega sina Henrika. Navarski prestol ji je samo stopnjica, s katere se hoče povzpeti više. Ako se mi ne meša v glavi, moram pač misliti, da je moja najboljša obramba, izpodbiti to stopnjico. Če umre Ivana d’ Albret in če nima njen sin več kraljestva, so Burbonci uničeni na veke!... A koga naj posadim na navarski prestol? Koga, ako ne človeka mojega rodu, ki vendar ne bi bil nevšečen niti Španjolski, niti Rimu: ali razumeš to, Renat? Moj sin Henrik, kralj francoski ... in ta, ki ga ne morem priznati — kralj navarski?« Morda je govorila Katarina odkritosrčno. Morda je sanjarila res o tem, da bi obdarila grofa de Marijaka z navarsko krono. Toda Rudžieri, ki je bil vajen zasledovati kraljico po ovinkih njenih neravnih misli, je slutil še drugo možnost: da išče Katarina samo pretveze, ki bi ji velevala ostati neizprosni. Žalostno je zmajal z glavo, in ko je začul trkanje ter uvedel More-verta in Marijaka, je vztrepetal nehote ob skritem pogledu na svojega sina. Sicer pa Morever ni ostal v hiši. Gotovo je bil poučen že naprej, zakaj, ko je izročil grofa astrologu, je odšel nemudoma. V pritlični sobani sta ostala Rudžieri in Marijak za hipec sama; molčala sta. Astrolog je Kdor druge farba — bo na-farban. “t i m V, o ^ e Mnogo se je Berclitold trudil, da bi česa ne zamudil, da bi bilo vse tako, kakor nam po volji bo. Toda to se ni zgodilo, vse se ie izpremenilo, ker denarja nič več ni, se Albanija solzi. se vrši v Gorici v. dobi od 5. do 13. septembra 1914 razstava vinarskih in kletarskih strojev ter tozadevnega orodja; istočasno se priredi tudi razstava grozdja in sekundarnih trtnih pridelkov. II. Generalno vodstvo je poverjeno posebnemu odseku, ki se ustanovi v ta namen. III. Razstava bo obsegala sledeče oddelke: I. Oddelek. Vinarski stroji in vinarsko orodje. 1. Orodje in stroji za obdelovanje vinogradov. — 2. Orodje za kopanje novih vinogradov. — 3. Orodje za cepljenje in drugačno obdelovanje trt. — 4. Orodje in stroji za uničevanje in zatiranje trtnih škodljivcev. — 5. Priprave in sredstva za ohranitev kolov in drugega lesa pri trtnih nasadih. — 6. Pomožna sredstva proti mrčesu in gobam, priprave proti zmrzovanju. — 7. Umetna gnojila. — 8. Orodje in stroji, ki se rabijo pri trgatvi. II. Oddelek. Kletarski stroji in kletarsko orodje. 1. Posode in priprave za vrenje in hranitev vina. — 2. Orodje in stroji za obdelovanje vina. — 3. Zakonito dopuščena sredstva za raci-jonalno ravnanje z vinom. — 4. Orodje in pomožna sredstva za ravnanje z buteljčnim vinom. — 5. Priprave in pomožna sredstva za izdelovanje penečih se vin. — 6. Priprave za točenje vina. III. Oddelek. Grozdje za stiskanje In namizno grozdje. 1. Grozdje za stiskanje. — 2. Namizno grozdje. — 3. Embalaža za prevažanje namiznega grozdja in za trgovino z njim. — 4. Stroji in priprave za ohranitev namiznega grozdja. držal svečo, ki se mu je tresla v roki. »Bodite dobrodošli v tej hiši, gospod grof!« je dejal naposled z negotovim glasom. Marijak, ki ga je navdajala samega nepopisna razburjenost, ni opazil zvezdogledove zmede. Naklonil se je, in ko mu je Rudžieri pomignil, mu je sledil trdnih korakov. Dospevši v prvo nadstropje je Rudžieri odpalmil neka vrata, umaknil se in spustil grofa naprej. Marijak je pogledal naglo okrog sebe; njegovo oko se je ustavilo na Rudžierijevih rokah. »Ne bojte se ničesar, gospod!« je rekel astrolog in prebledel nad sinovo sumnjo. Ta pa je skomizgnil obupno z ramami; vstopil je in se zagledal pred kraljico Katarino, ki je sedela v svojem naslanjaču. »Moja mati!« je pomisli! mladi mož in objel kraljico z žarkim pogledom. »To ie torej moj sin!« si je dejala kraljica. Obraz ji je otrpnil, njegove črte so oledenele. Grof je trepetal. Čakal je bogve česa, morda besede, morda samo vzdihljaja, da bi dal duška čustvom, ki so razganjala srce. Le gesta bi mu bila zadoščala, pa bi bil padel pred kraljico na kolena ter ji poljubil roko. »Gospod,« je dejala Katarino hladno, »ne vem, ali me poznate...« »Vi stcx.,.«je začel Marijak, zapeljan po neodoljivi potrebi sinovske ljubezni, ki je vrela v njem. Hotel je vzklikniti: »Vi ste moja mati!« »No, kaj sem?« je prašala Kata rina. Srce ji je udarilo zamolklo v tem trenotku. »Poznam vaše Veličanstvo,« je povzel grof »Mati ste ... kralja Karla IX. francoskega ...« »Torej ste me že videli?« »Da, madam. Cast mi je bilo videti vaše Veličanstvo v Bloaju.« »Dobro, gospod. Govoriva povsem odkritosrčno. Izvedela sem, da ste v Parizu; po kaj ste prišli in koga ste spremili semkaj, tega nočem vedeti... Vem samo, da je grol de Marijak zvest prijatelj naše sestrične Albreške; vem. da vam zaupa kraljica Ivana neomejeno; in ker hočem govoriti tej veliki kraljiJS od srca do srca, sem mislila, da bi ji bili vi prijeten poslanec ...« Dočim je kraljica govorila, jo je opazoval Marijak z žarko, ganjeno radovednostjo. In po skrivnostni poti se je dotaknila njegova ganjenost tudi Katarine — ni pa je ovladala. (Dalje.)1 f IV. Oddelek. Sekundarno Izkoriščanje trte. 1. Stroji in orodje za izkoriščanje tropin. — 2. Stroji in priprave za ku-lianje žganja in za izkoriščanje vinskega alkohola in drozge. — 3. kVzorci konjaka in drugega žganja, pripravljenega iz vina ali iz ostankov j?ri naprayljanju vina (prodaja in pokušcvanje teh pridelkov pa je prepovedano.) — 4. Koncentrirani in sterilizirani mošti. — 5. Stroji in priprave za izdelovanje koncentriranih in steriliziranih moštov. — 6. Drugi sekundarni trtni pridelki: vzorci vinskega kisa, vinskega sreža itd. V. Oddelek. Znanstveni spisi. — Učna sredstva. — Književnost. 