AKADEMIJA IX SLAVNOSTNA VEČERJA (Nadaljevanje s 1. strani) ve življenjske isile naroda in ne dopuste, da bi stopile na dan. In to v današnji, lahko usodni uri. To je nov zločin. In kako pomaga matična domovina pod partijskim vodstvom zamejskim Slovencem? Pri vsaki drobtinici pomoči slovenski manjšini na Koroškem trgujejo komunisti za interese partije. Koroškim Slovencem mašijo usta, da ne smejo svobodno govoriti. Slovenci na Goriškem in Tržaškem so se povezali v slovenske politične formacije, da bi bil njihov boj za narodne! pravice uspešnejši. Matična domovina pod vodstvom partije pa podpira v prvi vrsti tiste levičarske skupine, ki se vključujejo v italijanske levičarske stranke. Pred nekaj tedni so delegaciji tržaških Slovencev v Ljubljani odkrito povedali, da je najbolje, da se vključijo v italijanske levičarske stranke. Tako podpirajo slo- vensko narodno manjšino, ki je v neprestanih bojih za svoje pravice. Na nas svobodne izseljence gledajo sovražno in nam očitajo, da delamo proti lastni domovini. Laž, velika laž. Bolj ljubimo svojo domovino kot oni. Nam je svoboda slovenskega naroda tista vrednota, ki mu edina more sprostiti življenjsko isilo vsega naroda, da bo kljuboval vsem viharjem. Nam je svoboda naroda glavni cilj. Danes na slovenski narodni praznik in dan slovenske zastave, kličemo partijskim vodnikom doma: Dajte slovenskemu narodu svobodo, da si bo pod čisto slovensko zastavo zgradil v politični in kulturni svobodi gospodarsko samostojno Slovenijo in bo tako mogel razviti svoje neizmerne življenjske sile, ki jih zatirate in hromite. Dajte svobodo slovenskemu narodu, vam kliče prelita kri slovenskih mož in fantov, ki so se žrtvovali za narodno svobodo. Pretekli teden se je jugoslovanski komunistični diktator Tito šest dni sprehajal po ZDA. Njegova prva postojanka je bila Bela hiša v Washingtonu, kjer mu je severnoameriški predsednik Nixon priredil slovesen sprejem. Na travniku pred Belo hišo je diktatorja Tita celo objel in zaklical v mikrofon: „Živela Jugoslavija!“ Tito se je široko nasmejal in zaklical nazaj v mikrofon: „Viva America!“ Prisotni so takoj ugotovili, da tisti trenutek ni vedel, kako naj bi Ameriko pozdravil v angleščini in je vso zadevo zaključil s španščino, ki jo deloma še zna iz 'svojih časov v španski komunistični revoluciji. Nato je diktator Tito imel skoro poldrugo umi razgovor z Nixonom o „problemih Bližnjega vzhoda, o trgovanju med ZDA in Jugoslavijo, o ZSSR in rdeči Kitajski“ itd., kakor se običajno glasijo poročila o Nixonovih razgovorih s katerim koli državnim poglavarjem. Po razgovorih sta Nixon in diktator Tito izdala skupno izjavo, v kateri ZDA potrjuje Jugosluaviji „pravico vsake države biti svobodna in neodvisna v svetu miru“, Tito pa ponavlja stališče jugoslovanske KP, da namerava „hoditi svojo poit v socializem“ in da „nobena država nima pravice drugi narekovati njen družbeni sistem.“ Diktator Tito je imel tudi svojo tiskovno konferenco, na kateri pa časnikarjem ni dal izjav, ki bi bile omembe vredne. Eden od Titovih 'svetovalcev, ki ga spremljajo po ZIDA, je izja- Dajte slovenskemu narodu svobodo, vam kličejo desettisoči življenj, darovanih za to svobodo. Dajte narodu svobodo, kličejo potoki solza naših mater, žena in deklet, ki so jih točile v žalovanju za svojimi najdražjimi, padlimi v boju za slovensko svobodo. Deset in desettisoči ispočetih in nerojenih slovenskih življenj vas roti: dajte narodu svobodo, da bo v svobodi ustavil to strahotno morijo. Novi rodovi v domovini vam v globokem razočaranju kličejo: dajte nam svobodo, da si bodo svobodno usmerili življenjsko pot na vrednotah, ki ste jih vi uničili. Dajte domovini svobodo, kličejo Slovenci v zamejstvu, da nam bo dala resnično oporo pri našem boju za obstanek. In naj bo naš zaključni klic: Samo svoboden slovenski narod, ki je v svojem razvoju preskočil stoletja, bo kos vsem viharjem in sovražnim silam. Samo svoboden slovenski narod si bo mogel zgraditi lastno državno zgradbo suverenega naroda in urediti v svobodi pravične odnose v skupnosti bratskih narodov in republik. VIHARNA ODOBRITEV POSLANIC Po mogočnm ploskanju, ki je sledilo govornikovim besedam, s katerim so prisotni izrekli svoje odobravanje, je znova povzel besedo g. Miloš Stare, in navzoče seznanil z namenom, da bi s tega slavja poslali zahvalno pismo kanclerju