r
isiaja vsak četrtek bi reJta s poštnino vred ali v Mariboru s pošiljanjem na dom za celo lete 82 D, pol leta 16 D, ftetrt leta 8 D. Izven Jugoslavije 56 D. Naročnina se pošlje na uprav-■ litvo »Slov. Gospodar-
Ii< v Mariboru, Koroš-:a cesta 5. List se do-pešiija do odpovedi. Naročnina se plačuje v naprej. — Telefon inter-urban št 113.
Posamezna Številka stane 1-50 din.
Poštnina plačana v gotovini.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO
Uredništvo je v MariBfc
ru, Koroška cesta št I, Rokopisi se ne vračajei, Upravništvo sprejema naročnino, inserate la reklamacije.
Gene inseratom po dogovoru. Za večkratM oglase primeren popuA Nezaprte reklamacije »i poštnine proste.
Čekovni račun poštnega urada Ljubljana 10.601 Telefon interurb. št 111.
37. fttevilka.
MAÍ3BOR» dne 27* avgusta 1929.
59. letnik.
Trgovina? načeli in vesfjo.
Živimo v dobi silno umazanih kupčij z načeli in vestjo. Radič je vsa načela svoje dosedanje sedemletne politike označil za navadno taktiko ali za agitacijo v svrho pridobivanja čim večjega števila pristašev in danes se s svojo staro zgovornostjo zavzema za vse to, kar sta Pašič ki Pribičevič namenila Hrvatom in Hrvatski ter celi Jugoslaviji. Ta čudovita politična sprememba in načelna prelevitev ima gotove, prav izdatne koristi za Badiea in njegov štab, potrebe in zahteve širokega ljudskega sloja so pa tej družbi deveta briga.
Pri umazani kupčiji in trgovini je vedno tako, da se mala družba okoristi ter potem še postavlja s sramotnim načinom in s sramotnimi dejanji, po katerih so se te koristi na škodo vseh drugih dosegle. Radičeva politična kupčija z radikali je danes silno privlačljiva za vse politično nečiste elemente. Ta politična kupčijska pogodba je pravi pivnik, ki popije vse tintne madeže.
Iz RR politične kupčije posnemajo gotovi ljudje tudi pri nas v Sloveniji navodila in merila za novo politiko — za politiko vseh kupčijskih in mešetarskih sleparij in brez vsake trohice poštenja.
V eni od zadnjih številk »Kmetijskega lista« se najde za to eden najboljših primerov ali posebno dober vzorec. Gre namreč za pomoč štajerskim posojilnicam, ki so bile do prevrata včlanjene pri graški »Zvezi«. Finančni minister je namreč kot prvi obrok pomoči določil 500.000 dinarjev in sedaj stoji v »Kmetijskem listu«, da je izposloval to — »tovariš« Pucelj. Celi Sloveniji in vsem prizadetim je dovolj dobro znano, da se za pomoč štajerskim posojilnicam že ves čas najodločneje potegujejo poslanci Jugoslovanskega kluba. Iz tega se da sklepati, da je finančni minister z malo prvo pomočjo končno vendarle zadostil tem tako silno upravičenim in vstrajnim zahtevam.
Samostojneži ali današnji »RR kmetijci« pa razglašajo to prvo malo in pozno pomoč kot svojo zaslugo in predlagajo ob tej priliki še nov način političnega delovanja, odnosno zastopanja ljudskih interesov.
Samostojneži so se izkazali kot politični trgovci in skakalci prve vrste. Ob prvih volitvah so bili silno navdušeni člani enotne zemljoradniške stranke cele države, zelene internacijonale itd., po volitvah v parlamentu so se pa hitro ločiil od srbskih zemljoradn>kov ter začeli politično trgovino na lastno pest z vnetim podpiranjem PP politike. Pri drugih volitvah obsojeni od slovenskih volilcev, so se zopet zatekli v zemljoradniški klub in tu je ostal Pucelj do RR strankarskega sporazuma. Ob tej priliki je Pucelj iz že gorečega opozicijonalca naenkrat postal — vladinovec.
Primerno njegovim političnim skokom nam »Kmetijski list« sedaj razlaga nov način zastopanja ljudskih interesov.
Pucelj je baje pisal finančnemu ministru, da bo glasoval za dvanajstine, če bo finančni minister ob tej priliki dodelil pomoč štajerskim posojilnicam. Ko mu je minister odgovoril, da celi zadevi naenkrat ne more ugoditi, a da bo odredil prvi obrok pomoči, je Pucelj za dvanajstine glasoval in se smatra s tem za velikega dobrotnika Slovenije.
Iz tega naj bi sledil nauk za slovenske poslance, naj z ministri in z vlado trgujejo: naj glasujejo za ogromna nova davčna bremena, da bodo od teh pridobili drobtinico za nekaj, kar bi bila vsaka poštena vlada že davuo dolžna dati. Po naukih »Kmetijskega lista« ne velja načelno protestirati proti temu, da je Slovenija z davčnimi predpisi preobložena in da plačuje še ogromne milijonske* svote nad vsemi predpisi, ampak za celo strašno deset in desetmilijonsko obremenitev je treba najprej glasovati, da potem finančni minister kot nagrado za to glasovanje odredi pol milijona za nekaj, kar bi bil moral že davno popraviti in pomagati.
Po teh naukih bi morali slovenski poslanci glasovati za nesrečni centralizem, da bi dobili kot nagrado kakega velikega župana — izvrševalca vseh nesrečnih centralističnih zakonov — po svoji volji in izbiri. Glasovati bi se moralo za vse silno pretirane izdatke za armado, da bi za nagrado tega glasovanja rekruti recimo v Ljubljani dobili boljšo hrano in z zakonom itak že zajamčene dopuste.
Nauki političnih skakalcev in mešetarjev zavračajo brezobzirno vsako načelnost. V splošnem grajati slabo notranjo državno ureditev, slabo upravo, slabo davčno, finančno, trgovinsko politiko itd., ne gre, marveč potrebno bi bilo, da se vsemu temu pritrjuje za male nagrade trenutne popustljivosti na vseh teh poljih za državo in narod pogubonosnega gospodarstva.
Učitelji te mešetarske politike očividno špekulirajo tudi s politično nepoučenostjo ljudstva. Vedno in vedno pridejo na to, da vprašujejo, zakaj pa Davidovič—Ko-roščeva vlada ni tega ali onega storila ali uredila? Skoraj štiri mesece je bila na krmilu, zakaj se vse to ni uredilo? Tako se vprašuje, obrekuje in slepomiši zlasti v zadevah finančnega značaja. Vse to se počenja v domnevanju, da ljudstvo ne pozna ustroja državne uprave. Politični špekulanti mislijo, da ljudstvo ne ve, da ima vse finančne zadeve v rokah finančni odbor, in da je bil ta odbor pod Davidovičevo vlado še v rokah radikalov in samostojnih demokratov, ker je bil sestavljen po poslovniku še tedaj, ko radičevcev še ni bilo v parlamentu. Davidovičeva vlada je imela torej v finančnem odboru opozicijonalno večino, ki je vse njene predloge
odbila ali pa odgodila. Ko je minil poslovni rok finančnega odbora in bi se bil moral sestaviti nov finančni odbor po pravi parlamentarni večini, je bila Davidovič—« Koroščeva vlada že v ostavki in je danes navadna politična sleparija, če se govori o tem, da ta vlada teh in onih kreditov ni hotela odobriti in nakazati.
Navadna politična sleparija je tudi Radičevo govor-» jenje, da bi morala opozicija v mnogih stvareh sodelovati z vlado, kakor je to v Angliji. Opozicija naj bi bila lojalna — naklonjena napram vladi, pravi Radič. Vi Angliji je pa tudi vlada naklonjena opoziciji in če opozicija iznese kak narodu koristen predlog, ga vlada tudi! sprejme. Pri nas se pa vsi predlogi opozicije ne samo od PP, ampak tudi od RR vlade odbijajo in tako govori lahko samo politična sleparija o vzajemnosti med vlado in opozicijo in o tem, kako bi se dale na lep način pridobivati koristi za volilce. — tgr
mi	mini» «mi ■»—»i n ■ m.i ■■—■—m n—11—i—>—
Dr. A. Korošec.
pismo iz Francije.
Dne 21. avgusta 1925. i
Da si iščem zdravja, odpotoval sem v francoske Alpe. V Franciji je letos življenje jako po ceni, še bolji kakor v Italiji. To pa zaradi padanja francoske valute. Vreme je bilo prvo polovico avgusta krasno, zadnje dni pa je začel nagajati dež. Žetve so obilne kakor pri nas, vinogradi obetajo najlepšo trgatev. Vinogradništvo, ks je v Franciji na visoki stopinji, se nahaja v veliki krizi. Še staro vino ni prodano, a letos je zopet v izgledu bogata trgatev. Za to zahtevajo vinogradniki, da se znižajo železniški tarifi za prevoz in izvoz vina. Po časniškilj poročilih se sme soditi, da se bo njih terjatvi ugodilo. Vinogradniški listi tožijo tudi, da bo letos v kletarstva veliko pomanjkanje sodov. V alpskih krajih se peča prebivalstvo, razven z vinogradništvom v višjih legah, predvsem z živinorejo, in sicer s prodajo živine ter s sirarstvom. Poslednje je zelo napredovalo, za kar so dani predpogoji ne samo z izvozom, ampak tudi z veliko potrošnjo od strani mnogoštevilnih turistov, ki prihajajo iz celega sveta semkaj, da občudujejo očaka vseh alpskih strmin, najvišjo goro cele Evrope, 4810 m visokega Mont-Blanca in njegove sosede. Letos meseca julija so se napotili na Mont-Blanca tudi štirje Slovencil (prof. Janko Mlakar, tajnik SLS Gabrovšek, tajnik PZJ Zor in g. Predsednik), toda le dva sta prispela na najvišjo točko, druga dva je sneg in mraz ustavil na strmi poti'.
Na Francoskem se zelo širita socializem in komunizem. Ta mesec je priglasilo okoli 80.000 francoskih!
LISTEK«
šm m «B
Zgodbe napoleonskega vojaka.
Francoski spisal Erckmann-Ghatrian; preložil AL B.
22
Ozrem se na drugo stran in kaj vidim petdeset do Šestdeset korakov od sebe? Starega pruskega vojaka z majhno čako, skrivljenim komolcem in velikimi, rdečimi brki, ki vise čez prašnico njegove puške. Prav name meri in mežika z očesom. Hipoma se pripognem. Isti hip čujem pok in resk! nad glavo. Dobil sem jo: krtačo, glavnik in robec v čaki — vse je bila prestrelila njegova krogla. Čutil sem, kako me je mraz stresel.
»Pa si vendar odnesel zdravo kožo!« mi je zaklical seržant ter pričel teči. Ker nisem sam hotel ostati na takem kraju, sem jo naglo ubral za njim.
Poročnik Bretonville s sabljo pod pazduho je neprestano veleval:
»Naprej! . . . Naprej!«
Bolj daleč na desno je pokalo neprestano.
Naenkrat smo prišli na kraj jase, na kateri je bilo pet ali šest debelih hrastovih štorov in majhna, čez in čez z visoko travo obrastla luža, a nobenega drevesa, da bi se Človek skril za njim. Kljub temu so nekateri hrabro šli naprej, dokler nam seržant ni zaklical:
»Stoji . . . Prusi v bližini leže v zasedi . . . Dobro glejte!«
Komaj je to rekel, že je kakih deset krogel zažvižgalo skozi vejevje in streli so odmevali po gozdu. Obenem je tolpa Prusov z dolgimi koraki zbežala ir> bolj zadaj planila v goščo.
»Zbežali so ... za njimi!« je zavpil Pinto. •
Strel skozi čako me je posvari!; zdaj sem skoro videl «kosi najdebelejša drevesa. Ko je ho+el seržant preko jase, sem ga pr¿držal za roko in mu pokazal puškino cevi, ki je
sto korakov od nas na nasprotni strani luže molela iznad gostega grma.
Tovariši, ki so pristopili, so jo tudi videli. Zato je s tihim glasom ukazal seržant: .
»Ti stoj tu-le, Bertha ... ne pusti ga izpred oči . . . Mi drugi mu gremo za hrbet.«
Takoj so se razkropili na desno in na levo. Z name-rjeno puško sem stal za drevesom, kakor lovec na preži. Čez dve ali tri minute se je Prus, ker ni ničesar več slišal. počasi dvignil. Bil je čisto mlad človek z majhnimi, plavimi brki, čez pas ozek, dobro zadrgnjen. Prav lahko bi ga bil ustrelil, vendar se mi je zdelo tako čudno, da bi ubil tega odkrito stoječega človeka, da sem viztrepetal. Zdaj me je opazil in odskočil. Sprožim in si oddahnem iz vsega srca, videč, da je kot jelen stekel skozi goščo.
Obenem pa je na desni in levi počilo pet ali šest strelov. Seržant Pinto, Cebedej, Klipfel in drugi so prihiteli, sto korakov dalje pa smo našli na tleh ležečega mladega Prusa. Ves krvav je bil okrog ust. Grozno nas Je gledal in dviga! roko, kakor da bi se hotel braniti bodal. Seržant mu je rekel, šaleč se:
»Ej, nič se ne boj! Imaš že dosti!«
Nobenega ni veselilo, da bi ga končal. Le Klipfel mu je vzel lepe pipo, ki mu je gledala iz zadnjega žepa na suknji, ter je rekel:
»Že dolgo si želim pipe . . . zdaj jo pa imam.«
»Fizelir Klipfel«, je zavpil Pinto ves iz sebe, »takoj mu dajte nazaj pipo! Kozaki so za to, da plenijo ranjence! Francoski vojak pozna kot plačo za bojevanje samo čast!«
Klipfel je pipo zalučal v stran in šli smo dalje, ne da bi se ozrli. Tako smo prišli na kraj gozdiča, ki je prenehal pod vrhom griča. Dalje proti vrhu pa je na dvesto korakov še rastlo gosto grmičje. Prusi, ki smo jih zasledovali, so se bili ugnezdili v njem. Videli smo, kako so se dvigali zdaj tu zdaj tam, da bi streljali na nas, in kako so potem takoj zopet popadali.
Brez skrbi bi se bili lahko tam ustanovili, ker nam je bilo ukazano gozd zasesti in nam grmičje ni bilo nič mari. Pruski streli bi nam nič ne mogli za drevjem, kjer smo stali. Na drugem bregu griča smo čuli divjati grozen boj.
Topovski streli so pokali drug za drugim in včasih uda-* rjali skupno kot grmenje v nevihti. Tudi zaradi tega je bila. treba ostati v gozdu. Naši častniki pa so stopili skupaj iral odločili, da grmičje spada k gozdu in da moramo Prusa nagnati na vrh. Vsled tega sklepa smo tistem mestu izgubili mnogo ljudi.