1. Orodje in priprave za znanstvene preiskave. — 2. Vzorci, načrti in risbe. 3. Spisi vinoreji, o kletarstvu in o izkoriščanju sekundarnih trtnih pridelkov. — 4. Pravila, opravilniki in bilance vinarskih zadrug in društev in organizacij za proizvajanje in prodajanje sekundarnih trtnih pridelkov. IV. Vzorci prošeni za pripustitev k udeležbi se dobijo pri pripravljalnem razstavnem odboru (Gorica, deželni dvorec). V. Razstavljalci plačajo primerno pristojbino za prostor; pri tem so izvzeti le znanstveni zavodi. VI. Predmete, razstavljene in razdeljene v zgoraj navedene oddelke, presodi in obdari posebna Jurija. VII. Sestava jurije in razdelitev daril se objavi pozneje. VIII. Pripravljalni odbor sestavi seznam razstavljenih predmetov; v njem se navedejo imena le onih razstavljalcev, ki se pravočasno priglasijo. IX. Razstavljalci, ki želijo objaviti v seznamu svoje trgovske oglase, naj to naznanijo istočasno s prošnjo za pripustitev k udeleži. X. Pristojbine za oglase se objavijo v razstavnem opravilnlku. XI. Razstavni odbor bo skušal doseči posebne olajšave za prevažanje predmetov; ki so namenjeni za razstavo. Pripravljalni odbor vtaorejske raz* _________stave v Gorici 1914. črna nehvaležnost. Kakor običajno, bo tudi povodom današnje otvoritve belokranjske železnice vozil po novi progi slavnostni vlak, s katerim se bodo vozile za novo železnico več ali manj zaslužne osebe. Po vseh postajah bodo slavnostno sprejeti, na novomeški postaji bodo dobili mrzli zajutrek, v Metliki predjužnik in v Črnomlju se bo vršil sijajen banket. Sto oseb Je povabljenih, enega so pa prezrli — bivšega državnega poslanca in deželnega glavarja šukljeta. S svoje hiše v Kandiii, tik ob novi železnič-ni progi, bo Suklje lahko gledal skozi okno, kako slavnostno se bodo danes prepeljale — kakor že rečeno — za novo progo manj ali več zaslužne osebe. Nismo pristaši bivšega deželnega glavarja Šukljeta, pa resnici na ljubo moramo označiti to postopanje napram šukljetu za grdo nehvaležnost. Dejstvo je, da se nlkdo za vstvaritev dolenjskih železnic in zlasti belokranjske železnice ni toliko trudil kakor Suklje. To mu mora priznati prijatelj in neprijatelj! Kljub temu so ga prezrli in bo skozi okno gledal otvoritev železnice, za katero se je toliko trudil. Da so ga namenoma prezrli, je jasno. Kdo je temu kriv? Vabila Je razpošiljala deželna .vlada. Ne verjamemo, da bi bila deželna vlada sama zakrivila tako netaktnost. Vemo pa, da pri kranjski deželni vladi sedaj vedre in oblačijo matadorji S. L. S. Nemara bi pa dr. Šušteršič kaj vedel, kdo je razumel vse tako speljati, da je ostal Suklje doma za pečjo? Ja, ja, Suklje je še vedno postaven mož in poleg njega obledi marsikatera zvezda na temnem nebesu S. L. S. Grdo je ravnala klerikalna stranka s svojim pristašem Sukljetom, ko ga je vrgla tako na gnoj. Je pač ta stranka že pozabila, da se ima le Sukljetu zahvaliti, da je enkrat pridobila nekaj ugleda na Dunaju. Namen je pa vendarle dosežen in dr. Šušteršič bo ona repata zvezda, ki bo osvetljevala družbo stoterih od Novega mesta pa tja do Metlike. Žumberak — brezpravni otok v Beli Krajini. Od nove belokranjske proge je pričakovati, da bo seznanila tudi tu-ristovske kroge s pokrajinami, ki so iz zgodovinskih, naravoslovskih, etnografskih in hidrografskih ozirov zelo zanimivi. Taka pokrajina je Žumberak, deželica, ki obsega brdo-vit svet južno od Gorjancev vzhodno od državne ceste Novo mesto - Metlika. V zgodovinskem in državno-pravnetn oziru je Žumberak zanimiv zaradi tega, ker je še danes negotovo, ali pripada Kranjski ali Hrvat-skl. Gotovo je, da je pripadal v srednjem veku Kranjski. Ko se je ustanovila vojna granica, so Žumberak odtrgali od Kranjske. Ko se je potem vojna granica odpravila, se je Žumberak, kakor ostala granica združil s Hrvatsko. Vendar se je združitev izvršila samo glede uprave, v dr-žavnopravnem oziru pa Žumberča-nje sedaj ne pripadajo ne Kranjski, ne Hrvatski in ne volijo poslancev niti v hrvatski sabor niti v kranjski deželni zbor. Žumberak obsega dve občini; Sočice in Kalje. Žumberčanje so močen in lep rod, vere so grško-katoliške. Liturgijo opravljajo v staroslovenskem jeziku. Dobri trgovci so in kupčujejo po svetu s prašiči, z vinom ali pa krošnjarijo. Po veliki noči in ob času košnje pridejo domov. Za šolstvo je bilo v Žumberku že za časa vojne granice dobro preskrbljeno. Skoro vsi stari Žumberčanje znajo brati in pisati. V tem se Žumberak ugodno razlikuje od severnega pobočja Gorjancev, kjer se nahaja izredno veliko analfabetov. Največji kraj v Žumberku so Soši-ce. Leže tik pod Gorjanci. Iz Metlike se pride v Sošice peš v dobrih treh urah. IZZA ČASA VOJNE GRANICE. Za časa vojne granice je bil Žumberak vojaško organiziran. Občina Sošice.Je tvorila 16. stotnijo