goriške škofije dr. Rudolfu Kli-necu, in pa protestno pismo celovškemu škofu dr. Jožefu Kostnerju, v zvezi s protislovensko knjigo gosposvetskega župnika Mucherja. Besedilo obeh poslanic, katero prinašamo na drugem mestu pričujoče številke našega lista, je domala napolnjena dvorana odobrila z viharnim ploskanjem. Tekom večera so vil, da je „dejanski namen Titovega potovanja po ZDA nakup vojaških in civilnih reakcijskih letal“ in da Jugoslavija namerava trenutno kupiti od severnoameriške letalske industrije Douglas kupiti za „40 milijonov dolarjev letal“. Posojilo za ta znesek da je na razpolago Jugoslaviji pod „zelo ugodnimi pogoji“. Diktator Tito je obiskal tudi nekatere kraje v Kaliforniji, minulo nedeljo pa se je gostil pri velekapitalistu Fi-restonu, lastniku svetovnoznane severnoameriške družbe za gumijasta kolesa. Ukrajinski katoliški škofje in Vatikan Na škofovski isinodi v Rimu se je minulo nedeljo, 31. oktobra t. 1. šestnajst begunskih škofov Ukrajinske katoliške Cerkve, ki ji načeljuje svetovno znani kardinal Jožef Slipyj, sestalo na posebni sinodi, kjer nameravajo razpravljati o morebitni avtonomiji ukrajinske Cerkve znotraj katoliške Cerkve. Na zadevnem zborovanju, na katerem so praznovali 375. obletnico združitve ukrajinske katoliške z rimsko katoliško Cerkvijo, so omenjeni škofje obravnavali ta problem, ker da vatikanska diplomacija ni dovolj skrbela za šest milijonov ukrajinskih katoličanov v ZSSR, ki so jih silovito preganjali pod Stalinom ter jih sovjetski režim še vedno preganja in skuša ruska pravoslavna Cerkev, pod kontrolo sovjetske tudi navzoči predstavniki našega javnega življenja obe poslanici podpisali. Obe bosta poslani na Goriško in Koroško. SLAVOSPEV SLOVENSVU IN SLOVENSKI NARODNI NOŠI Odprl se je zastor in na oder sta prišla vsak s svoje strani fant in dekle v narodni noši. S tem se je pričel izviren prikaz, katerega besedilo je spisal dr. Tine Debeljak, režiral pa g. Maks Borštnik. Zanimivo zamisel predstave narodnih noš različnih slovenskih pokrajin je režiser tako lepo zastavil in s tako domačnostjo in prijetno izpeljal, da so bili nastopajoči vsak hip deležni hvaležnega aplavza navdušene publike. Posamezne narodne noše iso se predstavile občinstvu vsaka s svojo karakteristično recitacijo, nakar je napovedovalec (inž. Jože Žakelj) prebral posebnosti dotičnega oblačila. Potem, ko so bile vse predstavljene, so se na odru razvili igra, petje in ples, raj in veselje, v katerega se je ob koncu, prav v krog noš in otrok spustilo veliko lec-tovo srce. Iz njega pa se je dvignila v višave naša prelepa slovenska zastava. Zastava, ki nas je preko vseh križev in težav naše zgodovine, spremljala ne-omadeževana, in nam še danes v tuji zemlji kaže pot narodne afirmacije. Trenutek, ko še je zastava razvila iz srca, je dal priložnost za navdušenje — pravo apoteozo, ko je vsa dvorana dolge minute navdušeno ploskala. Pri tako lepo uspeli predstavi so, poleg režiserja g. Borštnika, ki je svoje delo res izvrstno izpeljal, sodelovali še zlasti Zveza mater in žena, v posebni meri njena odbornica ga. šuceva, ki je oskrbela narodne noše, potem še gdč. Katica Kovač, pa tudi Lojze Rezelj in Frido Beznik. Luči sta nadzirala Rok Fink in Franci Osojnik. V narodnih nošah pa so nastopili: Lučka Potočnik in Janez Jerebič (slovenska), Mimi Loh in Tomaž Debevec (belokranjska), Lučka Pavšer ter Ivan šuc (štajerska)( Marjeta Eiletz in Polde Malalan (prekmurska), Pavla Andrejak in Janez Hafner (gorenjska), Maruška Batagelj (ziljska) ter Marija Kopač in Pavel Fajdiga ml. (ljubljanska). Izmed otrok pa so nastopili Rezljevi, Fajdigovi in Mavričevi najmlajši ter Pograjčeva. SLAVNOSTNA VEČERJA K0 ise je polegel dolgotrajni aplavz ob koncu predstave, se je razvila slavnostna večerja. Med navzočimi se je razvil domač pomenek, ki je trajal še v pozne ure. Snov številnih pogovorov je bilo prav doživeto slavje ki je bilo letos eno najlepših in je znova izpričalo voljo naše demokratične skupine, da vodi vztrajno boj za dosego najdražjih narodnih ciljev. Mednarodni teden SovjetsKi diktator Kosygin je iz Kanade, kjer je doživel več neprijetnosti, odletel na obisk h kubanskemu komunističnemu diktatorju Castru ter mu je obljubil nadaljnjo sovjetsko gospodarsko pomoč. Kosyginov sovjetski kolega Brežnjev pa je bil medtem v Parizu, kjer je podpisal s