Dobili smo torej povelje, naj prepodimo sovražne streljavkarje. Ker so streljali, kadar smo se jim bližali, ini se potem poskrili, smo jih pričeli naskakovati, da bi ne mogli zopet nabiti pušk. Tudi naši častniki so žurno tekli naprej. Mislili smo, da bo vrhu griča konec grmičja in dat bomo potem lahko po vrsti postrelili Pruse. Ko pa sme» brez sape prišli na vrh, zakliče stari Pinto:
»Huzarji!«
Izza grape sem videl prihajati kalpake (ulanske če* pice). Čedalje večji so postajali, kot1 vihra so prihajali proti nam. Ko sem jih ugledal, sem se brez pomisleka obrnili in pričel bežati nazaj. Kljub telečaku, utrujenosti in vsemu drugemu sem delal silne skoke. Pred mano so Pinto, Cebedej in drugi tekli in skakali, kar se je dalo. HuzarSka množice so delale za mano tak hrup, da so se človeku mravljinci izprehajali po hrbtu. Častniki so kričali nemška povelja, konji so prhali, sabeljske nožnice so z žvenketon* udarjale ob škornje, zemlja se je tresla!
Po najkrajši poti sem krenil v gozd. Mislil sem že, dal sem v njem, ko sem prav ob robu gozda naletel na veliko jamo, iz kakršnih kmetje jemljejo ilovico za zidanje. Bila je več kot dvajset čevljev široka in štirideset do petdeset čevljev dolga. Vsled dežja, ki je lil že nekaj dni, so postali robovi sila spolzki. Ker pa sem slišal, da konji sopihajo čedalje bliže in so se mi od groze jezili lasje, sem se brez premisleka zaletel in spodaj v jami padel na hrbet, da sta mi torbica za patrone in plašč zletela preko glave. Drug fizelir moje stotrije je že ležal notri in pravkar vstajal — tudi on je mislil, da bo skočil čez njo. Isti hip sta dva v najhujšem diru prijahavša huzarja na hrbtih svojih konj spolzela po ilovnatem bregu. Prvi od njiju, v obraz rdeči kot kuhan rak, je najprej mojega ubogega tovariša s sabljo udaril po glavi. Ko je zopet dvignil roko, da ga popolnoma konča, sem ga z vso silo sunil z bodalom v bok Ob enem pa me je drugi usekal čez ramo, da bi me bil net

učiteljev svoj pristop k socialistični strokovni zvezi. Tudi komunizem si pridobiva novih tal, to pa največ zaradi vojske v Maroku, proti kateri razvijajo komunisti po celi zemlji živahno agitacijo. Sicer sodišča zaradi te agitacije komuniste zelo strogo preganjajo, vendar narod si želi miru in zato 'Sledi njih agitaciji. Zavedni katoličani nimajo svoje lastne politične organizacije, vendar je opažati, da katoliška zavednost vse bolj napreduje. Število katoliških listov in njih naročnikov' narašča, katoliške nepolitične organizacije se množijo, cerkve so izredno dobro obiskane, posebno po mestih in večjih krajih, in vse kaže, da se bo Francija prihodnja desetletja v glavnem razdelila v dva mogočna tabora, na eni strani brezverski, radikalen marksistični socializem, a na drugi strani dobro organiziran krščanski solidarizem. Meščanskemu nazadnjaštvu, ki se še oblači tuintam v obleko liberalnega, radikalnega, samostojnega ali celo »naprednega« demokratizma, bo kakor po celi Evropi, tako tudi v Franciji, v doglednem času odklen-kalo.
Zanimivo je, da tudi na Francoskem vlada veliko nezadovoljstvo z vedno bolj neplodovitim, za novodobne razmere neprikladnim cantralističnim parlamentarizmom splošne in enake volilne pravice. Centralistični parlamentarizem ni več kos svoji nalogi, ne čuje želj in zahtev delovnega ljudstva, nima dovoljne iniciative, se ne more (prilagoditi brzemu menjavanju socialnoekonomskih razmer, zato stopa vedno bolj v ospredje želja po stanovskih zastopstvih z iniciativo od spodaj, od pokrajin. To je tudi mišljenje francoskih marksistov socialistične in komunistične barve, ki gledajo svojo bodočnost v strokovnih zvezah (sindikatih), katere bi naj bile kot centralne organizacije legislativa in-^kse-kutiva pokrajinskih ali oblastnih podzvez.
Francoske vlade imajo velike težave z novo pri-zajedinjenimi pokrajinami Alzacije in Lorene, recimo kakor pri nas belgrajske vlade s Slovenci in Hrvati. Toda Francozi so pametni dovolj, da v glavnem uvažuje-jo novih državljanov želje, ker so se na novo pridobljene pokrajine pod Nemčijo drugače razvijale kot stari kraji, in ker se mora tudi v političnem in gospodarskem življenju upoštevati normalen prirodni razvoj. Kar so lomi, ni več zdravo. In kdor ni zdrav, je nezadovoljen. Sedaj se vlada posvetuje z delegati Alzacije in Lorene o obliki pokrajinskih (regionalnih) zastopov, ki bi se naj oživotvorili še tekoče leto.
Na Veliko Gospojnico sem obiskal grobova sv. Frančiška Šaleškega in sv. Ivane Šantalske v Annecy-ju, v mestu, ležečem na istoimenskem jezeru. Nad njih grobovi se gradi sedaj veličastna bazilika, koje gradnja pa zaradi povojnih denarnih razmer le počasi napreduje. Sv. Frančiška slavi katoliška dijaška mladina kot svojega patrona, in Društvo sv. Frančiška Šaleškega je na Francoskem organizacija, ¡ki mnogo skrbi za potrebe novodobne družbe. Braniti, ohraniti in oživiti sv. vero povsod, kjer je v nevarnosti, to je njen program, katerega izvaja več kot poldrugi milijon članov društveni-kov. Društvo ustanavlja svobodne (tako se nazivajo na Francoskem katoliške) šole vseh vrst, vzdržuje župnijske knjižnice, podpira domače misij one in izdaja poljudno pisane knjige. Sv. Ivana Šantalska pa živi med francoskim narodom po svojem redu (kongregaciji obiskovanja Marijinega) naprej, ki zaradi svojih dobrih del, molitve in vzgoje, uživa povsod velik ugled in splošno spoštovanje. Francija je dala katoliški cerkvi veliko svetnikov in svetnic, za to smemo upati, da se ta narod ne bo izgubil v temi brezverstva.
!«	.i«——	i ____g v««m	>11111
dvoje presekal, ko bi ne bil imel epolet. Kljub temu bi me bil prebodel s sabljo, ko bi mu ne bil strel od zgoraj raz-česnil glave. Pogledal sem kvišku in ugledal našega vojaka, ki se je bil do meč pogreznil v ilovico. Slišal je bil rezgetanje konj in preklinjanje huzarjev ter je stopil na rob jame pogledat, kaj se godi spodaj.
»Tovariši« je rekel smejoč se. »Zadnji čas je bili« Trepetal sem kot šiba na vodi in nisem mogel izpre-govoriti niti besede. Snel je bodalo in mi pomolil puško, da bi me izvlekel. Zgoraj sem ga prijel za roko in rekel: »Rešili ste me . . . kako se pišete?« Odgovoril mi je, da se piše Žan Pjer Vincent. Od takrat sem si večkrat mislil, da bi bil zelo srečen, ako bi mu mogel s čim ustreči, če bi se še kedaj naključno sestal s tem možem. Dva dni pozneje pa je bila druga bitka pri Lipsikem, potem pa umikanje preko Hanaua, in nikdar več ga nisem videl.
Seržant Pinto in Cebedej sta prišla malo pozneje. Ce-bedej mi je rekel:
»Midva sva imela še srečo za sedaj, Jože. Zadnja dva Ffalzburžana sva pri bataljonu . . . Klipfelna so huzarji posekali.«
»Ali si videl?« sem ga vprašal prestrašen. »Sem. Dobil je več kot dvajset udarcev s sabljo. Ce-bedejl Cebedejl je vpil.«
Po kratkem premolku pa je pristavil: »To je grozno, če človek sliši na pomoč klicati prijatelja izza mladih let, pa mu ne more na pomoč ... Pa jih je bilo preveč . . . obkolili so ga«
Ta dogodek nas je užalostil. Domovina nam je zopet prišla na misel. Predstavljal sem si Klipfelnovo babico, kadar zve o njegovi smrti. Ta misel mi je tudi vzbudila spo mine na Katarino.
Odkar so bili napadli huzarji pa do noči je ostal naš bataljon na istem mestu in streljavkal s Prusi. Mi smo jih ovirali, da niso mogli zasesti gozda, oni pa nas, da nismo prišli do vrha. Drugi dan smo zvedeli, zakaj. Ta grič namreč gospoduje vsemu teku Parthe. Veliki topniški ogenj, ki smo ga slišali, je prihajal od divizije Dombrov-skega, ki je bila napadla levo krilo pruske armade in je hotela priti na pomoč generalu Marmontu y Mockernu.
V Francoskih listih se le malo piše o dogodkih v Jugoslaviji. Ta mesec so dosedaj zabeležili edino le obisk kraljeve dvojice v Zagrebu. Navadni ljudje ne poznajo Jugoslavije, pa tudi med inteligenco ne veliko število.
i Nova lovski zhkonl
škodljivo divjačino hočejo gojiti.
Že delj časa se slišijo glasovi, da bi gospodski in j mestni lovci radi dobili vse občine kot lovišča v svoje roke in svojo neomejeno oblast. Lansko leto se je raznesla vest, da je v ministrstvu za šume pripravljen za- i konski načrt, po katerem bi se vsi dosedanji lovski za- ! koni ukinili ter bi se ali cela država, ali pa vsaj cele 1 pokrajine proglasile kot eno skupno lovišče. Po tem za- ; konu bi baje imeli lovsko pravico samo organizirani , lovci (mestna gospoda).
Tak lovski zakon bi bil skrajno škodljiv občinam, kmetu, pa tudi posameznikom. Občine bi izgubile tisto svoto, katero danes dobijo potom dražbe oziroma oddaje občinskega lova v zakup. Mestna lovska gospoda bi gojila in redila toliko divjačine, da bi zajci, fazani in druge velika in mala divjačina delala na polju, v vino-
Tam pri Mockernu je zadrževalo dvajset tisoč Francozov osemdeset tisoč Bliicherjevih mož v neki grapi, pri Wa-chaui pa se je borilo stoinpetdeset tisoč Francozov proti dvesto tisoč Avstrijcev in Rusov. Streljalo je čez petnajst sto topov. Naše streljanje iz pušk pri Wideritzu se je slišalo proti onim kakor brnenje čebele v viharju. Včasih smo celo na obeh straneh ustavili streljanje, da smo poslušali ... Ta boj se mi je zdel nekaj groznega in obenem nadnaravnega. Zrak je bil poln smodnikovega dima, zemlja se nam je tresla pod nogami. Stari vojaki, n. pr. Pinto, so rekli, da kaj takega še niso slišali.
Proti šesti uri je od leve strani pridirjal štabni častnik in polkovniku Lorainu prinesel povelje. Takoj, nato so zatrobili k umiku. Bataljon je bil vsled napada pruskih huzarjev in streljanja iz pušk izgubil šestdeset mož.
Bila je že noč, ko smo zapustili gozdič. Med vozovi s smodnikom, raznimi vozili, vračajočimi se armadnimi zbori, posameznimi, razkropljenimi oddelki in bolniškimi vozovi, ki so čez dva mosta prehajali na drugo stran, smo morali čakati še dve uri, predno smo prišli na vrsto. Nebo je bilo oblačno, v daljavi se je zdaj in zdaj še slišalo grmenje topov, a končane so bile tri bitke. Sicer se je govorilo, da smo Ruse in Pruse premagali na drugi strani Lips-kega pri Wachaui. Tisti, ki so se vračali od Mockerna, va so bili mračni in slabe volje. Nihče ni zaldical kakor po zmagi: »Živio cesar!«
Ko smo bili končno na drugi strani, je marširal bataljon pol ure daleč ob Parthi do vasi Schonefeld. Noč je bila vlažna. Od utrujenosti so se nam zapirale oči, s počasnim korakom smo šli s puškami na ramah in poveše-nimi glavami dalje v temo.
Za nami je še vedno trajalo defmranje od Mockerna vračajočih se topov, vozov s smodnikom in prtljago ter raznih čet. Včasih so klici in kletvice trenskih vojakov in topništva, ki se je skušalo preriti, pregluševali splošni hrup. Polagoma pa se je porazgubil ta vrišč. Slednjič smo prišli do pokopališča, kjer so nam ukazali raziti se in zložiti puške.
Šele zdaj sem dvignil pogled in v mesečini ugledal Schonefeld. Kolikokrat sem tam sedel v mali gostilni Zimmerom r uti očeta Bintera, jedel dobro pečenko in pil
gradu in sadonosniku veliko škodo. Gosposki lovci p« hočejo tudi kmetom, ki imajo radi obsežnosti svojeg» posestva (na Štajerskem 200 oralov) lastno lovišče, vzeli to pravico, če se nakana mestnih lovcev posreči, potem bodo priprosti kmetski lovci od lova takorekoč izklju-i ceni. To so slabe strani novega lovskega zakona. DobriK pa v tem načrtu sploh ni. Namreč takih, ki bi občinam in ljudstvu prinesle kake koristi ali ugodnosti.
Poglejmo, kako si gosposki lovci to zamišljajo! J> »Jutru« št. 186 z dne 12. avgusta 1925 je objavljen članek »Gibanje lovcev v mariborski oblasti«. V tem članku piše nek mestni lovec med drugim sledeče: Že dolgo časa se dela na to, da dobimo enoten lovski zakon za vso kraljevino. Ta lovski zakon, temelječ na zakupni podlagi, naj bi določal tudi obligatorično članstvo vseli lovcev pri oblastnih organizacijah. In kakor ne sme zdravnik izvrševati zdravniške prakse, dokler ni vpisan v imenik pristojne zdravniške zbornice, tako ne bi smel dobiti tudi nobeden lovec državne lovske karte in torej tudi ne loviti, dokler ni vpisan v pristojno lovsko organizacijo. Ta organizacija pa bi imela na eni strani svoje lovske zaupnike (torej zopet »špiceljni«!), ki bi po deželi pazili na to, da se lov pravilno izvršuje itd, to je ne samo, da se divjačina lovi, marveč tudi goji in tako povzdigne naša domovina v pravo lovsko p okraji-
¥
Tudi jaz Vam priporočam lo milo z znamko „GAZELA". Moje perilo se kar blešči, aotova sem pa »udi že
belo vino, ko je bilo solnce še toplo in se je okrog no® svetlikalo poletno zelenje! . . . Teb časov ni bilo več!
Razpostavile so se straže in nekaj mož je odšlo v vaa po drva in živila. Naslonil sem se ob cerkveni zid in zaspal. Okrog treh zjutraj me je nekdo zbudil.