kar-lovskeita gramčarskeea polka. Voia-ški jezik je bil seveda nemščina. Nekoč je prišel /z Karlovca v Žumberak naslednji ferman: »Alle alte Waf-fen in Kisten einpacken und nach Karlstadt transportieren« (Vse staro orožje spraviti v zaboje in poslati v Karlovec). Žumberški kapetan pa je izraz Waffen (orožje) razumel za Pfaffen (farji) Je dal poloviti vse stare pope in jih zabiti v zaboje ter jih je poslal v Karlovec. Žrtvam dela v spomini Veliko tehnično delo belokranjske železnice je izvršeno. Bistremu človeškemu umu in žilavim delavskim rokam se je posrečilo premostiti Krko in Kolpo in prodreti skozi osrčje Gorjancev ter tako z železno progo zvezati Ljubljano s Karlovcem. Nehvaležni bi bili, ako bi se pri tej priliki ne spominjali onih, ki so za trd grižljaj kruha dajali na razpolago svojo življensko silo in telesno moč, da se je moglo ustvariti tako veliko delo. Vztrajali so v po- letni vročini In v zimskem mrazu, da se je moglo to veliko delo izvršiti. Tvegali so zdravje in življenje, mnogi so si nakopali bolezen in nekatere je tudi smrt ugrabila sredi dela za košček kruha. Ti mirno spe sedaj na pokopališču v Šmihelu, v Semiču in pri Sv. Roku nad Metliko. Naj le mirno spe in naj jih ne moti v njihovem spanju drdranje vlakov mimo njih po novi progi, za katero so dali vse, kar so imeli, svoje zdravje in življenje. Dnevno. Današnja številka je v glavnem posvečena Beli Krajini. Klerikalna In vladna maškarada. Prepozno se je zvedelo, da je vsa slavnost otvoritve belokranjske železnice pravzaprav maškarada, ki jo prirede klerikalci s pomočjo vlade. Če bi se bilo to preje vedelo, bi bilo od naše strani treba se odločiti: ali sploh popolnoma ignoriramo to klerikalno vladno maškarado, ali pa da samo stvari sami na ljubo tvorimo od klerikalno-vladne maškarade čisto izločen svoj lastni slavnostni program, kakor so to storili vrli Metličani, ki so odklonili vladno fehtarijo za prispevek k slavnosti, pa bodo za tisti denar raje sami zase napravili ljudsko veselico. Klerikalne intrige segajo tako daleč, da so še novomeškega prošta dr. Elberta zapostavili, ki je bil od kraja določen, da blagoslovi slavnostni vlak; pa ker jim je še premalo klerikalen, so ga nadomestili s svojim škofom. Od tistih železniških uradnikov, ki so res kaj delali, ni nihče povabljen. Svoj delež imajo le tisti, ki so samo za mastne dijete semtertja hodili po progi, ne da bi v resnici kaj delali. Če si klerikalci svoje maškarade nočejo izpriditi, jim resno svetujemo, naj puste svojega škofa v Ljubljani. Zakaj, kadar pride škof na Dolenjsko, je navadno slabo, zelo slabo vreme. In sam čudež bi bil, če bi Tone Bonaventura to pot kaj lepšega prinesel seboj. Žalost je zavladala v nemške.n časopisnem gozdu, ko je grof Berch-told moral v zadevi orientalskih železnic odnehati, t. j. sprejeti stališče, ki ga Je srbska vlada zavzemala že od začetka spora. Nemški listi so toliko časa grmeli, ropotali in vpili, da bo Avstr, propadla, ako bo Srbija ori-entske železnice podržavila. Kaj bo torej zdaj? Ali bo Avstrija res propadla? Zanimivo pri tem je to, da se tudi graški »Šuftenblat« grozovito iezi, pa menda niti sattt -ne ve zakai. ker pravi, da proga orientske železniške družbe po srbskem ozemlju od Niša do Gjevgjelije, kar pa ni res, ker od Niša do prejšnje meje, t. j. do Zibevča, teče srbska državna železniška proga in samo od Zibevča preko Skoplja do Gjevgjelije in od Skoplja do Mitroviče teče sporna proga. Ampak nemška »temeljitost« je že taka, da ji ni para! Kakor se vidi, se nemški listi jezijo in vpijejo kar tako, ne da bi pravzaprav vedeli zakaj — samo zato, ker se Bercli-told jezi. Na potovanju po Koroškem sem videl redko prikazen: — slovenski napis v trgu Guštanj pri postajališču, katerega je dalo napraviti lastništvo »Tolstovrške slatine«. Zvedel sem od zanesljive strani, da so Nemci in netnčurji zagnali velik krik vsled slo-veniziranja nemške (!) koroške zemlje in delajo proti lastniku Tolstovrške slatine. Dolžnost slehernega Slovenca je, podpirati to edino slovensko podjetje na Koroškem in Slo- W10 urni Mm. Danes vozi otvoritveni vlak iz Novega mesta v Belo Krajino do Metlike in do hrvatske meje. Z vlakom se danes seveda pefejo samo visoke glave, nam ljudstvu je danes vožnja še zabranjena. Nikdo pa nam ne more braniti, da se vsaj v duhu ludi mi vsi peljemo s to železnico. Na postaji Novo mesto stopimo v vlak. Nekaj trenutkov se peljemo po visokem nasipu tik nad temnozeleno Krko na levi se dviga strma stena, vrh nje pelje državna cesta v Novo mesto. Skozi kratko galerijo pridemo v predor pod državno cesto. Prišedši iz predora zavijemo v ostrem loku na dolg železni most, ki se dviga visoko preko Krke, odkoder se nam odpira krasen razgled na Novo mesto. Le prehitro smo čez most, že se peljemo preko deželne ceste, ki vodi Iz Žužemberka in že smo na postajici Kandija. Od Kandije nas pelje vlak vedno nekoliko navzgor mimo Šmihela. Velika poslopja poleg cerkve kažejo, kje so si šolske sestre de Notre Dame ustvarile prijetno bivališče. Za Šmihelom se dvigajo zeleni griči v ozadju pa zapirajo horicont temni Gorjanci. Se enkrat se ozremo nazaj in vidimo Novo mesto