Pompidoujem pogodbo o „izključitvi sile proti evropskim državam“. Iz Pariza je Brežnjev odletel v Vzhodni Berlin, kjer je imel v načrtu prekiniti zastoj v pogajanjih med Zahodno in Vzhodno Nemčijo glede Berlina. Po več kot 150 letih je bilo minulo nedeljo ukinjeno tkim. „Vzhodno poveljstvo“ britanske mornarice s središčem v Singapurju. Področje Vzhodnega poveljstva se je raztezalo od vzho-dnoameriške obale na vzhod do Tihega oceana in od Nepala v Himalaji na jug da Avstralije. Nadomeščeno bo s „Poveljstvom Singapur-Malazijskega področja“, ki ga bodo sestavljale sile Anglije, Avstralije in Nove Zelandije. Rdeča Kitajsko se bo v ZN uradno imenovala „Kitajska, ljudska republika“ ter bo tako na seznamu predsedstva v Varnostnem svetu obdržala isti vrstni red, kakor ga je doslej imela Čangkaj-škova Kitajska. j KP, „absorbirati ukrajinsko katoliško Cerkev.“ Ukrajinski škofje, ki so se udeležili tega zborovanja, so iz ZDA, Zahodne Evrope, Argentine, Avstralije in Jugoslavije. Pogled na del zbranih predstavnikov naših organizacij in javnih delavcev med slavnostnim govorom g. Miloša Stareta NIXON: „ŽIVELA JUGOSLAVIJA44 Tito: “Viva America!” „Delati načrte je pogosto bujna in bahava zaposlenost duha, s katero si človek nadeva videz ustvarjalnega genija, ko pač zahteva, kar se ne da uresničiti, ostro sodi, kar se ne da izboljšati, in predlaga ravno tisto, o čemer ne vemo, kje bi se dalo dobiti.“ Immanuel Kant, Prolegomena, Uvod Poslanici, ki so ju poslali predstavniki slovenskih organizacij in javni delavci, zbran na proslavi narodnega praznika v Buenos Airesu Poslanica noriškemu škofijskemu kanclerju dr. Klinecu Spoštovani monsignor! Buenos Aires, 30. oktobra 1971. Predstavniki slovenskih ustanov in organizacij, slovenski javni delavci vzgojitelji in kulturni ustvarjalci zbrani danes, 30. oktobra 1971, na vsakoletni proslavi slovenskega narodnega praznika 29. oktobra in dneva slovenske zastave, čutimo dolžnost, da se Vam iz vsega srca zahvalimo za Vaše odločne, temeljite in s sodobnega stališča napisane članke, s katerimi ste zavrnili neresnično in za slovenski narod žaljive ugotovitve in trditve v nacionalno zagrizeni knjigi gosposvetskega župnika g. W. Mucherja, v kateri tudi zaničuje slovenske narodne tradicije na Koroškem. Vaši članki so nam deli pogled v delo tega pristranskega in strastnega nasprotnika slovenskih pravic na Koroškem, ki pod videzom znanstvenega dela iz samega nacionalnega sovraštva podira vse, kar je Slovencem na Koroškem svetega in tudi znanstveno že zdavnaj ugotovljenega kot dediščina tisočletne slovenske prisotnosti v tej deželi. Koroška je tudi žibelka slovenstva in najvišji vzpon nekdanje slovenske svobode in slovenske državnosti. Hvaležni smo Vam, da ste to v nebo vpijočo krivico prvi zavrnili tako odločno in dostojanstveno s stališča našega narodnega čutenja, ki nam ga je ta napad žalil in globoko ranil Ob proslavi našega narodnega praznika 29. oktobra in slovenske narodne zastave to žalitev še globlje občutimo in se Vam za obrambo iskreno zahvaljujemo. Sprejmite izraze naše hvaležnosti in spoštovanja. Monsignor dr. Rudolf Klinec, škofijski kancler, Gorica Poslanica celovškemu škofu dr. Kostnerju Prevzvišeni! Buenos Aires, 30. oktobra 1971. Tudi Slovenci v Buenos Airesu v Južni Ameriki smo informirani o knjigi gosposvetskega župnika g. W. Mucherja „Die Sprache des Religionsunterrichtes in Südkärnten Cyrill und Method“ z dodatkom „Der Herzogbauer und sein Halsschlag“. Zgodovinske resnice, ki so jih priznali avstrijski in bavarski škofje ter jih v pravem ekumenskem ljubezenskem duhu skušajo uveljaviti, sedaj gosposvetski župnik zanika in smeši, s čemer se postavlja avtor v nasprotje ne samo s škofijsko sinodo, ampak tudi z ekumenizmom samim. Globoko smo užaljeni v našem narodnem čutenju, kakor ves slovenski narod, še posebej tisti, ki bivajo na ozemlju Koroške, ki je zibelka slovenstva in najvišji vzpon slovenske svobodne državnosti pred tisočletjem, kot je že stoletje znanstveno ugotovljeno. Toda ne obračamo se le zaradi tega na Vas, ker nas žali, vse, kot narod! — da upravlja našo starosvetsko svetinjo pri Gospe Sveti, cerkev, ki jo je posvetil kot prvo med Slovenci škof Modest in je v njej pokopan, tak narodnostno zagrizen sovražnik našega naroda. To dejstvo žali nas in vse Slovence kot narod. Gospa Sveta, ki bi