»Jože«, je rekel Cebedej, »pojdi k nam in pogrej se. Če boš tu čepel, boš nazadnje še mrzlico dobil.«
Kakor pijan od utrujenosti in bolečin sem vstal. Gost, tenak dež je padal z neba. Tovariš me je vlekel k ognju, ki se je vsled dežja kadil in puhal. A ogenj je bil samo za oko — grel ni. Ko pa mi je bil Cebedej dal požirek žganja, nisem več čutil hudega mraza in sem opazoval šator-ske ognje, ki so plapolali na drugi strani Parthe.
»Prusi se grejejo«, je rekel Cebedej. »Zdaj so v našem gozdu.«
»Ubogi Klipfel«, sem odgovoril, »tudi leži tam doti. Njega ne zebe več.«
Zobje so mi šklepetali. Te besede so naju zopet teža-lostile. čez nekaj časa me je vprašal Cebedej:
»Ali se še spominjaš črnega traka, ki ga je nosil na ¡klobuku v dan nabora? — »Vsi smo zapisani smrti, kakor vsi drugi ruske armade!« je vpil . . . »Črn trak bom nosil .. . Žalujemo sami za seboj!« . . . Njegov mali brat pa je rekel: »Ne, Jakob, jaz pa ga nočem!« Plakal je, a Klipfel je vendarle vzel trak: huzarje je bil videl v sanjah.«
Med tem, ko je govoril Cebedej, sem se zopet sponn nil vsega tega in tudi videl malopridneža Pinalda na trg\* kako je črn trak vihtel nad glavo in kričal nad mano: »Hej, šepavec, lepega traku ti je treba, traku za tiste, ki so se iz-srečkali. Sem pojdi!««
Ta spomin in mraz, ki me je izpreletaval do mozga, je napravil, da mi je zavrelo po žilah. — Nikdar več se ne vrneš domov, sem mislil sam pri sebi. — Pinakel je imel prav ... vsega je konec! — Spomnil sem se Katarine^ tete Marjete in dohrega gospoda Guldena ter preklinjal tiste, ki so bili vzrok, da sem prišel sem.
Okrog štirih zjutraj, ko se je pričelo daniti, je prišlo nekaj voz z živili Razdelili so nam kruh, tudi nekaj mesa in žganja je dobil vsak.
Dež je bil prenehal. Kidiali «no pod milim nebom, d nič me ni ogrelo.
(Dalje prihodnjič.) ,
37. avguste 1925. ^ ........ ""	....................' »SLOVENSKI GOSPODAR.«
llšill^ Toro, prsne karamele so Vaša najcenejša zdravila! O
no.« Tako piše nek mestni lovec v ljubljanskem »Jutru«.
Kmet, bajtar, najemnik in viničar, lepi časi se ti obetajo, če bo mestna gospoda izpeljala svoj lovski načrt. Divjačino hočejo zaploditi v Sloveniji. Našo Slovenijo hočejo spremeniti v lovsko pokrajino! Ta je lepa! In divjačino hočejo »osvežiti« s tem, da bodo gosposki lovci uvajali novo kri od drugod. To se pravi, da bodo iz drugih dežel uvažali k nam plemenske zajce, lisice, fazane itd., da se bo divjačina še bolj razmnožila.
Proti takemu lovskemu zakonu moramo napeti vse sile in uporabiti vsa sredstva, da ga preprečimo! Kmet si je danes itak revež radi neznosnih davkov. In v bodoče bi mu še divjačina na veliko uničevala pridelke! Občine bi naj izgubile zakupnino, kmetski lovci ne bi smeli loviti! Tega nikdar ne smemo dopustiti! Jaz sem mišljenja: škodljiva divjačina proč!
Franjo Žebot.
Politični ogled»
DRŽAVA SHS. * *
Velike beograjske politične počitnice moti od časa do časa samo Radič. Ko je prišel z drugimi delegati ali zastopniki za zasedanje Zveze narodov v Beograd po navodila, je zopet neprestano govoril in radikalni prvaki, kolikor jih je sploh v Beogradu, so si globoko oddahnili, ko se je zopet odpravil.
Med srbske seljake
Radiča silno mika, radikali pa skrbno pazijo, da jim ne uide. Ko je prišel zadnjič v Beograd, je že ob prihodu napovedal, da hoče obiskati radikalnega prvaka Aca Stanojeviča v njegovi domovini v Knjaževcu. Ko je Radič na dolgo in na široko razgovarjal z zunanjim ministrom dr. Ninčičem in s predsednikom radikalskega kluba Ljubo Živkovičem, so pa radikali nujno poklicali Stanojeviča v Beograd, da tako Radiču prestrižejo pot v Srbijo.
Državni podtajniki.
V	pondeljek so končno le nastopili dolžnost novi državni podtajniki. Med temi so trije radičevci, in sicer je eden dodeljen finančnemu, drugi prosvetnemu, tretji pa ministrstvu za socialno politiko. Ostali podtajniki so radikali.
Radič v Krškem.
V	nedeljo so na Krškem polju samostojneži, radi-«Sevci, bivši republikanci in vsi drugi, ki so se znašli pod RR politično streho, priredili »kmetski« praznik, zvezan z živinsko razstavo in konjsko dirko. Ta prireditev je prvi poskus Radičevega prodiranja v Slovenijo. O udeležbi čitamo, po raznih listih razna poročila in razne številke, glede prisostvovanja dolgotrajnega popoldanskega shoda se pa večina poročila vjema v tem, da ni vstrajalo veliko nad 2 tisoč ljudi in še to po večini Hrvatov. Radiča so poslušali z radovednostjo in so tudi prišli na svoj račun. Mož je govoril vse mogoče in je napravil prav zabaven vtis s svojo mešanico hrvaščine s slovenščino in sploh z govoričenjem, ki pri nas k sreči še ni v navadi. Uspehe svojega sporazuma z radikali je označil z »veliko pogrnjeno mizo v Beogradu«, kjer bodo najprej Slovenci, potem Hrvati, nazadnje pa Srbi, češ, da so oni itak že vedno pri mizi. »Vse je naše in vsi bomo imeli dosti!« — je vsklikal Radič. Rekel je, da je Slovenec »najmlajši brat Benjamin« in dobro mu bo, če bo pameten. Naj ne vpraša »popa«, koga bo volil. — »Bog je Bog, pop je pa pop.« S to krilatico v zvezi si je Radič dovolil nepoštenost, kakoršne še nihče ni zagrešil proti nobenemu stanu. Dejal je, da je dobro, če je od 100 popov eden dober. Ko je obljubljal potom svojega sporazuma z radikali modro z neba, med drugim tudi, da naši vojaki ne bodo več služili v Makedoniji, pa ni pozabil povedati, da je magarac (osel) kdor v ta sporazum ne veruje.
MEDZAVEZNIŠKI DOLGOVI.
Francoski finančni minister se hoče v Londonu osebno pogajati glede odplačevanja francoskega dolga. Angleški listi označujejo sledeče stališče angleške vlade: Vlada ne misli od svojih dolžnikov z Nemčijo vred več zahtevati, kot sama letno odplačuje Ameriki v poravnavo svojih dolgov. Anglija plačuje Ameriki letno nad 30 milijonov funtov. Od nemških odškodnin po Davesovem načrtu je Angliji toliko pripoznano, da sama ceni to na 10 milijonov. če k temu prištejele, kar ji plačujejo drugi dolžniki razven Francije, znaša to 20 milijonov in bi tako Anglija od Francije lahko zahtevala letno okrog 10 milijonov. Francija pa stavlja sledečo ponudbe: od vseh nemških odškodnin je njej pripoznano 52 odstotkov in Francija misli sedaj 9 odstotkov od tega plačevati Angliji na račun svojih dolgov.
NEMČIJA IN ZVEZA NARODOV.
V	francoskih vladnih krogih prevladuje mnenje, da pri tem zasedanju v septembru Nemčija še ne bo vstopila v Zvezo narodov. Misli se pa, da bo do tega prišlo na posebnem zasedanju. Brez vsega so pripravljeni priznati Nemčiji stalno mesto v Zvezi narodov in tudi nemška zahteva po kolonajalnem mandatu ne bo naletela na posebne težave. Od Nemčije se pričakuje vloga prošnje za pristop.
RUSIJA IN ITALIJA.
Ko Anglija vedno bolj nasprotuje Rusiji, se pa napoveduje tesnejša zveza med Rusijo in Italijo. V to svrho je že bil napovedan prihod ruskega zunanjega komisarja čičerina v Rim. Italijansko vladno poročilo pravi, da je ta vest prezgodnja, ob isti priliki se pa zatrjuje, da se italijansko-ruski odnošaji pravilno razvijajo in da so gospodarske in trgovske zveze boljše, kot so bile pred vojno. V tej italijanski vladni izjavi se na-glaša, da italijanska zunanja politika popolnoma uva-žuje potrebo čim večje delavnosti Rusije pri urejevanju evropskih razmer.
MOSULSKO VPRAŠANJE.
Anglija si že dolga leta prizadeva pridobiti si mo-sulsko področje radi bogatih petrolejskih vrelcev, a ima pri tem v novi Turčiji odločnega nasprotnika. Turško zastopništvo ali delegacija za zasedanje Zveze narodov izjavlja, da stoji turška vlada neomajeno na stališču, naj se mosulsko vprašanje tekom tega zasedanja Zveze narodov končnoveljavno reši. Turška delegacija bo stavila predlog, naj se po predlogu in po poročilih mednarodne komisije reši vprašanje Iraka in Mosula tako, da se Mosul prideli turški republiki, v Iraku pa uvede času primerni upravni režim. V slučaju, da Zveza narodov Turčiji ne pripozna Mosula, bodo turški zastopniki zahtevali, naj neka popolnoma nepristranska država izvede na tem področju plebiscit. Če bi angleška vojska ne hotela zapustiti Mosula, pa zahteva Turčija, da tudi njena vojska pride na mosulsko področje in da se ob enakopravnem nadzorovanju od turške strani vrši plebiscit.
Naši poslanci med ijud-
SffCI?L
Shod SLS za konjiški okraj v Konjicah v nedeljo, dne 23. t. m., je prav dobro uspel. Predsedoval mu je mil. g. arhidijakon Hrastelj. Poslanec dr. H o h n j e c je podal politično poročilo. Naslikal je razvoj notranjepolitičnih dogodkov od padca Davidovičeve vlade do ostvaritve tako-zvanega sporazuma med Hrvati in Šibi. Posvetil je v bistvo tega sporazuma, ki ni noben sporazum od naroda do naroda, marveč samo dogovor med radikali in Stjepanom Radičem za razdelitev vlasti v državi. S svojo popolno kapitulacijo pred velesrbskim centralizmom in hegemoniz-mom (nadvladstvom), ki je pravzaprav bistvo sporazuma, sklenjenega med njim in Pašičem, je Radič idejo sporazum izpostavil omalovaževanju in zasmehu ter s tem hrvats kemu, pa tudi slovenskemu narodu prizadel ogromno škodo. Dr. Hohnjec je nato osvetlil finančno in davčno politiko prejšnje in sedanje vlade ter s številkami dokazal, kolika je razlika med davčnimi bremeni Slovenije in drugih pokrajin in kolika je v istini toliko hvalisana enakopravnost v naši državi. Mil. g. arhidijakon je konštatiral popolno soglašenje poslušalcev z izvajanji g. poslanca, kateremu je izrazil zahvalo in zagotovilo, da ljudstvo ostane zvesto idealom, za katere se bori SLS. Končno so bile enoglasno in z velikim odobravanjem sprejete te od Matije Naipotnika predložene resolucije; I. Volilci, zbrani na političnem zboru SLS za konjiški okraj v Konjicah dne 23. avgusta, izražajo poslancu dr. Josipu Hohnjecu in celemu Jugoslovanskemu klubu v narodni skupščini v Beogradu popolno odobravanje dosedanje politike s pozivom, da po slanci SLS nadaljujejo na temelju od slovenskega ljudstva pri volitvah odobrenih načel svojo borbo za uresničenje slovenskega programa v okvirju sedanje naše države. II. Sedanjo takozvano sporazumaško vlado odklanjamo ter izjavljamo, da je istinsko sporazumna vlada v naši državi nemogoča, dokler ni v njej zastopano slovensko ljudstvo. III. Sporazum, sklenjen med radikali ter Štefanom Radičem in njegovimi slovenskimi priveski, obsojamo kot popolno kapitulacijo pred načeli in cilji velesrbskega centralizma in beogradskega hegemonizma in kot profanacijo ideje sporazuma ter pričakujemo od hrvatskega ljudstva, da se bo odvrnilo od tistih, ki njegove narodne in verske Svetinje teptajo v blato. IV. Obsojamo finančno in davčno ipolitiko prejšnje in sedanje vlade, ki slovenskemu ljudstvu nalaga neznosna bremena ter ga tira v gospodarski prepad. Zapoved finančnega ministrstva, da se morajo vsi stroški za uradništvo in učiteljstvo in poleg vsi upravni stroški v Sloveniji kriti edinole iz direktnih davkov, kar ima za posledico brezobzirno iztirjevanje davčnih zaostan kov in davkov vobče, je v celi vrsti dokazov nov dokaz, da zavzema Slovenija med drugimi pokrajinami naše države izjemno stališče ter da je za finančno in davčno upravo predmet izkoriščevanja v korist drugih pokrajin. V. Obsojamo novo carinsko tarifo, ki je škodljiva domači produkciji, zlasti še poljedelstvu, kateremu je vzela vse prejšnje olajšave glede uvoza kmetskih potrebščin, kakor so kmetijski stroji, poljedelsko orodje, semena in umetna gnojila. VI. Obsojamo naredbo prosvetnega ministra, o ukinitvi zasebnih učiteljišč, s katero so med drugimi prizadeta učiteljišča šolskih sester v Mariboru ter uršulink v Ljubljani in Škofji Loki, kot neosnovan napad na vzgojne pravice slovenskih starišev in kot težek udarec za gospodarsko slabotne sloje ter nujno zahtevamo, da g. prosvetni minister omenjeno naredbo takoj postavi izven veljave. VH. Ker se namerava šofelko leto zopet pričeti s 1. sept, se nujno obračamo do pristojnih činiteljev, zlasti do ministra prosvete z zahtevo in prošnjo, da zavoljo nujnega
poljskega dela in pomanjkanja delavnih moči in denarnili sredstev podaljša šolske počitnice, dokler niso spravljeni poljski pridelki.
Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. V nedeljo, dne 30. t. nb, se vrši po ranem sv. opravilu shod Slovenske ljudska stranke. Poroča gospod poslanec Andrej Bedjanič. Vdb* ljeni vsi!
Sv. Miklavž pri Ormožu. V nedeljo, dne 23. t. m,
se je vršil pri nas dobro obiskan shod SLS. Poročal ja g. poslanec Bedjanič, predsedoval pa naš prvoboritelj g« Jakob Ozmec, posestnik na Krčevinah. Ljudje obsojajo Radičevo politiko izdajstva in kapitulacije. Zahtevali so da se Jugoslovanski klub drži svojega programa ter sa izrekli klubu in njega voditelju dr. Korošcu popolna zaupanje.