iz druge perspektive, pa že vozimo preko deželne ceste, ki vodi v Semič in Črnomelj. Zavijemo v hosto, vozimo vedno navzgor, par minut je monoton, skoro dolgočasen svet. Vozimo preko večjih in manjših nasipov in presek in že smo v predoru pod Ruprč-vrhotn. Ko se pripeljemo iz teme, se nam na levi strani odpre čisto nov pogled, pred nami se razprostira precej širok svet, posejan z griči in vasicami. Ta pokrajina je pravo Podgorje, in nje prebivalci so Podgorci, ki jih je Trdina tako rad opisoval. V ozadju se dviga samostoječ stožec, na njem se opazijo razvaline. To je Mehovskl grad. Gospodje z mehovskega gradu so v srednjem veku strahovali naše Podgorce. V kamenitih ječah je marsikateri Podgorec konec storil. Ko pa so se Podgorci uprli, je bil to, kakor popisuje zgodovina in pripovedka, eden najbolj krvavih kmetskih uporov in so se Podgorci neusmiljeno maščevali. Danes je grad razvalina. Podgorci pa še žive, čeprav se jim slabo godi... Grad je razvalina, ali pod gradom je farovž in župhilc je sedaj gospod v Podgorju... Pa že smo na postaji Birčna vas. Komaj smo že utegnili se ozreti na desno stran, kjer stoji slikovita graščina Ruprčvrh. S postaje se zopet vozimo zdaj po nasipih zdaj po presekah. Tako obidemo Birčno vas, ki jo pustimo na levo in drdramo preko polja zdaj po redki hosti, zdaj po senožetih. Prehajamo v kraljestvo bajnih Gorjancev. Ptice, ki so do-sedaj nemoteno živele v teh mirnih krajih, se plašijo vsled drdranja vlaka. Na desni strani vidimo okroglo proti jugu precej strmo padajočo goro Ljuben. Vrhu gore je cerkvica, strmo južno pobočje pokrivajo vinogradi, vmes so posejane zidanice. V ozadju proti zahodu zapirajo pogled Kočevski hribi z najvlšjlm vrhom Rogom. . Vozeč se skozi redke hoste in po košenicah zavijemo za vasjo Uršna Sela, ki jo opazimo pred seboj, na postajo Uršna Sela-Toplice. S postaje vozimo preko slabega polja zopet preko črnomaljske deželne ceste. Na desni imamo Pr.e ,c?,epa se nahaja romanu*™"11' ^ d m inn r.roHo v srad. Vse kaze, da ima Gradac bodočnost Grad- canje so podjetno ljudstvo, jmato Iz redno razvit smisel za obrt in rokodelstvo, nikjer v Beli Krajini ni toliko rokodelcev in obrtnikov, kakor iV Gradacu. Skoro na vsaki hiši visi .deska z napisom. Največ so lončarji, pečarji in kovači. So pa Oradčanje pidi narodno zavedni ljudje in jim ^elimo najlepšo bodočnost! S postaje Gradac vozimo v Ie-Peni kamenitem mostu preko reke !*yupe in potem kar povprek po pašnikih in steljnikih. Ustavimo se na ^stajici Dobravlce, nakar zavijemo •Japrej proti Krževskl vasi, ter pridejo prvič tik do Kolpe. Strmo steno nad Kolpo so razstrelili, da so napravili prostor za progo, strmo pod steno pa šumi Kolpa. Ko prevozimo steno, zavijemo zopet proti severovzhodu preko polja, se peljemo pod državno cesto Metlika—deželna meja in zavozimo na postajo Metliko. Mesta Metlike ni videti nikjer. Mesto stoji 10 minut za postajo, obdano z nizkimi holmi, ki jo zakrivajo od vseh strani. Prava naravna trdnjava ta Metlika. Se par trenotkov in smo na postajici Rozalnice. Na desni strani vidimo Tri Fare, slovečo božjo pot Belokranjcev in bližnjih Hrvatov, Tri cerkve stoje druga poleg druge. Proti severu opazimo več vasi, med njimi veliko Radovico. Za Radovico pa se dvigajo Žumberska brda. Vlak se pomakne s postajice Rozalnice in že smo ua železnem mostu, ki veže kranjski In hrvatskl breg preko Kolpe in v par minutah smo na prvi hrvatski postaji Bubnjarci. In to je konec naše vožnje po belokranjski progi (jajo podporne zaklade? — Kazenske ovadbe zadrug zaradi neopravičenega izvrševanja obrti. 5. Odločbe obrtnih sodišč. C. Vprašalnica. 7. Razno. Tudi v tej številki je podanih mnogo splošno važnih nasvetov in navodil. Zlasti »Vprašalnica« in »Odločbe obrtnih sodišč« sta rubriki, iz katerih se izve marsikaj važnega. Zato moramo vsem našim obrtnikom priporočati v njih lastnem interesu, da z zanimanjem zasledujejo vsebino svojega strokovnega glasila. — S. Gregorčičeva javna ljudska knjižnica, Wolfova ulica 10. I. G. dr. Demšar, zdravnik v Ljubljani je podaril vrsto znanstvenih knjig, za kar se mu knjižnično vodstvo najtopleje zahvaljuje. — Knjižnica je odprta za občinstvo vsaki dan od 4. do 8. popoldne, ob nedeljah in praznikih pa od 9. do 12. predpoldne. — Družbi sv. Cirila in Metoda je poslala njena podružnica v Starem trgu pri Ložu 20 K. katere je podarila tvrdka Krisper v Ljubljani po svojem potniku pri g. Benčinu v Starem trgu namesto »venca na grob um. g. A. Šetinc. Posojilnica v Brežicah je poslala 4 K, delež g. R. Dolinšeka, c. kr. davkarja v Gradcu, ki ga je odstopil družbi. Na mesto venca na grob pok. g. Antonu Dermoti je poslal po g. dr. Lončarju g. dr. Jak. Magiera. c. kr. gimn. prof. v Krakovu 10 K. Iz neke kazenske razprave je poslal g. Gojmir Demšar, notar v Ložu K 20. G. Ant. Godec, učitelj v Limbušu je nakazal 10 K v spomin petstoletnice ustoličenja koroških vojvod. Dne 1. novembra 1913 Je umrl g. Anton Kompara iz Lahovca in zapustil družbi sv. Cirila in Metoda 100 K. Drago Ocepek, učenec IV. razreda na Dolu je poslal 5 K 8 vin., katere je nabral s svojo sotičenko Marico Pintar ob izletu dolskih učencev v