morala biti združevališče vseh Korošcev tako Slovencev kot Nemcev, je postala pod tem župnikov razdvajalno sredstvo za podžiganje sovraštva, ki bije v obraz slehedni plemeniti ekumenski težnji. Ranjeni smo tako v verskem in ekumenskem pojmovanju Cerkve kot nje verniki, predvsem pa žaljeni v narodnem čustvu. Želeli bi samo, da bi Vi doumeli to žalitev in jo skušali popraviti ter vpeljati v Gospo Sveto pobožno sožitje obeh koroških narodnosti, katerima obema je svetišče tudi narodnostna svetinja. To prošnjo in željo Vam izražajo obenem s protestom pisanju Vašega župnika predstavniki slovenskih ustanov in organizacij, vzgojitelji mladine, javni delavci in kulturni ustvarjalci zbrani 30. oktobra 1971 v Buenos Airesu na proslavi slovenskega narodnega praznika 29. oktobra in dneva slovenske zastave. Z vsem osebnim spoštovanjem in z zaupanjem v vpeljavo ekumenskega duha tudi v starodavna in staroslavno slovensko svetišče Svete Gospe Vas pozdravljamo Prevzvišeni dr. Jožef Köstner, Celovec Iz življenja in dogajanja v Argentini DOLARJI V ZRAKU Od včeraj, 3. t. m. so se cene zračnih voženj v tujino podražilo za 43%. Primer zračnih voženj je le eden izmed številnih, ki se vedno pogosteje pojavljajo. Gospodarski strokovnjaki imenujejo te prehode iz trgovskega na finančni trg, ki zavzema vedno večja področja uvoza in izvoza, indirektno devalvacijo pesa. Nekateri opazovalci sicer vidijo delno izboljšanje, ali vsaj ustalitev položaja, kar pa drugi ostro zanikajo. Vendar so tudi vladni krogi optimistični. Novi finančni minister, contador Cayetano Liciardi, zelo liberalne struje čigar imenovanje je pri radikalih in pe-ronistih zbudilo zelo hudo ogorčenje, je spričo notranje napetosti in delno povišane rezerve deviz, dovolil uvoz za privatni resor, ne tako za državnega. Seveda je sedaj na ves uvoz določena pristojbina 15%. Opazovalci z optimizmom gledajo čedalje več civilnih osebnosti v visokih vladnih krogih. A socialni mir, ki ga država tako potrebuje, je še precej daleč. Naštejmo le nekaj zapletljajev iz zadnjih dni. Spopad med federalno in provincijsko policijo v Cordobi; cordob-ske splošne stavke in dolgotrajna stavka provincij'skih javnih uslužbencev; u-čiteljska 48 uma stavka, afera okoli trgovske mornarice, govorice o upornih skupinah v mornarici in letalstvu, itd. Vendar je predsednik Lanusse dosegel dvoje važnih uspehov: ponovno zaslombo politikov in podaljšanje radikalno-peronističnega združenja “La hora del Pueblo”, in pa premirje is centralnim sindikalnim vodstvom. V kratkem se bodo s predsednikom sestali Rucci in drugi vodje CGT. Kakšen bo uspeh še ni razvidno. Uspeli koncert bariloških pevekov Pevski zbor, ki ga vodi ga. Lučka Kralj Jermanova je ob svojem prvem obisku Buenos Aireisa doživel velik uspeh. O koncertih bomo še podrobneje poročali; danes naše bravce samo opozarjamo, da bo državni radio (Radio Nacional) dne 16. novembra ob 10.30 prenašal polurni koncert izbranih pesmi zbora. Mogočno slavje 29. oktobra in dneva slovenske zastave Vsako leto z večjim zanosom slavimo demokratični Slovenci v Argentini dan naše osvoboditve izpod tujega jarma. Praznik 29. oktobra nas povezuje v celoto, ki vidi v dogodkih pred več kot pol stoletja tisti odločilni trenutek, ko je narod izpovedal svojo odločno voljo do svobode, in nastopil pot do svoje dokončne osamosvojitve. Tudi letos nas je stalni odbor za praznovanja dneva osvobojenja in dneva slovenske, zastave sklical v soboto, 30. oktobra. Naši voditelji, predstavniki organizacij, ter vsi javni delavci so bili povabljeni, da se združijo ter na ta večer 'slavnostno potrdijo svojo vero v dokončno svobodo naroda in svoj namen, boriti se za dosego naših najdražjih ciljev. SV. MAŠA V SLOVENSKI KAPELI Ko se je nagnil popoldan so se začeli zbirati gostje iz vseh krajev Buenos Airesa. Predstavniki našega javnega življenja so prihiteli na praznovanje- To se je pričelo ob 19 z mašo v kapeli Slovenske hiše, katero je daroval delegat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini, msgr. Anton Orehar. V cerkvenem nagovoru je zbrane bodril, naj spričo položaja emigracije, ki je logična posledica našega odhoda v svet, in sličen vsem emigracijam, ohranimo zdrav realizem. Problemi, ki večkrat nastajajo, naj nas ne plašijo. Ob njih naj se zavedamo dolžnosti, da moramo našim otrokom zapustiti najboljše