Vuzenica. Ker želimo poročila o političnih razmera^ priredimo na praznik dne 8. septembra, dva shoda in sicer, po rani maši pri Sv. Primožu na Pohorju, drugega pa pa opravilu na Kamnu. Poleg našega poslanca Vlad. Pušen-* jaika govorijo tudi domačini, protestirali bomo osobito pro* ti pretiranim davkom.
Šaleška dolina. V nedeljo, dne 6. septembra, vsi na okrajni shod SLS, ki se vrši po rani maši v Šoštanju. Gen vorita poslanec Vlad. Pušenjak in župan M. Steblovnik a političnem položaju in o pretiranih davkih. Želeti je, da bodo vse župnije v okraju častno zastopane.
Prireditve.
Spored za slavljenje 70 letnice Kat. društva rokodlel-. skih pomočnikov v Mariboru od 5. do 7. septembra 1925: Soboto, 5. septembra, ob 20. (8.): Pozdravni večer in ko-, merz v veliki Gotzovi dvorani. Sodeluje godba Katoliške omladine v Mariboru. Vstopnina 5 D. Nedelja, 6. sep-i tembra, ob 8. uri zjutraj: Slovesna služba božja v cerkvž sv. Aloj :ija. Sv. mašo daruje presvitli knezoškof g. dr« Andrej Karlin. Poje »cerkveni pevski zbor«. Ob 10. do« poldne: Slavnostno zborovanje v dvorani Zadružne gospodarske banke (Aleksandrova cesta 6). Slavnostni govor ima milost, g. stolni kanonik Alojzij Stroj, predsednik kat. društva rokodelskih pomočnikov v Ljubljani, Zatem zborovanje rokodelski ¡pomočnikov v isti dvorani. Predlogi, debata in sklepne resolucije. Ob 15. (3.)i Društvena veselica v Gambrinovem vrtu (Gledališka! ulica) z raznimi zabavami za stare in mlade. S vira omladinska godba. Vstopnina za osebo 5 D. Pondeljek, 7. septembra ob 5.50 zjutraj iz glavnega kolodvora; Podučni izlet k elektrarni na Fali, po ogledu iste pri ugodnem vremenu izlet k Sv. Duhu na Ostrem vrhu (907 m), najlepši razgledni točki na severni meji. Prosili smo za dovoljenje polovične vožnje v Maribor ia nazaj. Upamo, da se prošnji ugodi. Vabljeni so vsi prijatelji društva. Odbor.
Št. Ilj v Slov. goricah. Katoliško prosvetno društva ponovi v nedeljo, dne 30. avgusta ob pol 4. uri popol-« dne v dvorani Slovenskega doma ljudsko igro »Deseti brat«. Dobrodošli tudi iz sosednih župnij!
Farani Sv. Barbare v Slov. gor. in sosednih fara! —. Dne 30. t. m. ob priliki Jernejevega žegnanja in ob ustanovitvi orlovskega odseka se vrši pri Sv. Barbari celodnevna orlovska slovesnost s popoldanskim telovadnim nastopom na Kosovem vrtu, Spored: Ob pol 9. uri spre-« jem in kratek nagovor na došle Orle, Orlice in naraščaj ob slavoloku pred kapelo pri Kranerju; ob 9. uri1 pričetek cerkvene slovesnosti: procesija, pridiga, ki ja govori mladinski govornik iz Maribora in slovesna sv« maša. lJo obedu skušnja za telovadni nastop ob 3. uri. Posebej opozarjamo na telovadni nastop, ki obsega V! glavnem: razne proste vaje, orodno telovadbo, lahko atletiko in govor o pomenu orlovstva, ki ga govori domači dijak — abiturijent. Lepa je orlovska organizacija, vzgojuje poštene fante in dobre mladenke in jih! ohranja družini in cerkvi. Vzvišena je misel orlovska, prešinja in preveva vsega fanta, da postane vzoren mož,, vzgleden katoličan. Pridite torej vsi in poglejte si posebej popoldansko prireditev, da vidite, kaj dela mladina, ki ne raste in se ne navdušuje ob plesu in polnili kozarcih. V slučaju slabega vremena se vrši prireditev] v istem obsegu prihodnjo nedeljo. Bog živi! — Pripravljalni odbor.
Orlovska slavnost pri Mali Nedelji. Letos obeta postati proščenje na angelsko nedeljo dne 30. t. m. posebno sijajno. Požrtvovalna orlovska mladina od Sv« Križa nastopi namreč ta dan v polnem številu pri dopoldanski cerkveni svečanosti, popoldne pa pri gospodia Kranjcu, županu v Bučkovcih. Pri procesiji in telovadbii svira ljutomerska godba. Pri popoldanski prireditvi nastopita domači in iz prijaznosti tudi sosedni jurjevski pevski zbor. Ker se porabi čisti dobiček v prid društvu! za zidanje nove cerkve, upa orlovska družina na še posebno časten poset od strani domačinov in sosedov. —> Ruškim romarjem se daje na znanje, da odrine procesi-« ja v petek, 11. septembra ob 4. uri zjutraj od drakovske kapele.
Sv. Miklavž pri Ormožu. Prostovoljno gasilno društva priredi v nedeljo, dne 6. septembra (v slučaju slabega vremena na praznik, dne 8. septembra) veliko javno tom* bolo z mnogimi prekrasnimi debitki.
Svetinje pri Ormožu. Kat slovensko prosvetno društvo pri Svetinjah priredi v nedeljo, dne 30. L m., pri g« Franc Weberju v Ivanjkovcih igro »Roka božja« in eno veselo spevoigro »Na trgu.« Začetek ob treh popoldne, Svira svetinjska godba. Za obilen obisk se pripo.oča —» odbor.	.
Ljutomer. Dne 8. septembra t. 1. se vrši v središču naše Prlekije v Ljutomeru slovesna blagoslovitev in otvoritev Katoliškega doma po sledečem redu: Ob pol 7. uri dopoldne sprejem gostov na glavnem kolodvoru. Ob 9.45 sprejem gostov na kolodvoru v trgu. Ob isti uri skupen odhod od Katoliškega doma k službi božji v cerkev. Po sv. maši blagoslovitev Katoliškega doma in slavnostni govor. Za tem obhod po trgu. Ob pol 1. uri popokdne skupni obedi v gostilnah Triglav, Herndl in Vaupotič. Ob pol 3. uri večernice. Ob pol 4. uri javna telovadba ljutomerskega Orla; nastop članov in članic ter obojega naraščaja. Po telovadbi prosta zabava. — Vstopnina: sedeži 8 D, stojiča 4 D. Za okrepčila bo preskrbljeno v šotorih. V slučaju slabega vremena telovadna akademija v novi dvorani Katoliškega doma. Za polovično vožnjo je preskrbljeno. Ugodne zveze vlakov zvečer proti Ormožu in Gornji Radgoni. Naš toliko za-željeni Katoliški dom je torej vendar enkrat dograjen, kjer bo naša mladina imela dovolj prostora za potrebno razvedrilo in učilo. Zatorej mladeniči in mladenke, strnite se še močneje v krepko falango v naših katoliških prosvetnih organizacijah ter korajžno naprej po začrtani poti za križ sveti in svobodo zlato. Prijatelji od blizu in daleč, dne 8. septembra v Ljutomer. — Odbor.
Polovična vožnja za udeležence blagoslovitve novega Kat. doma v Ljutomeru. Polovična vožnja dovoljena z odlokom ministrstva za promet št. 22.816 z dne 8. 8. 1925. Udeleženci kupijo pri vstcpnih postajah cele enosmerne, na obratni postaji z vlažnim postajnim žigom žigosane karte, kf veljajo v zvezi s potrdilom o udeležbi na prireditvi tudi za povratek. Pri popoldanski prireditvi dobijo u-deleženci potrdilo. Kdor pa želi izkaznico za polovično vožnjo naprej, naj sporoči na naslov: P. Potočnik, Ljutomer. Najkasneje do dne 3.' sept. pa se naj javijo vsi tisti, ki želijo skupno obedovati v gori že označenih gostilnah (omenjene v prvem dopisu). Cene za obed od 10 do 13 dinarjev.
Prireditev in proslava 151etnice odseka v PetPovčah. Dne 8. septembra priredi naša mladina v Petrovčah pri Celju veliko prireditev. Obhaja se 151etnioa ustanovitve odseka in je tudi obenem velika srenjska prireditev. Spored bo sledeči: Dopoldne: ob 8. uri zjutraj je sprejem na kolodvoru, zato naj tisti člani, ki pridejo s savinjskim vlakom, počakajo na kolodvoru, ali pa naj se tedaj vsaj zberejo tam. Ob pol 9. uri bo sv. maša, po sv. maši sprevod na telovadišče v Dobriši vasi, nato skušnja in po skušnji razhod. Mrzla jedila se bodo dobila na telovadišču po zelo nizkih cenah, n. pr.: klobase, sir, salame itd. Tudi pijača bo že tedaj na razpolago po zmerni ceni. Popoldne ob pol treh bo javna telovadba. Telovadba bo zato tako zgodaj, da se je lahko udeležijo tudi tisti, ki odhajajo z vlakom domov. Polovična vožnja je zaprošena na vseh progah direkcije v Ljubljani, to: ej za vse proge v Sloveniji. Izkaznice se dobijo v tajništvu SLS v Celju. Dobile se bodo pa tudi na telovadišču v Dobrišivasi (3 minute od Petrove) na dan prireditve. Ako kdo še ne bi dobil izkaznice do 8. septembra, naj da na domači postaji žigosati svojo vozovnico pri odhodu in je ne sme v Petrovčah oddati, ampak velja tudi za nazaj. Morebitna pojasnila se dobijo v tajništvu SLS v Celju. Na svidenje dne 8. septembra v Pg-trovčah.
Blagoslovitev Katoliškega doma v Šmarju pri Jelšah. Na predvečer, 29. t. m. bodo ob 8. zagoreli kresi po vseh hribih v okolici Šmarja, pri lepi romarski cerkvi sv. Roka nad Šmarjem bodo pa streljali s topiči in bo igrala godba Katoliške omladine iz Maribora. — Drugi dan, v nedeljo, ob 9. uri glavni sprejem vseh gostov na trgu pri g. Habjanu, nato krenemo vsi proti poslopju okrajnega sodišča, da se formiramo v sprevod. Sprevod, na čelu orlovska konjenica, krene nato pred Katoliški dom, od tam pa v cerkev, če se ne bo vršila sv. maša na prostem. — Po sv. maši bo blagoslovitev novega doma; blagoslovi ga domači gospod profesor Vreže. Takoj po blagoslovitvi bo na prostem pred domom mladinsko zborovanje. — Popoldne po večernicah, ki bodo ob pol 3. uri, bo na prostem pri novem Katoliškem domu orlovski telovadni nastop; nastopijo člani, članice, naraščaj in orodne vrste. Po končanem telovadnem nastopu bo na istem prostoru ljudska veselica s prosto zabavo in narodnim petjem. Za šotore je preskrbljeno. Pred-poldne bo po zborovanju poklonitev na grobu rajnega gospoda kanonika Bohanca. — Vse bližnje m daljne okoličane in prijatelje naše mladine vabimo, da se tega slovesnega dneva udeležijo, da bo tako vsa prireditev res pravi ljudski tabor za šmarski okraj. — Dobrodošle so tudi narodne noše. — V sprevodu, kakor tudi med sv. mašo in pri veselici bosta svirali dve godbi — mariborska omladinska in šmarska. — Polovična vožnja je dovoljena. Vsak udeleženec naj kupi celo vozovnico in jo da na vstopni postaji žigosati z mokrim žigom; v Šmarju bo pa dobil v pisarni pripravljalnega odbora potrdilo, da se je udeležil prireditve. Nedeljski »Slovenec, ki bo prinesel zanimive slike iz Šmarja, se bo raz-prodajal med prireditvijo. — Bog živi!
Tabor Marijinih družb v Vojniku. Prihodnjo nedeljo, 30. t. m. bo v Vojniku po pol 10. službi božji tabor Marijinih družb za dekanijo Novacerkev. Ob pol 10. uri bo procesija z Najsvetejšim .katere se udeležijo vse Marijine družbe iz dekanije z zastavami, potem pridiga in slovesna sv. maša, katero bo daroval mil. g. škofijski vizitator. Potem zborovanje z pozdravom in nagovori Marijinih družb. Pridite polnoštevilno. Po Mariji — k Jezusu!
Tedenske novice
Vse krajevne organizacije SLS prosimo, da »vedejo
volitve glavnih zaupnikov (delegatov) že do 30. avgusta
in nam njih iraena in naslove takoj po 30. av~Tstu sporočijo. Zadeva je nujna. — Tajništvo OiCvenske ljudske sUen ke v Mariboru.
Važno za gostilničarje, ki hočejo kuhati letos trošarine prosto žganje za domačo uporabo. Vsak gostilni- ' čar ali prodajalec alkoholnih pijač, ki hoče za svojo do- I mačo uporabo kuhati žganje ¿z lastno pridelanih snovi, mora to najpozneje še do konca avgusta letos prijaviti oddelku finančne kontrole. Pozneje vložene prijave se ne bodo več jemale v poštev. i Romanje na Goro pri Sv. Petru niže Maribora se letos vrši ob vsakem vremenu in sicer gre procesija od Sv. Antona v Slov. gor. dne 7. septembra po sledečem sporedu: Ob 6. uri pri Sv. Antonu sv. maša za gorske romarje žive in pokojne. Nato pri Sv. Trojici ob 9. uri sv. maša. Vmes od Sv. Trojice bo kratek počitek do Sv. Petra. Od tam procesija na Goro. Vabite se uljudno romarji od Sv. Antona, kakor tudi iz sosednih župnij, da se polnoštevilno udeležite tega kratkega romanja, saj bode Marija Gorska tudi kratko romanje stotero poplačala. Ker se zaradi bla- ; goslovitve novih zvonov lansko leto ni vršilo to priljub- | ljeno romanje, zato se ga letos najbolj v velikem šte- j vilu udeležite. — Gorski romar.
Novice iz Gornje Radgone. Naše Kat. prosvetno dru- i štvo vprizori prihodnjo nedeljo, dne 30. avgusta, popoldne po večernicah v posojilnični dvorani Jalenovo štiri-dejansko kmečko dramo »Dom.« Igrajo zopet dijaki. Vabimo k obilni udeležbi! — Odvetnik dr. Karel Šabec je otvoril svojo pisarno v prostorih Gospodarske zadruge v Pokopališki ulici. — Pretekli teden smo imeli v naši fari kar tri požare. Na Veliki Šmaren po poznem cerkvenem opravilu je zgorelo še ne zgotovljeno poslopje Elizabete Senica v Policah.V pondeljek, dne 17. t. m., ob desetih zvečer je začela goreti slamnata kopica na admontskem posestvu v črešnjevcih. V četrtek, dne 20. t. m., popoldne pa je zažgala strela hišo vdove Jurkovič v Lastomer-cih. Kako je nastal ogenj v prvih dveh slučajih, je še nepojasnjeno. Pohvalno moramo omeniti, da je prihitela na kraj požara tudi požarna hramba iz Radgone. Vsled teh I požarov je naše prebivalstvo silno razburjeno. Kakor na i avstrijski strani, tako se je namreč tudi v naši okolici po-; javila zločinska družba, ¡ki grozi posestnikom s požigi.