Ljubljano 18. t. m. — Družba sv. Cirila in Metoda je prejela od blagajnika m. C. M. podružnice v Trbovljah gosp. Fr. Oseta iz nabiralnikov za mesec maj 77 K 3 vin. Prvenstvo je dobil nabiralnik vrlega predsednika g. Forte. Pri njem se zbirajo biljardisti in zbirajo »zrna do zrna«. Specialist in podpredsednik je zelo požrtvovalen. Pridni so gosp. Grbenčeva, Volker, Pinterič, Ocepek in Goropevšek. Pohvalno moramo omeniti narodno gostilno Počivavšek; Cirilmetodarji širom naše lepe slovenske domovine posnemajte navedene Trboveljčane. Prosimo tudi ostale Trbovce, ki imajo nabiralnike v posnemanje. — Bachmalerjfev Grand Flektro Bioskop nam prinaša za binkoštne praznike senzacijo »Saturnin Faran- dol-a čudežni dogodki, katera bode gotovo zanimala in zabavala odrasle kakor tudi mladino. Posnetki nam prinašajo med drugim: boj med gorečimi zrakoplovi, ekspedicija potapljačev, prizore iz Egipta, Kine, na otoku opic, in med afrikanskimi zverinami. Film je posnetek enakoimen-skega slovitega romana Jules Verna. Predvajanje bode trajalo 2 uri. 111 * Konec alkoholika. Dne 17. t. m, popoludne je 231etni sin železniškega uradnika Posteka z Berlina ustrelil svojega 48Ietnega očeta. Naj-brže gre v tem slučaju za silobran, ker je Postek, strasten alkoholik, pretepal in na nečloveški način mučil svojo ženo in svoja dva otroka. * Troje otrok je utopila. V Go-savi (kanton Sv. Gol) v Švici je neka mlajša gospa utopila svoje tri Otroke v starosti od dveh do petih let. Žena je izvršila to grozno dejanje v duševni zmedenosti. * Velikanski proces proti morilcu kneza Lubeckega. Dne 18. t. m. se je začel v Varšavi pred tamošnjim okrožnim sodiščem proti baronu Bispingu, ki je umoril kneza Lubeckega proces. Povabljenih je dvesto prič. Ko so barona Bispinga pripeljali v porotno dvorano, ga je hotela množica linčati. Vojaštvo je z nasajenimi bajoneti razkropilo ljudi. Vkljub temu se je zbrala pred sodnij-skhn poslopjem velika truma razjarjenih mož. Proces bo trajal več tednov. * Rob Vezuva se bo podrl. Po nekem neapoljskem poročilu se bo podrl velik del severnega žrela ognjenika Vezuva. Orožništvo je zaradi tega zaprlo dostop k žrelu. Hi otoku Mm. Daleč, na obrežju Guayane, ležijo otoki, kamor pošilja Francija velik del svojih zločincev. Otoki imajo lepo ime »otoki zdravja«, toda onim, ki tvorijo na njih prebivalstvo, so ti otoki pekel. Nepopisno je hrepenenje, ki jih vleče na celino; in če pride parnik in odpelje del ujetnikov v delavnice v Romon in Maroni. ga spremljajo oni. ki so še ostali na Gostuna. Anton Ivančič Buffet. TRST. Andemo de Toni, via Nuova 5. TRST Tržaškemu občinstvu in v Trst prihajajočim Slovencem jamčim za pristna istrska, vipavska in dalmatinska vina, kakor tudi vedno sveže pivo in izborno mrzlo in gorko kuhinjo. ------------- —----- otoku, z dolgim j)ogIedom, polnim obupa in hrepenenja, zakaj tam, tam daleč je svoboda! Ampak to je vsaj sladka sprememba za ujetnike. Resnica pa je ta, da večina onih, ki poskušajo ubežati, žalostno konča svoje življenje v neskončnih pragozdih Quayane. Pelgrin d’ Itz priobčuje v nekern francoskem časopisu celo vrsto zanimivih slik iz življenja ujetnikov. Pod njegovo celico sedi štabni zdravnik in ukaže, naj gredo nesrečni kaznjenci mimo njega. Do pasu nagi in z iztegnjenimi rokami se mora mož za možem predstaviti — z iztegnjenimi rokami, da se lahko prepriča, da nima nobeden izmed kaznjencev pri sebi kakega morilnega orodja. Zakaj tamošnja klima je taka. da si morajo ljudje iz obupa končati življenje. Ali občutijo pod vplivom take kazni kes nad storjenimi zločini? Ne, zdravnik pozna svoje ljudi. On ve, da niso le telesno slabotni, ampak tudi duševno. Duh ujetnikov se pogreza čimdalje bolj v topost. Kaznjenci so iz vseh vrst človeške družbe, iz najvišjih slojev pa do najnižjih. V kratkem času pa jih privede ujetništvo na otoku tako daleč, da se popolnoma nič r.e razlikujejo. Kmetiški človek ne napravi na obiskovalca nič drugačnega vtisa, kakor profesor in ravno inteligentni ljudje prenašajo svojo usodo z večjim trpljenjem in mukami nego navadni neizobraženci. Poskusi samomorov so pri teh ujetnikih na dnevnem redu. Kdor ne postavi svojemu življenju nikakega cilja, tega se polasti prejalislej blaznost. Obisk pri teh blaznežih na otoku sjiada med najbolj ganljive, kar si jih more človek misliti. Ubogi ljudje hodijo roko v roki počasi po veliki, mrzli dvorani. Njih obrazi so ali temni, zamišljeni, ali pa nenavadno veseli. Nekateri izmed njih nosijo velike pole papirja s seboj in ta papir ponujajo vsakemu obiskovalcu, naj si ga ogleda. Največji reveži si predstavljajo, da so veliki pesniki. Celo strežaji so tu blazni, zakaj kaznjenci morajo oprav- 1 Ijati tu vsak svoje opravilo. Blazneži * — morilci opravljajo tu posle mesarja itd. Važna oseba na otoku je rabelj. On se ima izmed vseh nesrečnežev še najbolje. Za vsako obglavljenje dobi sto frankov in en liter vina. Ker pa je število onih, ki so obsojeni na smrt, na tem otoku zelo veliko — na 170 kaznjencev jih pride 37, ki so obsojeni na smrt — so rabljevi dohodki precej veliki. Nekaj presunljivega je pokop na Ile Royale. Mala cerkvica se napolni s kaznjenci, za