odlike naših verskih in narodnih tradicij, da bodo mogli v sebi pravilno združiti slovenski in argentinski svet, ter dozoret v zgrajene osebnosti v narodnem in krščanskem vidiku. Med mašo so vsi navzoči pobožno sodelovali pri molitvah in petju, kar je celoten obred še bolj poživilo. SLAVNOST V DVORANI Po končani sveti maši so se gostje zbrali v dvorani in kmalu posedli okrog miz. Tedaj je v ospredje stopil pred- AKADEMIJA IN SLAVNOSTNA VEČERJA V DVORANI SLOV. HIŠE vem koga, temveč prostovoljno, vsled slovenske zavednosti — prav, — kakor vi tu, v tej dvorani prostovoljno, iz slovenske zavednosti, nocoj prisostvujete tej slavnosti. Toda tudi takrat so se našli v Sloveniji ljudje — na žalost brez njih ni noben narod, v kateri koli dobi svoje zgodovine, se pravi svojega narodnega življenja — noben narod, pravim, ni brez njih, in tudi naš slovenski ni bil brez njih takrat in ni danes brez tistih, ki se predajajo razkrajajočemu malodušju, ki jih preveva nezaupanje do G. Pavle Fajdiga pozdravlja navzoče goste preteklosti, ki sedanjost teptajo v nič m ki prihodnosti, slovenski prihodnosti prerokujejo žalosten konec —- vse to, če slovenski narod ne bo hodil po tisti poti, ki si jo oni zamišljajo kot edino in edino pravilno. Naj je bila takrat, pred 53 leti, tista, sedanjost še tako trpka in ‘tista izbira, pred katero je takrat stal slovenski narod, še .tako nesprejemljiva — tako tisto izbiro danes iz varne zgodovinske perspektive označujejo nekateri — komunisti doma in s slovensko zgodovino nezadovoljni malenkostniki na tujem —, takrat, pravim, se je slovenski narod spet pravilno odločil: proč izpod tujčevega jarma! Dekleta in fantje v narodnih nošah iz raznih slovenskih pokrajin, zbrani na odru pod grbi slovenskih mest sednik stalnega pripravljalnega odbora g. Pavel Fajdiga, in pozdravil najprej predsednika in člane Narodnega odbora za Slovenijo, delegata in ostale dušne pastirje, predsednika in odbornike Zedinjene Slovenije, Zveze slovenskih mater in žena, predstavnike domov in organizacij, našega učiteljstva, kulturne delavce in zlasti mladino. Po teh pozdravnih besedah sta zadoneli argentinska in slovenska narodna himna, kateri so vsi navzoči spremljali s petjem. G. Pavel Fajdiga je nato na zbrane slovenske predstavnike naslovil sledeč govor: GOVOR G. PAVLETA FAJDIGE 53 let je mimo od tistega velikega slovenskega dne, ko je ljubljanski Kongresni trg odmeval iz tisočerih grl s klici svobodi, ki je nastopila po tolikih stoletjih tujega gospodstva. Tisti tisoči Slovenk in Slovencev, ki so jim takrat srca prekipevala narodne zavesti, niso prihiteli na Kongresni trg po ukazu od ne vem kje in ne Verige tujčevemu hlapčevanju je pretrgal — kajti, kdo more trditi, da je Slovencem, našemu slovenskemu narodu, od tistega 29. oktobra 1918 dalje in do danes še kdaj grozil fizičen pogin — od tujca? — Eno samo izjemo smo doživeli v teh 53 letih in ta znova potrjuje pravilnost odločitve naših prednikov 29. oktobra 1918: v drugi svetovni vojni vihri je bil ¡spet naš severni sosed tisti, ki nas je imel v načrtu fizično iztrebiti. Kratkotrajna zasedba naše domovine mu je ta zločinski naklep preprečila. — Ali mu je mogoče verjeti danes, — jutri, — ali mu je sploh kdaj mogoče zaupati? Pokažite mi narod, pokažite mi državo v vsej zgodovini človeštva, od pradavnin do danes, ki ne bi v prvi vrsti hotel sebi oskrbeti varen življenjski prostor na tem planetu! In naša državotvornost! — Ali slovenski narod nima v sebi volje, ali je slovenski narod brez zavesti, ali slovenskemu narodu manjka politične iznajdljivosti, ali mu manjka pristnosti in svojskih odločitev v zgodovini ? Kdor tako misli, kdor to trdi — ta je sprt z zgodovinskimi dejstvi! Na mednarodnem prepihu, na katerem se skozi tisočletje ohranja naš slovenski človek, na prostoru, po katerem hlepijo grabežljive roke z vseh štirih vetrov — pokažite mi narod, pokažite mi prostor v Evropi, ki bi bil slovenskemu podoben! Evropski narodi živijo svojo zgodovino, vsak zase in vsi skupaj in si jo in se ji prilagajajo, da obstajajo. Slovenski narod je prav tak evropski narod ter si jo in se ji prilagaja, kakor je zanj najbolj koristno, v vsakokratnem zgodovinskem trenutku. Brezpredmetno blebetanje je zani-kavati pravilnost odločitve 29. oktobra 1918. Slovenski narod si je takrat prikroji svoj del zgodovine, kakor