Ljudje so v strahu in cele nciči čuvajo svoje domove. — j O opekarniškem ravnatelju imamo nabranih vse polno zanimivih reči, ki pa jih zaenkrat še ne obelodanimo. Danes i javljamo samo to, da se ta gosipod kljub več kot polletnemu bivanju v občini pristojnemu občinskemu uradu še ni priglasil in da se zasleduje njegov poročni list Morda bo to dvoje v vzročni zvezi. Gornjeradgonsko občino na to opozarjamo in jo pozivamo, da napravi v tem oziru red, sicer se drugače pogovorimo!
Romanje na Oljsko goro pri Polzeli. Veliki romarski shod na prijazni gori Oljki se vrši, kakor druga leta, j v osmini goda povišanja sv. Križa, to je 16. pobinkoštno ali kvaterno nedeljo. V soboto zvečer pridiga in pete li- i tanije, v nedeljo zjutraj ob 6. uri pridiga in sv. maša, i ob pol 11. uri zopet pridiga in slovesna sv. maša. Za pridigarje in spovednike dobro preskrbljeno. Pridite v prav obilnem številu.
Iz gomiegrajskega okraja. Na praznik, dne 15. t. m. sta se vršila dva dobro obiskana shoda v Lučah in Solčavi, na katerih je poročal o političnem položaju poslanec Vlad. Pušenjak. Solčavani so letos 15. avgust izvanredno slovesno proslavili. Predpoldan je prevzvišeni g. škof dr. Anton Jeglič iz Ljubljane blagoslovil krasno iz domačega marmorja sezidano kapelico in kip srca Jezusovega. Kapelica se je sezidala v sipemin padlih vojakov, kojih imena se nahajajo na posebni spominski plošči. Po shodu se je vršila orlovska prireditev, pri kateri smo občudovali spretnost naših Orlov in Orlic. Ta lepi dan ostane Solčavanom neizbrisno v spominu. — G. glavarja v Gcrnjemgradu pa | vprašamo, ali mu je znano, da se nahaja na orožniški po- j staji v Lučah napis samo v cirilici* ali odgovarja to pred- j pisom? Flosarji, ki pridejo večkrat v Beograd, pravijo, da j so v Beogradu na poslopjih ministrstev napisi v latinici in cirilici, zakaj se dela izjema v Lučah? G. glavar naj do-žene krivce in jih pošlje tje, kjer bodo s samo cirilico izhajali, pri nas večina ljudi ne zna cirilice, zato se ne sme izključevati latinice. — Dne 30. t m. zjutraj bo shod v Nazarju, opoldan v Rosulah (Ljubno), na katerih govorijo poslanec Vlad. Pušenjak in drugi o političnem položaji^ ; se bo protestiralo proti pretiranim davkom itd. Pričakuje ; se obilna udeležba.	f
Srečke efektne loterije Dijaškega podpornega društva v Ljubljani prodajajo visokošolci te dni po Celju in okolici ter po Savinjski dolini. Čisti dobiček te loterije je namenjen v prid akademske menze v Ljubljani, katera daje pre ko 130 revnim akademikom zelo ceno hrano. Prijatelji naše študirajoče mladine, sezite po srečkah te loterije. Dobitki so zelo vrednostni (avtomobil, konj in eleganten voziček, poljedelsko orodje, spalna soba, kuhinjska oprava itd.). Nihče naj ne odkloni naših prodajalcev, ampak naj iz kaže svojo naklonjenost s tem, da kupi vsaj po eno tako siečkol
Za občinske volitve v občini Sv. Krištof pri Laškem. Prijatelj, vprašuješ me, kje je pravzaprav ta občina Sv. Krištof, ki je zadnja leta toliko dopisov iz nje v vseh listih. Na to ti odgovorim Če nimaš prilike, priti sem, da ti raz-kažem občino od Trenerja pri Celju do Hrastnika, pa se morda kdaj pelješ po železnici iz Celja skozi Laško, Rimske Toplice, Zidanimost do Hrastnika. Desno od Savinje vidiš hribovit svet, ki spada ves v krištofsko občino. Ime ima po laški podružnici sv. Krištofa, ki jo vidiš na višini» brž ko privozi vlak iz laške postaje. Ta občina je ena naj-razsežnejsih v Sloveniji. V njej so župnije Laško, namreč desni breg Savinje, cela Sv. Jedert, nekako polovica Dola, poicvioa Šmarjete in kos Širja. Središče Občine je pri Sv. Jedrtv a občinski urad je v Laškem, tako da se občani n
Hrastnika vozijo tri postaje daleč na županstvo. V krištof-ski občini je zdaj spet ctvorjeni premogovnik Huda jama, last Trboveljske premogokopne družbe. Na laški postaji vidiš odcepitev ozkotirne železnice v Hudo jamo. In ravno pri rudniku je nekaj orjunskih petelinov, ki bi radi spni" vili občino v liberalne kremplje. Dosedaj so imeli 6 odbornikov, kmetje in delavci, združeni v Slovenski ljudski stranki, pa 19. Liberalci so delali nato, da so občinsld odbor razpustili, ljubljanski veliki župan je postavil gerenta, Po dreganju naših poslancev so razpisane nove volitve^ zdaj preložene na 13. september. In tako se bodo zopet zgrabili SLS na eni, liberalci, ali kakor se zdaj zmerjajo, samostalni demokrati na drugi strani. Svoje agente liberalci dobro plačujejo. Vsak občan predobro pozna liberalce. V Belgradu so glasovali za 3.4odstotni davek, ki ga kolne vsak rudar in delavec. Glasovali so za nove dvanaj. stine, zo katerih se je podražil vsak pipec, ki ga mora krnel kupiti. Tako gospodarstvo bi radi uvedli demokratarji tudi na občini, vsak korak mastno plačan. Pol leta imajo občinske račune in že sami priznavajo, da bodo končali s primanjkljajem, dočim je doadaj bil vsako leto v blagajni prebitek. Zato pa kmet in delavec komaj čakata nedelje^ dne 13. septembra, da svojim zagrizenim sovražnikom poplačata po zasluženju. Slovensko ljudstvo bode izpustilo krogljico na volišču pri Sv. Štefanu v drugo skrinjico, prt Sv. Jederti v tretjo, v občinskem uradu v četrto. Vseh vo lilcev je okrog 1500. Tudi komunisti, oziroma socijalistv bodo poskušali srečo, ker jim je sila dolgčas po Kristanih, nekdanjih delavskih voditeljih. Bivši trboveljski oberko-munist Peklar je zdaj v Hudi jami vodja Žerjavove Samostojne Unije, katere člani z velikim veseljem plačujejo Žerjavov delavski davek
V Loki pri Zidanem mostu je pri včerajšnjih občin-' skih volitvah dobila SLS 17 odbornikov, združeni nasprotniki pa 8.
Toča v Lembergu in okolici. Na velike maše dan popoldne je pridrvila nad nas huda nevihta z nenavadnim na livom in točo. Ves trg in okolica sta bila v vodi, tako da so jo sladkogorski in šmarski romarji le s težavo prebrodili. Gosta in debela toča je zabila del domače in šmarske župnije ter je posebno žalostno gospodarila v Stranjah in šentpeterski župniji in zapustila objokovanja vredne posledice tje doli do Desiniča. Drugod naokoli pa kaže letina prav dobro. Bog daj obilno solnca, pa bo tudi vinska kapljica prav dobra!
Za zgradbo društvenega doma Kat prosvetnega društva v Sv. Petru pod Sv. gorami so med prvimi darovali: prevzvišeni g. dr. Anton Bonaventura Jeglič, škof v Ljiiv-ljani, 200 din., č. g. Ignacij Brvar, kaplan, Vransko, 50 din., g. Josip Podlinšek, župan, Kozje, 20 din.; č. g. Rud. Janežič, ravnatelj bogoslovja, Maribor, 20 din.; č. g. Jan. Oblak, župnik, Bled, 20 din. Vsem darovalcem iskren: Bog plačaj!
Zdravnik dr. Josip Majcen, Maribor, Aleksandrova cesta 21, ne ordinira do preklica.
V. Mednarodni vzorčni velesejm se vrši od 29. avgusta do 8. septembra 1925. Prireditev stoji pod visokimi protektoratom Nj. Vel. kralja. Velesejmi v Ljubljani so najstarejši, najpriljubljenejši in priznano dobro organizirani. Na sejm se pripuščajo kot razstavljale! samo prvovrstne tu- in inozemske tvrdke, kar dovoljno jamči za kvaliteto razstavnega blaga. Vsak posetnik si zamore pri tej priliki ceno ogledati svetovnoznane prirodoe krasote Slovenije, (Bled, letna rezidenca Nj. Vel. kralja) vsaj ga upravičuje sejmska legitimacija do 50 odstot. popusta na vseh osebnih in brzovlakih (izvzemši S. O. E. in nočne brzovlake na progi Beograd—Zagreb.) Znižanja na parnikih. Na velesejmu se bodo razstavite razne tehnične novosti, priključena je velika športna razstava, higijenska razstava, kakor tudi razstava plemenske živine in konj. Leta 1924. je obiskalo sejem čez 150.000 kupcev. Stanovanja so preskrbljena. Legitimacija, ki stane 50 D se dobi: v bankah, hranilnicah in njih podružnicah kot: Dolnja Lendava, Gor. Radgona, Ljutomer, Murska Sobota, Ormož, Prevalje, Ptuj, Ča-kovec, Rogaška Slatina, Slov. Gradec; Putnik na mariborskem glavnem kolodvoru, Vilko Weixl, Jurčičeva ulica 8, Okrajna hranilnica v Slov. Bistrici in pa pri objavljenih razprodajalcih na deželi.
Prostovoljna javna dražba nepremičnin in zapuščale rajnega kanonika Bohanca se vrši dne 1. septembra t. 1. ob devetih v Šmarju.
Dijakom in staršem priporočata Tiskarna sv. Cirila in nje podružnica v Aleksandrovi cesti št. 6 šolske knjige za vse šole kakor tudi svojo bogato zalogo vseh šolskih potrebščin. Podjetje se bo potrudilo za ceno, točno in solidno postrežbo. Ker je ob začetku šolskega leta naval na prodajalno vedno silno velik, zato vljudno prosimo cenj. gg. dijake in njih starše, ki stanujejo v Mariboru, da se oskrbijo s knjigami in šolskimi potrebščinami že zdaj pred začetkom šolskega leta ter se na ta način pozneje izognejo dolgotrajnemu čakanju.
Dr. Fran Toplak ne ordinira do 11. septembra.
Dijaki in učenci osnovnih in meščanskih šol t» gimnazije v Ptuju, pozor 1 Prodaj alnica Tiskovnega društva v Ptuju, Slovenski trg 1 ima v bogati zalogi vse šolske knjige za gimnazijo, meščanske in osnovne šole. Ima tudi v veliki izbiri vse druge šolske potrebščine: zvezke s pivnikom, brezčrtne tudi s podkladkom, črnilo v steklenicah in v sodčku, peresa in peresnike, svinčnike od navadnih do najfinejših, raznovrstni papir, belež-nice in notese, šestila, risarske opreme, barvice itd. — Trgovci dobe pK šolskih zvezkih in knjigah običajni popust, kakor tudi šolska vodstva in krajni šolski sveti za uboge učence.
Župni in občinski uradi dobe vse tiskovine v prodajalni Tiskovnega društva v Ptuju, Slovenski trg It. I. Iz svoje bogate zaloge priporočamo tudi najboljše ijkh litvenike v različnih vezavah, rožne vence, podobe, sten-
ske križe, kipe Srca Jezusovega in Marijinega, Lurške Marije, Brezmadežne, sv. Antona, sv. Alojzija, sv. Jožefa in drugih svetnikov, križce in svelinjice. Kratko, kdor hoče kupiti dobro blago po ceni, naj pride v prodajalno Tiskovnega društva v Ptuju, Slovenski trg št. 1. Povdarjamo, da je naše Tiskovno društvo reg. zadruga z o. z., uživa torej davčne olajšave, tako, da more vsem kupovalcev dajati blago po najugodnejših cenah. — Tiskovno društvo Ptuj.
Izredno veliko truda si prihranite, ako pri pranju uporabljate samo milo »Gazela.«
ŠOLSKA VPISOVANJA.
Zavod šolskih sester v Mariboru. Dne 29. avgusta ®b 8. uri se začno ponavljalni izpiti za učenke meščanske šole. 31. avgusta se ponavljalni izpiti za posamezne letnike učiteljišča. Vpisovanje za vadnico in meščansko šolo je dne 1. in 2. septembra od 8. do 12. ure. 6. septembra je sv. maša na čast sv. Duhu, 7. septembra se začne redni pouk.
Jesensko vpisovanje za šolsko leto 1925-26 učencev v 1. razred deške meščanske šole v Ptuju se vrši ine 1. septembra od 8. ure naprej v ravnatelj ski pisar-ai. Vpisovanje rednih učencev v 2., 3. in 4. razred se *rši 2. septembra od 8. ure dalje. Šolska maša je dne 4. septembra ob 8. uri zjutraj. Redni pouk se začenja dne 5. septembra t. L
Drž. realna gimnazija v Ptuju. Šolsko leto 1025-26 se prične dne 1. septembra 1925. Vsprejemni izpit za prvi razred je v torek dne 1. septembra od devetih nadalje; rpis za ta izpit je isti dan od 8. do 9. ure, ali tudi v prejš-«j£h dneh predpoldne, za kar je treba prinesti rojstni list in šolsko izpričevalo. Dosedanji in novodošli dijaki se vpisujejo v 1. do 8. razred dne 2. in 3. septembra od 10. do 11. ure. Ponavljalni izpiti se vršijo od 24. do 31. avgusta po posebnem razporedu.
Zavod čč. šolskih sester v Celju naznanja, da se vrši opisovanje na meščanski šoli za novo šolsko leto 1. in 2. septembra, izpiti 1. septembra, sv. maša 3. septembra, red ni pouk se začne 4. septembra. V internat sprejema tudi učenke, ki obiskujejo gimnazijo ali trgovsko šolo. Kdor ieli natančnejšega poročila, naj priloži znamko za odgovor.