harmonij sede eden izmed obsojencev. Duhovnik blagoslovi rakev, ki jo dvignejo nato štirje kaznjenci na svoje rame in jo nesejo na breg. Tam položijo krsto v čoln, zakaj kaznjenci Cayenskih otokih najdejo svoj poslednji odpočitek v morju. Komaj pa se zasliši glas zvončka na otoku, se že pojavijo na obzorju posebne vrste valovi, ki se silno hitro bližajo: morski volkovi . . . o spanju. Ali se človek lahko prebudi, kadar sam hoče, ob gotovi uri? To vprašanje je za vsakega izmed nas, ki hoče zjutraj vstati ob nenavadni uri, zelo važno. Mnogi trdijo z vso gotovostjo, da se prebudijo ob določenem času, kadar hočejo, če se pred spanjem trdno odločijo za to ali ono uro. Pisatelj Henry de Varigny, ki se peča s tem vprašanjem v »Journal des Dčbats«, trdi, da se tudi znanost peča s tem problemom. Jedro vprašanja je to-le: Ali more človeška duša strogo podati določen čas in drugič, ali more porabiti to znanje tudi v nezavednem stanju in ga spojiti z delovanjem volje? Zenovski zoolog Emile Jung je opazoval, do kake mere more človek določiti časovno ‘ dobo. Po njegovem mnenju se lahko nekateri ljudje prebudijo natančno ob času, ki so ga trdno določili, predno so šli spat, drugi se zmotijo za nekaj minut prej ali pozneje in tretjič je skupina ljudi, ki se ne morejo prebuditi ob določeni uri. Tako so tudi ljudje, ki povedo po dnevi skoro natančno koliko je ura, dočim ne morejo drugi niti od daleč uganiti pravega časa. — Baschide se je tudi pečal s tem vprašanjem in pravi, da se nekateri ljudje prav lahko prebudijo ob uri, ki so jo določili pred spa- Ali ste že bili v če vij Slivnici ntona Javernika, Trst, == ulica Farnetto 33 ?? - SprcjeniK|o n« ludi popravilu. njem. Dalje pravi, da se ti ljudje prebudijo vedno malo prej, kakor so se namenili, kar je odvisno od življen-skih navad, od časa sjianja in od starosti. — Zelo zanimivo je tudi tako-imenovano »bdeče spanje«, ki ga je opazoval Baschide: Kdor hoče prej vstati, spi drugače kakor po navadi; bitje srca je pri tem spanju hitrejše, kar se opazi posebno pred prebujenjem. Prebujenje iz »bdečega spanja« se vrši različno. Ta se prebudi razburjen, drugi čisto mirno, ne da bi čutil potrebo nadaljnega spanja, drugi padejo pred prebujenjem v nekak polsen, v katerem premišljujejo, ali bi vstali ali spali naprej. — Nekateri raziskovalci so delali o poljubnem prebujenju sami na sebi poskuse. Francoski učenjak E. Gley se zmoti, če se hoče ob določenem času prebuditi, za pol ali za celo uro. An-, glež A. Gardon se je prebudil dve ali tri ure prej. kakor se je namenil; nato je zopet zaspal določeno uro. Ker ga je to jezilo, si je izmislil »trik«, da bi samega sebe osleparil: Če je šel spat ob enajstih in če se je hotel ob petih zjutraj prebuditi, si je vedno zatrdil, da bo spal ne šest ur, ampak šestkrat šestdeset minut — in ix>skus se mu je posrečil. V teku enega meseca in pol je napravil štirideset takih poskusov in se je prebudil: sedemkrat strogo ob določenem času, 28krat malo prej in devetkrat malo pozneje. Razlika je znašala navadno šest in pol minute. Zakaj je organizem Glardona bolj ubogal minute nego ure, se ne more pojasniti. — Drugače pa se lahko trdi. da je veliko ljudi, posebno starejših — ki se lahko prebudijo ob določenem Času brez ure budilke._______________ Trst. MLADINA! Jutri, v torek zvečer ob pol 9. uri se vrši v prostorih NDO. sestanek nar. soc. mladine. Poleg drugih važnih točk je na dnevnem redu tudi I. zlet N. S. M. O. v Sv. Križ, ki se vrši na binkoštno nedeljo. Vse člane se opozarja, da se tega sestanka zanesljivo udeleže. Nevčlanjeni mladeniči se lahko vpišejo v organizacijo v torek zvečer, člani pa dobe potrdilo dosedai vplačane udnine. Bratje, na svidenje v torek! Dobernlg je s svojim svetom glede politične taktike države napram Italijanom dosegel pri naših napadenih sosedih priznanje. Prihodnje dni izpregovorimo tudi o tem nekoliko obširneje. Poskus samomora. 18ietna lika-rica F. Tiani se je hotela v petek zvečer umoriti. V ta namen je nasula v primerno posodo oglja in ga zažgala. Skozi slabo zaprte vhode in okna pa je uhajal dim, ki je opozoril domačine lia poskušen samomor. Takoj so poklicali zdravnika, ki je moral nesrečno Frančiško prebuditi iz nezavesti potom umetnega dihanja. Tianijevo so prepeljali v bolnišnico. V tržaške zapore je pripeljal parnik »Palacky« S. Cuppa, D. Fonico in M. Mihasto, ki so osumljeni tatvine na Lloydovih parobrodih. Prva dva sta dejanje že priznala. Mihastc pa trdovratno taji. Voz sena je zgorel v petek zvečer na neki cesti blizu Opčine. Vzrok izbruha ognja je neznan. Zgorelo je 25 centov sena. Škodo cenijo na 500 kron. Kokoši so pokradli neznani dol-goprstneži Mariji Kodelji. 