mu je v danih razmerah najbolje bilo mogoče in kakor mu je najbolj koristilo za tisti trenutek. Krojil si je svojo zgodovino v letih prve Jugoslavije — takrat so mnogi današnji, z zgodovino slovenskega naroda nezadovoljni malenkostniki bili doma in niso mignili z mezincem in ne črhnili besedice, da bi tisto „zanič zgodovino spremenili —■ krojil si jo je. pravim, takrat in kroji si danes naprej svojo zgodovino, mimo in navkljub komunistični partiji, k j se nad njim toda ne njemu -— vlada. Pravo poniževanje Slovencev doma in Slovencev v zamejstvu in zdomstvu, Slovencev tem in tu, je očitanje po-manjkania narodne zavednosti, omalovaževanje slehernega napora ohranjanja slovenstva, ironiziranje slovenskih zgodovinskih mejnikov, slovenskih zgodovinskih osebnosti, z eno besedo: slovenske preteklosti, slovenske sedanjosti in slovenske prihodnosti. Narodnost je vsakodnevni plebiscit, je v minulem stoletju zapisal Renan. — Plebiscitno se odloča vsak dan ves naš narod doma, ko v zmešnjavi komunistične ideološke navlake ostaja narodno zaveden, ostaja slovenski. Plebiscitno se odloča vsak dan vsak naš človek v zamejstvu, na Koroškem in na Primorskem in plebiscitno se odloča vsak dan vsak naš človek v zdomstvu, na katerem koli kontinentu: za Slovenijo doma in za Sloveniio v svetu, ki sta skupaj — ena — sama — naša — Slovenija! Ker smo mi živi, ker je slovenski narod živ. gre neizprosno svojim novim, velikim dnevom nasproti. Nihče, ki ima trohico optimizma v svojem srcu, ne dvomi v veličino slovenske narodne prihodnosti. V svoji resnično svobodni državi se bo naš narod polno razmahnil v svojem narodnom razvoju. A minule narodne zgodovine ni mogoče zanikati, ker je ta — do tega trenutka — edina narodna stvarnost. Zato 29. oktober 1918 ostaja — do danes — neizpodbitno največji praznik moderne slovenske narodne zgodovine. Rojaki so že med govorom, zlasti pa še ob koncu govorniku pritrdili z močnim odobravanjem. Za njim je stopil na govorniški oder predsednik Narodnega odbora za Slovenijo in načelnik SKD-SLS, g. Miloš -Stare, katerega so navzoči že ob nastopu toplo pozdravili. Zbranim slovenskim predstavnikom je spregovoril: GOVOR G- MILOŠA STARETA 2"9. oktober je slovenski narodni praznik. To je dan zmagoslavja nezlomljive življenjske sile malega naroda, kateremu narodnosti niso hoteli priznati. 29. oktober 1918 je bil zmagoslavni dan boja slovenskega naroda za svobodo. Narod je v enotnosti dosegel svoj lastni cilj, dobil je prvo slovensko vlado. Bilo pa je tudi zmagoslavje povezanosti svetnih in cerkvenih vodnikov našega naroda v neutrudnem delu in brezmejnih žrtvah za končni cilj: postati hočemo svoboden narod. Večkrat sem že trdil, da smo Slo- venci poseben narod, kakršnega ni pod soncem. Do tega sklepa nisem prišel sam, ampak ga je dokazala zgodovina Slovencev in njegova nezlomljiva vztrajnost. Resničnost te ugotovitve pa nam dokazujejo tudi tujci, ki niso naklonjeni našemu narodu. Navedem samo ta primer: znani avstrijski sociolog Gum-plowicz je še leta 1891 v svoji knjigi Das österreichische Staatsrecht ugotavljal, da Slovenci nismo narod. Ko našteva narode, ki so živeli v Avstroogr-'ski monarhiji, Slovencev ni med njimi. Predsednik Narodnega odbora g. Miloš Stare med govorom Omenja jih le kot rod, odnosno ljudstvo, ki ima preprosto socialno strukturo, nima večje zgodovinske preteklosti niti znamenitejšega kulturnega razvoja. Tako je ugotavljal leta 1891. Ni bilo dolgo, ko je moral to svoje gledanje v osnovi Spremeniti. Ko je namreč komaj 15 let pozneje, to je leta 1907 izdal na Dunaju svojo knjigo Allge-meines Staatsrecht, je že moral o Slovencih napisati vse drugače. Priznal je, da so se Slovenci neverjetno hitro z bliskovitim kulturnim razvojem dvignili na višino drugih starejših narodov in niso za to potrebovali stoletja kakor veliki narodi. Slovenski narod je preskočil stoletja in leta 1918 dosegel svoj 29. oktober, ki je bil zmagoslavje žrtev naporov in enotnosti slovenskega naroda za dosego svojega jasnega cilja. Jugoslovanske ideje, ki je bila desetletja ¡simbol odpora proti avstrijskim tlačiteljem, in vizija svobode, nekateri danes ne razumejo. Razumel pa io je ves narod tedaj, ko je v Avstriji bil neenak boj za svobodo, in vsi njegovi vodniki. Gotovo imate pred očmi sliko Janeza Ev. Kreka, ko je z dvignjeno roko govoril množicam. Govoril je o bodoči državi, državi, ki naj nastane na osnovi jugoslovanske misli. In kaj je pri tem vedno poudarjal ? „V tej državi bo moralo biti veliko, veliko svobode.