Na drž. kmetijski šoli v Št. Juriju ob južni železnici se prične llmesečni tečaj 1925-26 začetkom novembra, in bo trajal do 30. septembra 1926. Učenci so oskrbljeni na zavodu s stanovanjem in hrano, pa tudi perilo se jim pere. Oskrbnina znaša 75 dinarjev mesečno in se plačuje šetrtletno naprej. Sinovi manj premožnih kmetov, ki se iikažejo, da so potrebni podpore in se zavežejo, da ostanejo po dovršenem tečaju na svoji domačiji, dobijo lahko 4udi pol, oziroma popolnoma prosta mesta. Sprejemajo se kmečki sinovi, ki so najmanj 16 let stari, z dobrim uspehom dovršili ljudsko šolo in so telesno zdravL Lastnoročno pisane prošnje za sprejem naj se pošljejo podpisanemu ravnateljstvu najkasneje do 10. oktobra. Prošnje morejo biti kolkovane s kolkom 5 dinarjev, za rešitev je priložiti kolek za 20 dinarjev. K prošnji se morajo priložiti sledeče listine: 1. Krstni list. 2. Domovnico. 3. Zadnje Šolsko spričevalo. 4. Zdravniško spričevalo. 5. Nravstveno spričevalo. 6. Reverz starišev ali varuha, s katerim se zavežejo redno plačevati oskrbnino in poravnati škodo, ki bi jo utegnil gojenec povzročiti na šolskem imetju. 7. Tisti, ki želijo prosto aH polprosto mesto, ubožno spričevalo, potrjeno tudi od zemljeknjižnega urada. — Drugi teti se prosijo za ponatis tega oglasa. — Ravnateljstvo drž. kmet. ¡tole v Št Juriju ob južni železnici.
Dopisi.
Sv. Marjeta niže Ptuja. Dne 14. t. m. je umrl po enomesečni mučni bolezni mladenič Franc Roškar iz Goriš-aic. Rajnki je bil od početka član tukajšnjega orlovskega odseka in preje tudi več let cerkveni pevec. Ker je umrl na legarju, ga nihče ni smel iti škropit. Tudi bratje Orli mu niso smeli izkazati zadnje časti, da bi se korpora-lirno udeležili pogreba. Njegovi dobri, nesrečni materi iskreno sožalje, rajnkemu bratu pa Bog daj uživati večno veselje v nebesih.
Domova. V nedeljo dne 23. t. m. smo pokopali tihega in blagega mladeniča Pavla Žgeč, ki ga je iztrgala v prvi pomladi kruta smrt iz našega kroga. Vedno je rad sodeloval pri domačem odru in pri Bralnem društvu, boril se je za treznost ter bil navdušen za vse lepo in plemenito. Kako je bil priljubljen med prebival-st vam, kaže izredno lep pogreb, ki ga je spremljala cela «»kolica s solzami v očeh na zadnji poti in mu je mladina pokrila krsto in grob s cvetjem. — Počivaj v miru dragi Pavel!
Šmartin pri Slov. Gradcu. Ob najlepšem vremenu »mo obhajali Veliko Gospojnico na našem priljubljenem Homcu ob navzočnosti ogromne množice iz cele Mislinjske doline in še celo iz Koroškega. V nedeljo pa, ietudi je naravnost lilo, smo slavnostno tu sem spremljali dva nova zvona ter prosili Boga, naj še premnogim rodovom oznanjata čast in slavo Marijino. Hvala iskrena g. prof. Vrežetu in g. dr. Jehartu za navduševaine go-'vore in pomoč, predvsem pa našemu gospodu dekanu, »latomašniku J. Lenartu, ki se je že toliko prizadeval ■a lepoto naših cerkev in za nabavo zvonov. Bog mu daj wečno dočakati biserno mašo čez tri leta!
VojrA. Rokodelci imajo zlate čase. Tako se nam rokodelcem večkrat predbaciva. Zlati časi bi bili za nas, ako k* se vseko dovršeno delo takoj odstranilo in plačalo, pa fcmu ni tako.Premnogokrat mora rokodelec čakati po cele
mesece in leta, predno se plača dotično dovršeno dek). Razpasla se je pa tudi ta hinavsko-umazana konkurenca, da že sosed sosedu zaslužek iz ust piplje in še celo vsiea nevoščljivosti sosed sosedu osebno grozi, da ga bo uničil. Pa samoumevno na krivični način, ker po pravici ga ni mogoče uničiti Dandanes se mora pravica umakniti krivici. Dokler se pa to krivično preganjanje ne bo nehalo, tako dolgo ni mogoče, da bi rokodelec imel zlate čase.
Šmarjeta pri Rimskih toplicah. Dne 16. t. m. je naša farna cerkev dobila dva nova jeklena zvonova, ki se še precej lepo ujemata z bronastim. Kljub slabemu vremenu smo nova zvonova slovesno spremljali od kolodvora do cerkve, kjer ju je blagoslovil č. g. župnik Fr. Trop. Č. g. dekan dr. Kruljc se je v svoji jedrnati pridigi spominjal zlasti našega zlatomašnika, č. g. Janžeka, ki je bil duša nabiralne akcije in pa bratov g. Gaber-ščeka in g. Sluge. — Teden pozneje, 23. t. m. so imele Marijine družbe laške dekanije svoj shod pri podružnici Marija Lurd. Mil. gospod kanonik časi je s svojo krasno pridigo poslušalce ganil do solz; isti je po sv. maši vodil zborovanje na katerem so razen njega govorili še šentjedertski župnik g. Lončarič in lepo število deklet in družbenic. Obe slovesnosti je povzdignil domači pevski zbor, ki zasluži naše popolno priznanje.
Sv. Krištof. V naši občini se kmalu vršijo volitve v občinski zastop. Pozivamo vse občane-volilce, naj premislijo to-le: Kdo se je trudil, da se je v proračunu dovolila tako velika postavka za ceste. Ali ne odborniki SLS? Kdo pa je takrat nasprotoval? Kateri ste bili pri proračunski seji navzoči, veste, da so nasprotovali demokrati. Kdo je popravljal ceste proti Sv. Jederti, Sv. Štefanu, in bile bi se popravile tudi druge potrebne ceste, če ne bi bili de-mokratje zahrbtno dosegli, da se je protizakonito razpustil občinski odbor. Občani, kdo dela za ljudske koristi in kdo proti Vam, ne bo težko presoditi, zato tudi boste gotovo prav volili in spustili krogljico onim, od katerih delovanju ste se že prepričali, da je za Vas pravo.
Sv. Krištof pri Laškem. Za bližajoče se občinske volitve se vrši shod SLS za celo občino Sv. Krištof dne 6. septembra na pivnici v Laškem po rani sv. maši. — Govori dr. Ogrizek.
Sladka gora. Romarske pobožnosti so za letos pri koncu. Bilo je res ganljivo gledati te procesije. Prvi so prišli Prekmurci iz Beltinc in sosednih župnij, potem iz Črenševcev, Sv. Antona in Benedikta v Slov. goricah, zelo močne so bile letos procesije od Strigove in Miha-lovcev. Po prevratu so hoteli po vsej sili dokazati, da med Prekmurci in Slovenci na Štajerskem ni nobenega stika. Tu si videl, kako so Prekmurci in Medžimurci tu na Štajerskem se domače počutili, in se vsako leto počutijo. Procesije so bile tudi iz Haloz, iz Ponikve in drugod. Pogled na te romarje te prepriča, da je verska zavest tako močna, da je nobena armada in noben vladar ne more izruvati. Pobožnost se je končala, kakor navadno, če vreme dopušča, da romarji igrajo vrtec po večni luči. V par minutah je spreten voditelj odredil sprevod. Dekleta so bila kar na mah okinčana. s cvetlicami in gorečimi svečami je šel sprev6d na mesto, kjer igra vrtec. Tu se sprevod zamotava in razmotava, kakor to pač spreten voditelj ali vižar zna. To je zabava brez vsake primesi posvetnega.
Kozje. Podpisano društvo izreka gospema Druško-vič in Šepec ter gdč. Maček .kot kumicam naše, dne 15. avgusta blagoslovljene zastave najlepšo zahvalo, zlasti za naklonitev tako krasnih trakov, s katerimi ste okrasili našo novo prvo zastavo in ji stem dale znak slovenstva. Vaša imena in trakovi bodo častno vihrali nad svojimi člani. Istočasno izreka društvo vsem drugim gospem, gospodičnam in sodelovalcem, kakor tudi vsem dobrotnikom in nakloniteljem društva, ki so pripomogli k 50 letnici oz. slavnosti, najlepšo zahvalo. V zahvalo bodo imena vseb sodelovalcev in vseh dobrotnikov v kroniko društva za spomin poznejšim rodovom vpisana. (Kronika je stara 43 let in se nadaljuje.) Vsem navedenim še enkrat kličemo: stotera vam bodi zahvala! Pripomnimo, da tudi Nj. Veličanstvo kralj Aleksander se je naše zastave razveselil in nas z brzojavko presenetil. Prostovoljno gasilno društvo v Kozjem.
( Prevorje. Ob pogrebu biagega moža Franca MaČeK se je namesto venca nabralo na sedmini 100 dinarjev ta Dijaško večerjo v Mariboru.
Pišece. Dne 18. avgusta smo spremili k večnemu po-» čitku Jožefa Kostanjšek, ki je bil več let župan in načel-« j nik krajnega šolskega sveta v Pišecah. Ker je bil več let tajnik tukajšnje Kmečke hranilnice in posojilnice, poklanja ta 100 D Dijaškemu semenišču v Mariboru mesto venca na grob. Svetila mu večna luč!
Gospodarstvo.
HMELJARJEM!
Hmeljska sezona je tu! Za lepo Savinjsko dolino čas največjega dela, največjega ugibanja, največjega uspeha ali neuspeha. Kar je za vinorodne kraje doba trgatve grozdja, to je za Savinjsko dolino doba obiranja, sušenja in pro daje hmelja. Vse se vprašuje, ali se cena hmelju vzdiguje ali znižuje, sosed vprašuje soseda, če je hmejj že obral in prodal, ali kedaj ga namerava prodati, sploh vsa govorica se suče edinole okrog hmelja!
In to ni nič čudnega. Saj je gmotni blagor savinjskega poljedelca odvisen od dobre ali slabe hmeljske letine, od! dobre ali slabe hmeljske cene. Glavni dohodek Savinjča-nov je pri hmelju.
Ni namen tega članka danes podrobneje razpravljati o stanju hmeljišč, oziroma o ceni ali prodaji hmelja v tej sezoni, temveč namen tega članka je, opozoriti hmeljarje na gotova dejstva, katera bi naj blagovolili hmeljarji uva-zevati.	,
Primeroma visoka cena hmelju v letu 1923 omogočila je marsikateremu varčnemu hmeljarju, da je v 1. 1925 ne le poplačal svoje dolgove, temveč je še del skupička za hmelj plodonosno naložil za slabe čase. Kako prav so storili, se je pokazalo že takoj v letu 1924.
Žal, da so bili to samo nekateri, kakor sem že omenil, varčni hmeljarji, med tem, ko so drugi — in teh je biIow žal, precejšnje število, — denar od hmelja naravnost lahkomiselno zapravljali in sicer zapravljali v taki meri, da je bilo takšno tratenje denarja vse obsodbe vredno. Mnogi ne samo, da so nakupovali po visoki ceni hiše in zemljišča^, premičnine in razno drugo, ničvredno blago, temveč bilo je mnogo tudi takih, ki so čezmerno začeli popivati in ve-seljačiti. Niso pomislili, da: Denar ima kratek rep in da bodo prišla leta, ko denarja ne bo lahko za dobiti, odnos-no le s težavo proti visokim obrestim.
Marsikateri izmed teh nesrečnih hmeljarjev je to že bridko okusil pretečeno leto 1924. Cena hmelju je sicer bila v začetku še precej visoka, vendar je le malokateri bil tako srečen, da je prodal hmelj po prvotni, visoki ceni. Večina hmeljarjev pa je bila primorana prodati hmelj po znatno nižjih cenah, a nekateri ga sploh prodali niso in ga imajo še danes v zalogi. V gornjesavinjski dolini pa so še nekateri nesrečneži zadeli na kupca, ki jim hmelja: do danes še ni plačal in ga najbrže tudi nikdar plačal ne bo, ker je napravil konkurz.
Hmeljarji, kaj naj se učimo iz navedenega?!
Letošnje leto obeta se zopet primeroma boljša cena. Predkupci ponujajo že sedaj 80 do 90 dinarjev za 1 kg lepega hmelja. Upati pa je, da se bodo cene še povišale, ker je povpraševanje precej živahno, poročila o letini pa niso najugodnejša.
Bilo bi nevarno, narekovati hmeljarjem, kedaj naj pro dajo svoj pridelek. Mnenja sem pa, da posebej tisti hmeljarji, kateri denar potrebujejo za nakup najpotrebnejših stvari, ali so morebiti še celo zadolženi, naj nikar s hmeljem ne bi špekulirali, temveč naj bi ga prodali, ko imajo istega pripravljenega za basati, prvemu, poštenemu in zanesljivemu kupcu, kateri bo hmelj takoj odvzel in plačal! Špekulacija s hmeljem naj se pusti trgovcem. ,
Pri tej priliki bi opozorili hmeljarje tudi letos na možnost plačevanja s takozvanimi čeki ali nakaznicami na ban ke. Ta način plačevanja sicer ni tako zanesljiv, kakor gotov denar, vendar je zadnji čas običajen. Priporočam, da ^ naj vsak, kdor ček dobi mesto denarja, istega izroči takoj
MM
Pozor»!
Pozor» I
in njena

PODRUŽNIC A"?; Mariboru7Aleksandro»a^cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo
ima na razpolago:
1. vse šolske knjige
za gimnazijo, realko, učiteljišče, trgovsko šolo, za meščanske in osnovne šole.
2. vse druge šolske potrebščine
kakor: risalne sklade, risalne deske, risala, risanke, risalni papir, zvezke, radirke, svinčnike, peresa, tuše, črnilo, rudečilo itd. — Cene zmerne. — Postrežba točna.
Za obilen obide se priporoča cenj. dijaštvu in staršem:
PODRUŽNICA CIRILOVE TISKARNE,	TISKARNA SV. CIRILA,
Aleksandrova cesta 6.
Koroška cesta 5.
m
TISKARNA SV; CIRILA v Maribo-u, Koroška"cesta štev. 5
domači hranilnici ali posojilnici, katera ga bo gotovo rade volje hreaplačno vnovčila pri banki .
Končno še nekaj! Vsak hmeljar npj se zaveda, da u-tegnejo priti za dobrimi tudi slaba leta. Naj si vzamejo skušnje nekaterih iz lanskega leta za vzgled in naj varčujejo z denarjem. Že letos mnogi obupavajo vsled velikih davkov in draginje, vremenskih nezgod itd. Lahko dočakamo še slabša leta, opazujemo lahko že itak letos bolezen na hmelju. Zdi se mi zelo umestno, opozoriti hmeljarje še enkrat, naj nikar lahkomiselno ne zapravljajo denarja, temveč naj istega hranijo za slaba leta in varno, plodonosno naložijo v domačem denarnem zavodu. Vsak hmeljar naj »e zaveda tudi, da je njegova sveta stanovska dolžnost, morebitni odvisni skupiček od hmelja naložiti edinole v domači hranilnici. Kdor nalaga denar v banke, podpira le tuje kapitaliste.
Kmetski denar po domačih posojilnicah kmetskemu ljudstvu!