2ena jih je lepo pitala za binkoštne praznike, tatovi so jih Ji pa odnesli. Kodelja je tatvino naznanila policiji. Igla v očesu. Elda Kancian se je v petek popoldan ranila z iglo v levo oko. Domači so dekleta prepeljali na zdravniško postajo, ki je neprevidni šivilji podelila prvo pomoč. Voz |e podrl 27Ietnega A. Dero-sa v neki ulici starega mesta. Deroso so obvezali na »Igei«. Batine. Marija Šorc se- je v petek zatekla na zdravniško postalo zaradi batin, katere je dobila po zaslugi svojega, dolgega jezika. Kača je pičila 18letnega J. Mi-holiča. Ranjenca so nž zdravniški postaji obvezali. Padec. Težak A. Casella je padel v soboto zjutraj pri svojem delu na tla in se pri tem poškodoval. Pomagala mu je zdravniška postaja. g* jl £— Kinematografski večeri burkeiev, MCUrnm raranaoia nalvefla veselost 2 uri predvalanJa Znamenš*, jako zabaven, mističen, film tbi|g®5©s?SaB ^w*iWHa«5SgaB po enakem romanu Juies Vernea. :: petek 29., sobota 30., bink. nedelja 31!binkoštni ponedeljek 1. junija. -*p« Predstave vsak dan ob 4 '/„, 6‘/„ S Vsi <»b nedeljah in praznikih ob 2'/a, 4’ a1/,. Cene prostorom: 1 K 30 vin.; 1 K; 80 vin.; 40 vin. CESAR JE OZDRAVEL. Tržne cene v Ljubljani. Tedensko poročilo od 15. maja do 22. maja. Dunaj, 24. maja. Ctfsar je skoraj popolnoma ozdravel In lahko že dela daljše izprehode. Od sedaj se o zdravju ne bodo izdajala posebna poročila. DR. PACAK UMRL. Praga, 24. jnaja. Danes je umrl bivši češki minister krajan dr. Pa-Cclk VELIKI VIHARJI. Hamburg, 24. maja. Tu je včeraj divjal velikanski vihar. Raztrganih je mnogo streh. Letališče je popolnoma pokvarjeno in tudi nekaj aeroplanov je poškodovanih. Podrla se je tudi neka nova stavba, pri tem ]e bilo 5.delavcev težko ranjenih. ALBANIJA PRED KONCEM. V staši pred Dračem. — Knez Wied je zbežal na italijansko ladjo. — Knez je podpisal vse, kar so vstašl zahtevali. AVSTRIJSKO ZUNANJE MINISTRSTVO ZADRŽUJE POROČILA IZ ALBANIJE. Dunaj, 24. maja. Poročila o položaju v Draču so zelo redka. Avstro - ogrsko zunanje ministrstvo je v soboto zadržalo vse vesti, ki so poročale o begu kneza Viljema. Kljub temu, da je Agenzia Stefani izdala prva poročila, da je knez Viljem iz strahu pred vstaši zbežal na italijansko vojno ladjo »Misurata« že ob 5. zvečer, so bile te vesti na Dunaju dostavljene še le ob 1. uri ponoči. URADNO POROČILO O NEPRIČAKOVANIH dogodkih. Dunaj, 24. maja. O dogodkih, ki nad vse jasno slikajo obljubljeno deželo avstrijskih državnikov je bilo izdano uradno poročilo, v katerem se bistveno navaja sledeče: Ekspedicija, ki je bila poslana proti Tirani proti vstašem, je bila preslaba In je podlegla. Ko je dospelo prvo poročilo o porazu ter dolla vest, da stoje vstaši pol ure pred Dračem, se je knez Vttiem na prigovariante odločil, pOdatl se s svojo tamilljo na italijansko vojno ladjo. Člani mednarodne komisije in člani diplomatskega zbora so šil vstašem nasproti, da jih povprašajo po njihovih željah. Vstaši so zahtevali, da jim knez da pismeno potrdilo proste in varne poti za njihovo deputacljo, ki bo predložila knezu vstaške zahteve; dalje so zahtevali, da se takoj spustijo na prosto vsi zajeti vstaši. Knez je takoj podpisal, kar so vstaši želeli. (Aha!) Ko je nastal zopet varen položaj, se je cela famllija podala na suho. ITALIJANSKO POROČILO. Rim, 24. maja. Približno takšno je poročilo italijanskga poslanika Italijanskemu zunanjemu ministru. K begu na italijansko vojno ladjo je knezu svetoval italijanski poslanik. Pred vstaši so na vse kriplje bežali katoliški Malisori pod duhovniki, še predno so vstaše videli. Slišali so le pok pušk. Italijanski poslanik ie tudi predlagal, da se odpokličejo na ladje tudi oddelki izkrcanih mornarjev in katoliški Malisori, da se preprečijo spopadi z bližajočimi se vstaši. MOC VSTAŠEV Rim, 24. maja. »Agenzia Stefani« poroča, da je pred mestom 2000 ustašev. Več tisoč jih je na poti. Cene v kronah 1 kg govej. mesa I. vrste 1 . . > ^ * 1 . . . IH.. 1 , telečjega mesa . . 1 , prašičj. mesa (sveež.) 1 . . ^prek) 1 , koštrunovega mesa . 1 , masla.................... 1 , masla sinovega. . . 1 . masti prašičje . . . 1 . slanine špclia (sveže) 1 , slanine prekajene . ■ 1 . sala . 1 . čajnega masla . . . 1 . margariskega masla . 1 jajce ..................... 1 liter mleka . . . . 1 , . posnetega . 1 , smetane sladke . . 1 . . kisle . . 1 kg medu ...... 1 piščanec................... 1 golob...................... 1 raca................... . 1 gos....................... 1 puran..................... 100 kg pšenične moke št. 0 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 100 1 1 1 1 1 1 " 2 • » » t m • » ^ 4 » * W C . n . » 5 . . 6 . . . 7 i . n . 8 , koruzne moke . . , ajd. moke J. vrste . . . H. . . . ržene moke . . . iižola..................... graha...................... leče....................... kaše....................... ričeta 100 kg pšenice . . . 100 „ rži.................. 100 „ ječmena . . . 100 „ ovsa .... 100 , ajde .... 100 „ prosa belega . 100 , prosa navadnega . 100 „ koruze . . . . 100 „ krompirja . . 100 „ činkvantina . . 100 „ sena .... 