“ Svoboda je bila temelj jugoslovanske misli; svoboda slovenskega naroda. Dr. Korošec, drugi velikan te dobe, je videl v jugoslovanski ideji uresničitev suverenosti slovenskega naroda, ki ima pravico do svojega imena, do svoje čiste zastave, do etnične skupnosti, do gospodarske samostojnosti, do politične in kulturne svobode. To je bila vsebina Koroščevega jugoslovanstva. In pokličite si v spomin podobo našega kneza Jegliča. V svojem preroškemu duhu je napovedal: „Če bo nova zgradba sezidana na strasteh, na sebičnosti in krivičnosti in urejena brez Boga, bo zgrajena na pesku; sovražni viharji jo bodo zrušili in podrtija bo strašna.“ Ti velikani so vedeli, zakaj so oznanjali jugoslovansko idejo. Bila jim je simbol svobode suverenega slovenskega naroda. Če je bilo pozneje drugače, je bilo zato, ker so mnogi krivično razlagali jugoslovansko idejo in potvorili njeno vsebino. In kako je danes, prijatelji? Danes zopet ni svobode ne v Sloveniji ne v Jugoslaviji. Avstrijski jarem je zamenjal jarem komunistične partije. Danes, ko se zbirajo temni oblaki nad Slovenijo in Jugoslavijo in je bodočnost nejasna in negotova- Ali je slovenski narod v stanju, da se spoprime z vso svojo življenjsko silo z nevarnostmi, ki mu pretijo ? Odgovor vzbuja utemeljeno zaskrbljenost. že več kot 25 let je znova uklenjen. Komunistična partija mu jemlje svobodo, politično in kulturno, in odreka gospodarsko samostojnost. Interesi partije so nad interesi naroda. Narod je uklenjen v nove verige. Komunistična zgradba je zgrajena na pesku, ker je zgrajena na krivici, nasilju, sebičnosti partije in partijcev in ker je zgrajena brez Boga. Ni treba nam dokazovati, da je tako. Zmedeni govori in izjave komunističnih veljakov v zadnjih tednih, posebno na 23. kongresu partije nam to najbolj zgovorno pričajo. Ne vedo ne naprej ne nazaj. ¡Priznavajo neuspeh na vseh področjih. Izgovor, da je čas 25 let prekratek, da bi uspeli, je jalov. Kljub popolnemu porazu zatirajo zdra- (Nad. na 2. str.) Iz velikega Jectovega srca, ki ga obdajajo otroci v narodnih nošah, se dviga mogočna slovenska zastava SVOBODNA SLOVENIJA AnO (LETO) XXX (24) No. (štev.) 44 BSLOVENIA LIBRE BUENOS AIRES 4. novembra 1971 SLOVENCI AVSTRALIJA Nov slovenski list V mesecu septembru je v Sydneju, v daljni Avstraliji, začel izhajati nov slovenski list. Pod imenom „Društvene NOVICE“ ga kot svoje glasilo izdaja Slovensko društvo Sydney. V uvodniku uredništvo napove, da bo list izhajal „vsakih par mesecev“ in da je v glavnem namenjen „vsem članom društva“, ki bodo v njem „lahko našli novice o društvu, njegovem delovanju, uspehih in težavah“. Lično opremljen list izhaja na desetih straneh malega formata, in ga tu in tam krasijo tudi fotografski posnetki. Izmed člankov pa je zlasti zanimiv krajši dopis, objavljen na četrti strani, kjer pod naslovom „'Častni predsednik društva SD Sydney ni imel pravice govoriti na občnem zboru!“ pravi sledeče: Dolgoletnemu kulturnemu delavcu, narodnjaku, dobrotniku in dušnemu pastirju isydneyskih Slovencev, p. Bernardu Ambrožiču, na marčevskem občnem zboru ni bila dana beseda, niti v svoj zagovor ne, češ da ni član društva. Skromni mož ni ugovarjal, sedel je in molčal. Poznejši poskus, postati finančni član društva, tudi ni uspel (stavili so mu celo nekakšne pogoje). Ves ta čas pater Bernard ni povedal, da so ga pred desetimi leti imenovali za čast- P O SVETU nega predsednika Si.D. Sydney. Te časti mu do danes ni še nihče odvzel. Novi odbor društva je stvari raziskal in prišel do zaključka, ki mu je sledilo sledeče pismo: Spoštovani g. pater! Odbor Slovenskega Društva Sydney me je na seji dne 3. 7. 71 pooblastil, da Vam sporočim odborovo stališče glede Vašega članstva. Obstoječi odbor društva je mnenja, da je „predmarčevski“ odbor pod vodstvom g. Čuješa hote ali nehote spregledal, da ste bili že pred desetimi leti imenovani za častnega predsednika društva. Odbor želi podedovano sramoto po praviti in sodi, da ste še vedno častni predsednik našega društva, in to z volilno pravico (ker ste tudi finančni član). S spoštovanjem in slovenskimi pozdravi, Za odbor S.D. Sydney, Alfred Brežnik, podpredsednik. O Čuješevi zadevi, kakor tudi o pisanju ljubljanskega „Dela“ v zvezi z njo, je tudi naš list svojčas obširno pisal. Novemu slovenskemu glasilu v daljni zemlji pa želimo mnogo uspehov v delu za narodno in krščansko ohranitev tamošnjih 'Slovencev. tudi Jure Skvarča, ki je po rodu Slovenec in se je v zadnjih letih izkazal s številnimi vzponi na območju Patagonije. Odprava, ki jo je podprla vojska in RTV, ima namen ponoviti normalni vzpon na Mount Everest, njenih 11 ton prtljage pa je v vznožju himalajskega orjaka preneslo 400 nosačev.