XVII.	poročilo Hmeljarskega društva v Žalcu, dne 20. X. 1925. Žatec, CSR., dne 17. 8. 1925. IM. mednarodni kongres srednjeevropejskih hmeljarjev v Münchenu dne 35. VHI. t. 1. Kongres je sklicalo Nemško hmeljarsko društvo. Po pozdravu in po otvoritvi kongresa se je sestavila cenitev svetovne hmeljske letine za leto 1925, po kateri bo Nemčija pridelala 128.000, CSR 122.000, SHS 38 tisoč, Ogrska 1000, Avstrija 800, Rumunija 2000, Poljska 20.000, Francija 60.000, Belgija 32.000, Anglija 280 tisoč, Amerika 180.000 in Avstralija 20.000 stotov, torej skupaj 884.000 stotov hmelja po 50 kg. Ker je svetovna letina 1924 znašala 1,300.000 stotov, bo letošnja za okroglo 400.000 stotov manjša. Na podlagi te cenitve lahko vsakdo razvidi, da svetovna produkcija ne bo krila za svetovni konzum potrebno množino hmelja. Vsled tega se srednjeevropejski hmeljarji naprošajo, da zabranijo pred vsem vsako nepremišljeno zametavanje hmelja in to tem bolj, ker so zaloge hmelja v pivovarnah neznatne. Hmeljarjem se priporoča, da prodajajo svoj pridelek le v določenih partijah in sicer zaradi tega, da bi vsled preobi-lega ponujanja ne prišlo do takšni hcen, katere bi ne odgovarjale resničnim razmeram letine in razmeram konzu-ma. — IV. mednarodni hmeljarski kongres se bo vršil na Dunaju. — Kupčija živahna, cene rastoče do 2500 öK za 50 kg. — Savez hmeljarskih društev.
XVIII.	poročilo Hmeljarskega društva v Žalcu, dne 22. 8. 1925. Brzojavka: Nürnberg, 22. 8. 1925. Prodanih 50 bal novega hmelja srednje blago po 375—430 M za 50 kg, prima do 455 M za 50 kg. Lanskega hmelja or-iJ«.iih 10 Obal po 150—280 M za 50 kg. Čvrsteje. — T M je 13.25 din.
Mariborski tržni dan dne 22. avgusta 1925. Krasne vreme je privabilo mnogo prodajalcev in kupcev na mariborski trg. Bilo je 14 slaninarjev, ki so prodajali svinjino po 20 do 25 din., slanino po 25, na debelo pa po 20 do 21 din., drob po 15 do 20 din. 1 kg; domači mesarji so prodajali govedino po 10 do 15 din., teletino po 12.50— 17.50 din. in slanino po 17.50 din., klobase po 20 do 35 din., prekajeno meso po 25 do 35 din., drob po 8 do 15 din. kg. — Perutnina in druge živali: Perutnine je bilo okoli 1000 komadov. Cene so bile piščancem 15 do 25 din., večjim 25 do <52.50 din. par, kokošem 30 do 45 d., racam, gosem in puranom, mladim in starim, 30 do 100 din. komad, domačim zajčkom 8 do 50 din., kanarčkom-samcem 100 din., babicam 30 din. komad, grlicam 75 din., liščem 100 din. par, vevericam 50 din. komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice: Bilo je 49 vozov krompirja in zelenjave in 30 votzov sadja na trgu. Cene so ta teden zelo šse nazaj in sicer so bile krompirju 4.50 do 5.50 din. za mernik (7% kg), oziroma 1.25 do 250 din. kilogram; solati 1.50 do 2 din., tomatom 2 do 3 din. kg, glavnati solati 0.50 do 1.50 din., brazilijanki 1 do 2 din., ohrovtu in ohrovtni repi 0.50 do 1.50 din. komad, čebuli 1.50 do 3 din„ česnu 3 do 5 din. venec, buči 1 do 4 din., kumarcam 0.25 do 2 din. komad, fižolu (pasuljam) 3 do 5 din. kg, oziroma 0.50 do 1 din. kupček, zeljnatim glavam 1.25 do 5 din. komad; maslu 40 din., kuhanemu maslu 50 do 54 din. kg, trapistovskemu siru 25 din. kg, sirčku 0.50 do 8 din. hlebček, mleku 3 do 3.50 din., maslinemu olju 22 do 25 din., bučnemu olju 16 do 18 din., smetani 11 do 14 din. liter, jajcam 1.25 do 1.50 din., komad, jabolkam 3 do 5 dih., hruškam 3 do 8 din., slivam 3 do 15 din., češpljam 5 do 10 din., grozdju 18 din., ringlotom 2 do 4 din., breskvam 18 do 22 din. kg, borovnicam 3 din. liter, limonam 0.50 do 1.75 din., melonam 2 do 15 din. komad. Cvetlicam 0.50 do 5 din., v loncih 15 do 50 din. komad. — Lončena in lesena roba se je prodajala po 0.50 do 160 din. komad, brezove metle po 2 do 5 din., lesene vile po 15 do 18 din., grablje po 20 do 25 din. komad. — Seno in slama: V sredo, dne 19. avg., so kmetje pripeljali izredno mnogo sena na trg. Bilo je 22 vozov sena in 11 vozov slame, v soboto pa 10 vozov sena in 8 vozov slame na trgu in kljub temu cene niso nazadovale. Te so bile senu 50 do 75 din. in slami 30 do 40 'Cena rogozu je bila 10 din. za snop.
Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je: 15 konj, 18 bikov, 206 volov, 424 krav in 12 telet. Skupaj 675 ko madov. Povprečne cene za različne živalske vrste na sejmu dne 25. 8. 1925 so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže 8—8.50 din., poldebeli voli 7—8 din., plemenski voli 5.25—7 din., biki za klanje 5.75—8.50 din., klavne krave debele 6.25—7.50 din., plemenske krave 5—6 din., krave za klobasarje 3.50—4.75 din., molzne krave 5.75—7 din., breje krave 5.75—7 din., mlada živina 6—8.75 din., teleta 11.25—13.75 din. Prodalo se je 307 komadov, od teh za izvoz 75 in sicer 30 v Italijo, 45 v Avstrijo.
Mariborsko seimkko posodo. Na svinjski sejm dne 21. 8. 1925 se je pripeljalo 192 svinj in 4 kaze. Cene so bile sledeče: Mladi praišči 5—6 tednov stari komad 90 do 120 din., 7—9 tednov 150 do 170 din., 3—4 mesece
175 do 250 din., 5—7 mesecev 300 do 350 din., 8—10 mesecev 375 do 575 din., 1 leto 675 do 1250 din., 1 kg žive teže 13 do 14 din., 1 kg mrtve teže 15 do 17 din. Prodalo se je 111 svinj.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 55.25 din., francoski frank 2.65 din., italijanska lira 2.07 din., angleški funt 272 din., čehoslovaška krona 1.66 din., švicarski frank 10.85 din., avstrijkki šiling 7.87 din., in nemška marka 13.30 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 9.25 centimov.
MALA OZNANILA.
Dva
ugo vanje i ulica 2 šak.
a se sprejmeta pod pogoji na stano-hrano. Koroščeva desno pri M. Ko-1011
učenca, močnega vega sprejme takoj v TJk FHinc Ribič, kolarski mojster, Ladkavas, Sv. Pavel pri Preboldu. 1019 3—1
Majerja-viničarja s 3 do 5 delovnimi osebami sprejme Emilija Kartin, Zg. Polskava
1027
Išče se oskrbnik ali najemnik na obsežno posestvo, tik kolodvora s prostim stanovanjem in gospodarskim poslopjem. Naslov: Hranilnica in posojilnica Sv. Jurij ob juž. žel.	1032
Dijak se sprejme na hrano in stanovanje. Gledališka ul. 2, pritličje, levo.	1031
Dve dijakinji se sprejmeta na hrano in stanovanje. Naslov v upravništvu.	1038
Mlinarski pomočniki, srednjih let, kateri se oglasijo za delo v mariborskem okraju, učeni v valjčnem mlinu za menjavo zrnja in moke na vago, ki znajo pisati in ra-čuniti, pridni in pošteni, se stalno sprejmejo. Kedaj je delo odprto, se izve pri drž. borzi dela v Mariboru. 1039
Dva dijaka iz poštene hiše, iz nižjih razredov se sprejmeta na hrano in stanovanje. Mlinska ulica 3.	1043
Gozd v mariborski okolici se takoj po ceni proda. Naslov v upravništvu. 1036 3—1
Večje posestvo išče nujno posredovalec Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. 1037 Proda se lepo posestvo, četrt ure od farne cerkve, 8 oralov Več se izve pri Janezu Rajšp posestniku v Žikarcih, pošta Sv. Barbara v Slov. goricah.
,	1046 2-1
Posredovanje Maribor za
stanovanja, prodajo in najem idanje, trgovske in ormacije, slike za nagrobne
F<
i spomenike, preskrbi Marstan 'Maribor, Rotovški trg. 1042
Lastni dom. Lične malodru-žinske hiše zida pod ugodni-. mi pogoji >Mojmirc takoj, ko 1 se prijavijo Ponudbe na »Mojmirc, Maribor, Rotovški trg 1.	1022
'se prijavijo resni reflektanti.
kreditno zadrugo
Iščem deklo, ki zna dobro kuhati in opravljati gospodarska opravila, stara naj bi bila nad 30 let. Istotam se sprejme družina, ki bi imela stanovanje in nekaj košeni-ne ter potrebnih njih. Pojasnila daje gospod Lovro Tur-
Splošni stavbni fond za preskrbo revnih brezstanovanj-cev je ustanovila kreditna m stavbna zadruga »Mojmin v Mariboru.	1023
daj<
jak, Zaloka nad Mozirjem
Mozirje.
10:
13
Vajenca sprejme takoj Franc Mere, kolarski mojster na Bregu pri Ptuju. 1010 3—1
V najem dam posestvo v dobrem kraju, kri redi 3 krave, 4 prašiče, 50 kokoši, za tri do štiri vsakega dela zmožne ljudi. Nastop takoj. Naslov v upravništvu.	1007
Proda se zelo rodovitno posestvo blizu Maribora (pri Sv. Marjeti), pribl. 36 oralov prvovrstne zemlje, 2 lepi hiši, velik hlev in 3 viničarske hiše in z vsem živim in mrtvim inventarjem vse skupaj za 440.000 D. Plačilne ugodnosti. Prodajo se pa tudi deli posestva, n. pr. viničarija. Dalje se proda 1 velika hiša s hlevom v Mariboru, posebno pripravno za mesarja, prekajevalca itd. Cenj. ponudbe na Reisman, Maribor, Vojašniška ulica 6. 1009 2—1
Krasno posestvo v Slivnici
pri Mariboru, 11 oralov in dobra poslopja ter posestvo v Hočah od glavni cesti z gostilno in dva orala zemlje se tako po ceni pod roko proda.	1015
Proda se lepa hiša z lepim vrtom, suha in čedna, sposobna za vsako obrt, stanovanje na razpolago. Cena 80.000 D. Naslov v upravništvu.	1016
roča Ivan drova cesta 13.
Revmatieai (proti», ishias). Vsak ne more obiskati čudodelnega kopališča Pistyan, pa vsaki si lahko nabavi originalno pistyansko blato oziroma komprese, s katerimi se sedaj najuspešneje vračita zgoraj imenovani bolezni. — Naročila sprejema: Poslovni-ca Pistyan, Zagreb, Akade-mični trg 1, II., 7.	1006
Odvetnik
Dr. Kari Šabec
je otvoril svojo pisarno %
GORNJI RADGONI v ulici nasproti gostil. »Sloa«.
Posojilnica v Vojniku r. z. z
n. z. vabi na izvanredni občni zbor, ki se vrši v nedeljo, dne 6. septembra 1925 ob 8. uri
pravil.
ločenem času zbrano zadostno število članov, se vrši eno uro pozneje drug občni zbor, ki veljavno sklepa, brez ozira na zastopane deleže. 1048
BEfiaHnHHHHM
Ali sem že obnovil naročnino
9 9
Kašelj in hripavoM
preženele takoj s svetovnoznanira
^ffaicsntl
Za čudoviti učinek prevzamemo v^ako sigurnost. Trajnost dve leti. Naroča se pri: Fran Voršiču, Zagreb I —i 391, za 53 D (vštevši usnjeni etui in poštnina). Zahtevajte obširni prospekt!
Novozgrajena hiša in zemljišče na prodaj v Teharjih pri Celju. Pismena pojasnila daje župnik Peternel, Čreš-njiee-Vojnik.	1008
Proda se po nizki ceni stavbena parcela, pri kateri se nahaja majhna njiva, nekaj travnika in lepega sadnega drevja. Na parceli se nahaja že nekaj stavbenega materi-jala, ter je že zraven stavbno dovoljenje. Parcela leži ob okrajni cesti in železnici in pet minut od postaje. Pojasnila daje gospod Jožef Tre-panc, mizarski mojster pri Sv. Jurjto ob juž. žel. 1040
2—1
Dve težki kobili, pet let stari, brez vsakega pogreška se prodata ali zamenjata za les. Naslov v upravništvu Slov. Gospodarja. 1044 3—1
Dva močna Singerstroja za
čevljarje se prodata. Franc Sodin, Maribor, Orožnova ul. št. 9.	1029

Kolje za vinograde cepano, dva metra dolgo, zamenja za sladko seno, oves ali za lepa bukova drva tvrdka Gnilšek, Maribor, Razlagova ulica 25.
1017
Sodi za vino, žganje, transport in hrambo ima vsako množina vedno v zalogi Fr. Repič, sodarsko podjetje v Ljubljani, Trnovo. Solidno delo. Točna postrežba. Oglejte si zalogo!	1012 15—1
Šolske torbice, mape in jermeni za knjige, nahrbtniki, kakor tudi različni kovčeki in torbice za potovanja pripo-Kravos, Aleksan-
novo d^sis»
' v trgovini K. Worsche-ja nasl.
Anton IVIaGun
v Mariboru, Gosposka ulica 10,
velika množina zimskega štofa za moške in ženske obleke, barhenta, raznovrstne in najnovejše svilene robce, štri-kane rute in bluze, odeje za postelje, koče, nepremočljive plahte za konje in voze in drugo raznovrstno manufaktur-no blago najboljše vrste po najnižjih cenah. 1030
^IIEIIDD®®^
Radi izborne kvalitete Vam priporočamo nabaviti si »a jesen in zimo
O - čevlje
Lastne delavnice — solidne cene.
MARIBOR, bniki cesta št. 19.
Le najbolje je najceneje.
1047 5—1
V. V; V V - i V i ir."" I r."« "V I v I , »v»; r i: n. r ^ k"* i kVi »Ii: kiV<» '! i. . 11,V: i:%; Cj 1. .!. .1. . K 11 , . J
Med, unii. dr. F. KARTIN,
zobozdravnik,
Maribor, Slovenska ulica 9, s © pet ordinira.