100 „ slame .... V » stelje .... K/O „ detelje . . • Cena trdemu lesu za ms Cena mehkemu lesu za m3 Prašiči na klavnici . . od 1 60 1 40 1 20 1 80 1 60 1 90 S-40 2-60 2-60 1 80 l 52 1-90 1-76 3-60 2— — 06 -•20 -■08 1 — 1-40 1-30 -•40 2— 550 43 60 4320 42 60 41-80 40 20 39 — 37--32 — 14 80 24-20 56 — 54-— -•34 —•30 -•32 -•28 -•20 25 — 19-17 — 18- 25-22-18-1650 5 — 20— 7— 6-3'- 11-— 7-- 1-10 do 180 1 60 1-40 2'— 240 2-20 1-50 2‘- 1-80 2-~ 1-94 26- 20-- 18- 19- 26-- 23- 20'- 17-- 21- 8-- 7-- 12--- 8— 1-30 dobro ohranjen se kupi. Ponudbe na „Anončno ekspedicijo0, Josip Hočevar v Ljubljani. Baška! Prvo čisto slovansko kopališče ob Atiriji Hotel Velebit lastnik Hrvat A. Tudor na otoku Krku (Veglia), Istra. Izvrstna uhinja, nič zdraviliše takse. • Hotel Ima krasen položaj, je okoli 20 korakov oddaljen od morja proti kopališču. Nova moderna zgradba; oskrbljen je z izvrstno pitno vodo. Pred hotelom velika terasa. Dnevna zveza s parobrodom z Reko. Vse informacije, prospekte, daje zastonj in franko lastnik hotela. i SANATORIUM - EMONA / I ZA. NOTRA^^^gicne ■ BOLEZNh ‘ /LJUBLJANA-komenskega-ulica-^ j «e*zdwnk: remrao-DR-FR. DERGANC L. MIKUSCH Ljubljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko izber dežnikov in solnčnikov. Popravila se izvršujejo točno in solidno. SsEEsSSEšsEssEEEsESsssiE&iESsSjSEESES&EESi Odda se mata trgovina z mešanim blagom v Ljubljani, Potrebni kapital 600 do 700 K. Jako pripravno za žensko. Poizve se Trnovska ulica 5tev. 25. j Cvetlični salon [ j Viktor Bajt j j Ljubljana, Šelenburgova ni. 6 5 (zraven pošte) ■ 1 • w j S | priporoča nagrobne vence, j S šopke in vsakovrstne cvet- S : lice po najnižjih cenah. S 5 : Točna in solidna postrežba! GVIDON ČADEŽ Ljubljana, Mestni \/g štev. 14. Ugodno kupite v modni trgovini za gospode in dečke klobuke, čepice, perilo, kravate in vse - - - druge modne predmete. - - - Franc Klemenc, trgovec in posestnik, Anica Klemenc roj. Medič, poročena. Ljubljana, dne 25. maja 1914. Brez posebnega obvestila. V skladišču blaga Malvina Weisz Ljubljana, Šelenburgova ul. 1, nasproti „Kazine“. | Brzojavi na VIKTOR BAJT, 5 - Ljubljana. zvezdnih tkanin 'HERMES1 v Ljubljani, Šeleiiburgova mJ. št. 5 I. nadstropje prodaja vsako sredo in soboto ostanke raznega oblačilnega blaga za polovične cene. Ostanke pošiljamo v kraje, kjer nimamo z trgovci zveze tudi .*. .*. po pošti 1 Zolitevajte cenik! »BALKAN" Trgovska, spedicijska in komisijska del. družba Podružnica: Ljubljana, Dunajska cesta 83 — Telefon št. 100. (Centrala: TKST) ■a > o bo u 4-» O o* a d a 4) cn s • P"*! d u •pM N © e a o h Ph 1 komad rjuba, 2 m dolga, brez Šiva . . . ... - • • K 1 99 1 komad namizni prt n servljctlH* . ...................." i ne ] komad namizni prt iz damasta (bel)...............................J »o 3 komadi brisače, izvrstne...................................... 6 komadov platnenih prtov za steklenino......................... 1 komad klotasto spodnje krilo s svilenim leskom . . . 6 parov ženskih (dolgih) ali moških (kratkih) nogavic . . 12 komadov ženskih in molkih žepnih robcev........................ 1 komad moška srajca (bela ali barvasta) ...................... 1 komad spodnje hliače iz kepra, francoskega fazona . . . 2 komada moške spodnje hlače, kratke iz zefirja .... 1 komad ženska srajca s trakom obrobljena ali vezena . . 1 komad ženska srajca iz šiiona . . 1 komad ženske hlače iz šifona z volanom..................... 1 komad ženski reformni predpasnik iz kretona................ 2 komada moderčkov (Sifon), lepo nakinčanih . • • • • • 1 komad predpasnik iz klota, olepšan v vsakršnih fazonan 1 komad povojna blazinica s trakovi in vezeninami . . • 1 komad svilena šerpa ali ruta.................................. 2 komada platnene blazine s franžami za divan................„ 1 komad svilen robec (ruta) prima . .... i.......................1 '70 1 komad moška nočna srajca, prav velika............................19b 1 komad predpasnik iz listra, prav velik.......................... 2 90 1 komad šal ......................................................- ?;50 1 komad bluza za izhod.............................................* \.oc 12 komadov brisalk za prah........................................... 2 komada dekliška predpasnika iz kretona............................ 1 9b 1 komad posteljna preproga..........................................1 9b 1 96 1 96 1 96 1 96 196 196 1-96 196 1 96 1 99 1 96 1 96 1 96 1-96 1 96 1-96 1-96 Ul r♦* SL B ® O 8 S o O rt* O < i Pošilja se tudi po poštnem povzetju, ako blago ne ugaja, «se denar vrne. Sprejme se ki ima veselje do potovanja v želez-ninski in špecerijski stroki in je slovenskega in nemškega jezika zmožen. Ponudbe pod »Dobra plača« je poslati na upravništvo Učiteljske tiskarne. Kneza Auersperga radioaktivno kopališče Toplice na Kranjskem Postaja dolenjske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38®C, ki daje nad 30.000 hi radioaktivne vode na dan. Velika kopališča, posebne in močvirne kopeli. Elektroterapija, ma-«aža, s komfortom opremljene sobe, izvrstne . kopališko ravnateljstvo. Sezona od 1. maja do 1. oktobra. e uru/.uc jl/. ; .vT1,----x—, , Naročila sprejema tudi blagovni oddelek »Jadranske banke . Zmerne cen«. Točaa. postxo±Toa. J : ■ Modistinja Minka Horvat, ^ Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otrožkih klobukov, Športnih Cepio in vseh potrebščin za mo-distke. — Popravila se točno in najcenejse izvrse. »in m •im 4 i Za binkoštne praznike. \ \! Velika prodaja oblek za gospode, dečke, dame in deklice. Primerna birmanska darila po globoko znižanih cenah priporoča Angleško skladišče oblek O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5-6. Telefon 132. Telefon 132.