“ KONCERTI “BARILOŠKIH PEVČKOV“ Otroški zbor iz Bariloč, ki ga vodi ga. Lučka Kralj Jermanova, je prispel v Buenos Aires včeraj, 27. t. m. Kot smo poročali v zadnji številki, bo prvi koncert danes, 28. t. m. v ulici Corrientes 718- Drugi bo v soboto, 30. . I t. m. ob 21 v Aula Magn'a Medicinske fakultete, Paraguay 2155. Zadnji nastop zbora pa bo v nedeljo, 31. ob 18.30 v Colegio Ward, Suiza 599, Ramos Me jia, s katerim se bo zbor poslovil od Buenos Airesa. Vstop pri vseh koncertih je prost. Za dobro voljo Zakonska „Ančka, zakaj si pa vzela Janeza?“ , Prej se ga nisem mogla nikdar odkrižati, sedaj sem pa vse dni sama.“ O Danteju „Kaj le proglašajo Danteja za velikega pesnika, saj ni napisal drugega kot Hamleta.“ „Hamleta vendar ni napisal Dante, ampak Shakespeare.“ „No vidiš, niti Hamleta ni napisal. . Vsemirska Ameriški kozmonavt je letel po or-bi i Nenadoma je javil matični bazi: .H- ' ! Medtem k0 'stopam v kabino, se mi bliža ruska raketa. Zdaj je deset metrov oddaljena od mene. Kozmonavt v njej se pripravlja, da me fotografira. Kaj naj storim?“ Odgovor baze: „Nasmehni se.“ OD DOMA Kdor rine h koritu, naj se ne čudi, če bo tam naletel na svinje. Ne iščite grešnih kozlov. Odpeljali so se na vikend. Dr. Tone žužek ADVOKAT Uraduje od 17.30 do 19.30. Ponedeljek, »sredo, petek Lavalle 2331, p. 5. of. 10 T.E. 47-4852 SOBOTA, 13. novembra 1971: V Slomškovem domu ob 20 srečanje s slovenskimi pisatelji in pesniki. Združeno bo s slovesno večerjo ob desetletnem jubileju 'Slomškovega doma. Zagotovite si vstopnice v predprodaji. NEDELJA, 14. novembra 1971: __ V Slovenskem domu v Berazategui-ju obletnica doma. ZAHVALA Zveza Slovenskih mater in žena se zahvaljuje slovenski hranilnici SLOGA za dar v znesku 30.000 pesov za dobrodelno delovanje. Prav tako se zahvaljuje vsem neimenovanim darovalcem, ki pošiljajo darove v iste namene. Istočasno sporoča, da bo tudi letos imela na razpolago kartice z božičnimi in novoletnimi voščili. Vabimo rojake in podjetnike, da segajo po njih, ker je čisti dobiček namenjen dobrodelnemu delovanju zveze. ESLOVENA LIBRI Editor responsable: Miloš Stare Director: Tone Mizerit Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires T.E. 69-9503 Argentina Uredniški odbor: Miloš Stare, Pavel Fajdiga, dr. Tine Debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit JAVNI NOTAR FRANCISCO RAUL CASCANTE Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-8827 PO ŠPORTNEM SVETU Na šahovskem dvoboju v Buenos Airesu je Amerikanec Robert Fischer premagal Armenca Tigrana Petrosia-na. Rezultat 6%—2V2 kaže veliko nad-moč Fischerja, ki je tako spet pokazal svojo 'sposobnost. Prvo igro je dobil, drugo izgubil, nato tri remiziral, zadnje štiri pa po vrsti spet dobil. V aprilu prihodnjega leta se bo pomeril s sedanjim svetovnim prvakom Borisom Spaskijem za prvenstvo. V Essenu v Nemčiji je v polfinalni tekmi za evropsko košarkarsko prvenstvo reprezentanca Jugoslavije premagala Poljsko po izredni dobri igri s 100:75. Drugi finalist je Sovjetska zveza, ki je premagala I talil o 's 93:66. Mlada slovenska teniška igralka Mirjana Jaušovec je na mednarodnem turnirju v Švici v Weggisu premagala vse nasprotnice ne da bi izgubila en sam niz, in osvojila prva mesto. Pod naslovom Slovenec na Everestu? poroča^ Delo z dne 23. septembra v Alpinističnih novicah prvič o argentinski odpravi na Himalajo: „Na pobočju Himalaje je tretja argentinska alpinistična odprava. Med 20 člani odprave je 8reeolo v alt rifa Družabne pravde Ob 80-letnici Rerum novarum in 25-letnici svojega lista prosi Družabna pravda vse zavedne Slovence za izredni prispevek enega novega pesosa. Za ta prispevek bo vsakdo prejel srečko, ki bo bo božičnem žrebanju državne loterija 1971 nagrajena s pralnim strojem znamke “Liiky” (prva nagrada) in z ute-kočilnikom znamke “Luky”