V '.'lV V '.W.Vi'.W V V:',' V VIV
k. viV i i . ki . i l i l i W J k J kVn H l i " k i k . k
Posestvo knpim v bližini Celja v izmeri od 2 do 10 oralov ravnina z dobro zemljo. Ponudbe na upravo pod št. 1020
Pekarna v Mariboru se zaradi družinskih razmer proda ali pa v najem da. Naslov v upravništvu.	1033
Prodam posestvo okrog štiri orale s hišo. Miha Kereži, Sv. Miklavž 26, pošta Hoče pri Mariboru.	1035
Vzameta se mlin in žaga v najem proti takojšnjemu plačilu ali pa na polovico, tudi sam mlin ali žaga ni izključena. Ponudbe na upravo lista pod 1041.	2—1
29. AVGUST — 8. SEPTEMB. 1925
Pod pokroviteljstvom Nj. Veličanstva kralja
v. ljubljanski mednarodni vzorčni velesejm
Najstarejša in najbolj obiskana gospodarska razstava Jugoslavije
OSREDOTOČENJE KUPCEV IN PRODUCENTOV.
Na Ljubljanskem velesejmu razstavijo samo prvovrstna podjetja. — Kvaliteta blaga prizne.no najboljša, cene brez-kenkurenčne. — Obiskovalci imajo 50% na železnicah. — Legitimacija, ki stane 50 din., se dobi: v bankah in drugih denarnih zavodih, Tourist Office in objavljenih raz prodajalcih na deželi. — Ugodna in cena prilika za obisk svetovnoznanih prirednih lepot Slovenije (Bled, letna rezidenca Nj. Veličanstva kralja). — Tehnične novosti. Športna razstava. — Higijenska razstava. — Razstava plemenske živine.
Samo Ljubljanski velesejm Vas bo popolnoma zadovoljil. — Stanovanju preskrbljena.
__/A
—
»SLOVENSKI GCSrOOAE.«
Stran 7. *
JTienec poštenih kmečkih star šev, zdrav, krepak s primerno šslsko izobrazilo se sprejme
takoj v trgovino z mešanim blagom. E. ob juž. žel.
blagom. E. Zdolšek, Sv. Jurij - " " - "	936 3—1
Bukovi oklesi (prigl) in ce-pana drva, pripravna za nmeljsko kurjavo, se dobijo po ugodni ceni v vsaki rano- j zini. Vpraša se v vili Jošt, Lava 14, pri Celju.	986 j
Qrganist in cerkovnik želi takoj spremeniti službo. — Zmožen je voditi večje pevske zbore in godbe. Reflekti-ra na dobre fare. Naslov v upravi pod >zmožen*. 979 3—1
Strežnik se sprejme. Plača po dogovoru. Dijaško semenišče, Maribor, Koroščeva uli-
ca 12.
993 2—1
-i
Proda se jako lepo posestvo z dobro idočo gostilno s celim gostilniškim inventarjem na jako prometnem kraju v Dravski dolini, takoj ali pozneje. Naslov v upravništvu.
976
Trgovski vajenec
se sprejme v detalj. trgovino
ED, SUPPANZ, PRISTAVA.
Velika enonadstropna hiša z gostilno, s posebnim poslopjem, s klavnico, pralnico in hlevi, ter lepim obširnim vrtom za zelenjavo, na prometni cesti blizu koroškega kolodvora v Mariboru, je radi starosti lastnika na prodaj za 375.000 D. V hiši je sedem stanovanj, trgovina z mešanim blagom, brivnica, mesarija, dobroohranjeni klavniš-ki in gostilniški inventar, ter razne druge pritiktine. Kupnina se plača po dogovoru. Samo za resne reflektante. — Vprašati je v gostilni Znuderl Maribor, Frankopanova ulica št. 11.	872 2—1
filajhna hiša v Zrkovcih 76 pri Mariboru se proda. 948
Lepo posestvo, 16 oralov vsega skupaj, hiša in gospodarsko poslopje novo zidano in z opeko krito, se po ceni proda. Marija Majer, Ceršak, p. St. Ilj v Slov. gor.	956 2—1
Stare tračnice (šine), 1 kg po 2.2 D se dobi v Mariboru, Vrazova ulica 9-III. 991 4—1
Nove bicikle 2000 do 2260 t» 2500 D, plašče in zračnice gar nitura 250, 300 in 350 D, pum-pe, dežne plašče 500 in 800 sladkor v kockah 1 kg 17 D, kristal 15 D, kava 1 kg 60 in 75 D, riž 1 kg 7, 8, 9 10 D, pše-nična moka 0, 1 kg 6 D, bučno olje 1 lit. 28 D, ribjo olje 1 lit. 25 D, sveče 1 zavoj 10 D, rudeče deteljno seme 1 kg 10 din, cepilne in žepne nože. fajfe in vse vrste galanterijskega, špecerijskega ia vrvarskega Dlaga prodaja H. W račko, poštna hiša v Ptuja.
754 10—1
Saloidin, Sulikol, Hvparmaagan
so dobro preiskušena sredstva proti oidiju itd. na trti. Z navodilom vred se dobi v dro-geriji Sanitas, Celje. 833
ne boš strgal, ne, imam močno obleko, ker sem kupil sukno v veletrgovini R. STERMECKI v Celju štev. 24 katera razpošilja trpežno sukno m D 71 •—, močen ievjot m D 78-—, fini kamram m D 90'—. Ilustrovani cenik z ■¡rez 1000 slikami se pošlje vsakemu zastonj, vzorci od sukna, kamgarna in razne manulaktur-ne robe pa samo za 8 dni na ogled. Kdor pride z vlakom o-sebno kupovat, dobi nakupu primerno povrnitev vožnjt Naročila ¿rez D 500 — poštn. prosto. Trgovci engros cent
Dražbeni oklic.
V nedeljo, dne 30. avgusta 1925, ob 3. uri popoldne, se na licu mesta v Peklu pri Poljčanah vrši prostovoljna dražba 10 minut od postaje Poljčane oddaljenega posestva, ki meri 27 oralov in obstoji iz hišnega in gospodarskega poslopja ter zemljiških parcel. Posestvo se bo prodalo skupaj ali pa tudi po posameznih parcelah. Pojasnila daje lastnik Anton Koibližek, tovarnar v Poljčanah.
hhhumm
Oglasni ia reklami mod
Voršiča naslednik
Vinko Kovafiic
Maribor, Slomškov trg 16.
sprejema oglase po originalnih časopisnih tarifah za vse tu- in inozemske časopise in revije. Zahtevajte brezplačna pojasnila in reklamne načrte.
kmkkHJitfH
Proda se čisto nov težki voz, pripraven za les voziti. Vpraša se pri Fran Jakopič, Mar-no, pošta Dol pri Hrastniku.
9613-1
Želite knpiti
močno, trpežno blago ca obleke, se potrudite t ataroanano trgovino
Josipa Farkaš
Sv. Jurij ob Sčavnici,
Ser najdete vedno veliko ls-ro najnovejših vsoroev po novih znižanih oenah. Pravi barvarski drnk In platno, seSite srajce, sate, hlaie domaČega Izdelka. JamSenu čisto bnSno olje. Priporočam se ia obilen obisk.
Brasimo britve, Škarje noša
itd. Električna brusarna (v forivnici Koštomaj) Celje, Prešernova ulica 19.	111
Posor! Ravno došlo blaga, a« ve cene. Platno, barhenti, drnk folačevina, svileni robci, snk-. no itd. Dobiva se najceneje pri Trpinu, Glavni trg 17. 41
Prvovrstni angleški in ostlav »ki plinski koks na drobna 1*
debelo dobavi po znatna snl-žanih cenah Mariborska mestna plinarna.	01
Stiskalnice in mline (patent Rudi) za grozdje in sadje ima . v zalogi tvrdka Hochnegger w Wicl ler, Maribor, Koroška «esta 53. Izdelovanje pohištva to stavbeno mizarstvo. — Postrežba točna. — Cene nizke.
Kurie o».
o
so •<s o s 1-1. rt
5 s>
Dobi se v lekarnah in droge-rijah ali naravnost v tovarni ln
glavnem skladišču
M. Hrnjak, lekarnar
Sisak.
iS
Pozor! Strelo vodne naprave
p onajnovejših m najbolj sigurnih načinih, strogo solidno in po zmernih cenah, izvršuje in popravlja tvrdka
Pranj o Dolžan,
kleparstvo, inštalacija, vodovodstvo in strelovodstvo Kralja Petra cesta 8 CELJE Kralja Petra cesta 8.
Zastopstvo za Asbestno škrilje »Salonit.«
Proračuni in pojasnila za dela zgoraj navedenih strokv sa-kemu vedno na razpolago.	984
Cenjena občinstvo, pozor!
Usojam si slavnemu občinstvu naznaniti, da je dn« 1. julija 1925 poteklo 30 let, odkar sem o tvo-rii svojo trg o» I vino z mešanim blagom v Ptuju.
Kakor sem do zdaj vedno stremel, svoje cenj. odje* j make postreči po najnižjih dnevnih cenah le s prvovrstnim blagom, tako bom to tudi v bodoče storil.
Vsem svojim dosedanjim odjemalcem izrekam tem potom za naklonjeno mi zaupanje iskreno zahvalo. Za na-daljni Obilni obisk se priporočam z odličnim spoštovanjem
R. WRATSCHKO, trgovec, PTUJ, nova pošta.
Jabolka, slive in orehe
kupim po dnevni ceni vsako množino in vsake vrste, kakor tudi lesnike za sadjevec. Ponudbe: Fran jo Rudi, eks-port sadja. Maribor, Aleksandrova cesta 35.	1002
Vozni red-m
.veljaven od dne 5. junija 1925, je izšel ter se dobiva 1 , Jiskarni sv. Cirila v Mariboru. Cena je komadu D 1.90.
Somišljeniki inserirajte I
^ V-l Vi-VtVI V	niM1	v	Vi	v	VI v	v v v v
		VJ		A		k J k J k ' k A -k t |
Vsi pravijo
s®
da je pri
Trpinu v Mariboru na Glava, trgu 17
najboljše in najcenejše blago. Tam se lahko kupi hlačevina, barhenti, sukno, platno i. t. d.

k A I k'i ! k*A i k".J ' ' A ' k"A i?A i k"^ k"j '	kO k'ü r*
Na ebnkk«!
Mumfakturo in konfekcijo, vezenine, pletenine i. t. d. kakor moške in šenske obleke po meri iz lastne prvo* vrstne krojačnice ter premog in drva dobite proti agodnema odplačevanja le pri tvrdki
DAVORIN JOHAN IN DRUGOVI
draSbi t & z, Maribor,Vojainlik* vi. 2, pisarna Gregorčičeva ul, i
Lepi vinski sodi
v vseh velikostih se prodajajo v vinski trgovini FERDINAND KÜSTER, MARIBOR, 908	Meljska cesta 10.
aBQ£BiKl&ififtBafiiB»!£itiiE£ilBfii5iBBSBaBaMlft
Dobre, plailla zmožne zastopnike
m apečavanje prvovrstne Laporit- zidne in strešne opeka išče na vse večje kraje	flfeS
laiferiberšSis ODekarna
pri Mariboiu.
«iliiWU«Bi»mMWMBaBMHHBBHtta»BBBffiai»0%
si prihranite, ako kupite manufakturno blago
v Celju „Pri solncu
Stalno ogromna zaloga vsakovrstnega svežega blaga, Hm kor: sukno za moške, volneno za ženske, hlače Vino, tisto* vino, baržun, barhent, belo platno, rujavo platno, nogavie^ pavola, vsakovrstno moško ter žensko perilo, brisali«, odeje, dežniki, dežni plašči, cefir in plavo platno za srajc«, klot, čepice in naglavne rute.	j
Ne opustite se prepričati! — Za obilen obisk se priporoči
Aloiz Drofen
Slavni trn 9 Celi« Glavni tri f
' Postrežba točna!	Mera obilna!
UhreiKVlMcen p«wk/
, H^BMeMti
14 letno fnmstvo r
Najpopolnejši
Stoeier šivalni stroji
za šivilje, krojače in čevljarje ter za vsak dom. Preden si nabavite stroj, ;ai oglejte to izrednost pri tvrdki
Lud. Baraga,
Ljubljana, Selenburgova ulica 6/1.
Naletite denar le pri
Ljudski posojilnici v Calla
reglstrovanl zadrugi z neomejeno zavezo.
Cankarjeva ulica 4, poleg davkarij«
(poprej pri »Belem vola«)
kjer je najbolj varno naložen in se najvišji* obrestuje. - Bentni in invalidni davek plačuj®
posojilnica.

L


Pranje brez truda
Vedno lepe in bele roke - nikakega odrgnjenja - nobenih bolečin v križu-nikakih razpoklin.
ZADOSTUJE, če namočiš umazano PERILO ZVEČER v raztopini TRI, da je najdeš zjutraj:
nadomešča pranje odstrani v mrzli vodi brez vsakega pridodatka mila vsak maščobni madež, sleherno kapl/o mineralnega olja itd.
k 7V0RNICE ZLATOROG
MARIBOR	4
za namakanje periia, odstranjuje
umazanijo-pere sama - beli pa ne razjeda STANE MALO - NUDI MNOGO!
Zadružna gospodarska banka ti d.9
Podružnica t Mariboru«
"S0BT V lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo, "SHi Izvršuje vse bančne posle najkulantneje! — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tek. računu.
l»ooMaš<tonl prodajalec «recfe državne razr* loterij®*
mmmmmsmmmm
Denar naložite
SW iisibollie !n nahrimeiie pri "M
SpodnjeStažerski ljudski posojilnici r,z.zn.z,
« Maribora, Stolna ulica št. 6.
ki obrestuje hranilne vloge po
8% * 10°/o
oziroma po dogovora.
Za mnoge dokaze sočutja ob prerani in nepričakovani izgubi našega dobrega soproga, sina, očeta, brata, zeta, gospoda
Antona Ladinek
veleposestnika,
izražamo tem potom vsem najprisičnejšo zahvalo. Posebno pa se še iskreno zahvaljujemo čč. duhovščini za častno spremstvo. Č. g. župniku za govor ob odprtem grobu. Nadalje najlepša hvala lovcem ko tnosilcem rajnkega, in gospej Kresnikovi za krasne vence.
Najtoplejša zahvala vsem, ki so blagega pokojnika tolažili v njegovi bolezni, vsem, ki so poklonili vence in šopke na njegovo krsto ter vsem, ki so ga častno in v velikem številu spremili k večnemu počitku.
Sv. Primož na Pohorju, dne 17. avgusta 1925.
Terezija Ladinek, soproga. — Uršula Ladinek, mati. — Ančka in Tonček, otroka. — Rodbini Urlaub in Voll-
maier.
Oglasi v „Slov. Gospodarju"
imajo najboljši uspehi
Urejuje: Jan oš Goleč.	Za kooaorcij »Slov. Gospodar t-ja: Vlado Puienjak.	Za Tiskarno sv. Cirila: Leo Brože. l
j