TA MESEC V SKUPŠČINI Junijsko zasedanje skupščine občine bo 27. junija ob 15.30 Delegati vseh treh zborov bodo med drugim obravnavali: ' - Davčna politika v gospodarski in socialni funkciji na področju drobnega gospodarstva in kmetijstva - Informacija o poslovanju OZD v obdobju januar-marec 1984 - Poročilo o izvajanju dogovora o uresničevanju družbene usmeritve razporejanja dohodka v letu 1983 in v obdobju januar-marec 1984 - Predlog odloka o zaključnem računu o izvršitvi proračuna za leto 1983 - Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov - Sklep o zaključnem računu davkov in prispevkov za leto 1983 - Osnutek odloka o sestavi občinskih komitejev - Osnutek odloka o razglasitvi etnološkega spomenika in naravne znamenitosti v Dolenjih Retjah pri Velikih Laščah - Poročilo o uresničevanju družbenega plana občine Ljubljana Vič-Rudnik za obdobje 1981-1985 za leto 1981, 1982, 1983, v prvem tromesečju leta 1984 z oceno razvoja do konca leta 1984 in prvo oceno možnosti razvoja v letu 1985 - Osnutek odloka o določitvi šolskih okolišev osnovnih šol v občini Ljubljana Vič-Rudnik - Informacija o uresničevanju skupščinskih sklepov o razvoju turizma z nadaljnjimi usmeri-tvami - Informacija o uresničevanju skupščinskih sklepov o razvojnih možnostih drobnega gospo-darstva z nadaljnimi usmeritvami - Sklep o soglasju KSS o ustanovitvi občinske kulturne skupnosti - Sklep o soglasju k statutu občinske kulturne skupnosti ¦»' ¦ ' ' 13. junija zaseda zbor združenega dela Na dnevnem redu bo obravnava - uresničevanja ukrepov ekonomske stabilizacije.............--¦ •¦—-;.........—..... ~.......- -:- - predlog uvedbe začasnega ukrepa družbenega varstva v DO Pohištvo Rožna dolina DOBRI GOSPODARSKI REZULTATI Podrobneje pregledati poslovanje OZD z izgubo Viško gospodarstvo tudi v prvem četrtletju 1984 ohranja ugodne rezultate. Iz obravnave na seji izvršnega sveta je razvidno, da gospodarske organizacije kar po vrsti dosega-jo in presegajo cilje: izvoz blaga se je v primerjavi z enakim obdobjem lani povečal za 29 odstotkov, konvertibilni pa kar za 125 odstotkov, uvoz se je zmanjšal in tako smo v prvih treh mesecih prvič priča pokritju uvoza z izvozom tudi na konvertibilnem področju. Zasluge za take rezultate gredo zlasti Hoji TOZD Pohištvo Polhov gradec, ki je s tretjino občinskega izvoza v prvih treh mesecih presegla pričakova-nja. Med konvertibilne izvoznike se je zapisal tudi IG0, ki se je doslej pretežno usmerjal na klirinški trg. Med desetimi največjimi izvozniki v občini le Iskra Elektrozveze TOZD Elektronika Horjul, llirija Vedrog in Kolinska TOZD Vinocet v prvem tromesečju letos niso dosegle cbsega izvoza v enakem obdobju lani, vsi ostali izvozniki pa so bistveno uspešnejši. Izvoz vsaj v občini Vič že nekaj časa ni več parola, ampak ekonomska stvarnost in nujnost. Industrijske organizacije združenega dela še naprej po-večujejo proizvodnjo. Kljub slabšim rezultatom v lanskem prvem četrtletju je za tretjino večji količinski obseg na začetku letošnjega leta presenetljiv in razveseljiv in vseka- kor tesno povezan z izvozom. Rekorderji so llirija Vedrog, Slovenijales Žičnica, Plutal TOZD Zapiralne embalaže, IK0 TOZD IPKO Podpeč. Doseženi finančni rezultatisovveliki meri posledica hitre rasti cen (pri proizvajalcih so bile v prvih treh mesecih letos v primerjavi z enakim obdobjem lani večje za 59,7%, na debelo 64,4%, na drobno pa 57,4%). Celotni prihodek vi-škega gospodarstva je v primerjavi z enakim obdobjem lani večji za80 odstotkov (Ljubljana69), dohodek za 78 (Ljublja-na 63), pri tem se je dohodek industrijskih organizacij povečeval hitreje (za 91 odstotkov) kot trgovine (za 82 odstotkov). Izguba je manjša kot v enakem obdobju lani, zabeležili pa so jo v desetih orgamzacijah: lliriji Vedrog TOZD llirija, SCT TOZb Opekarne (tudi v celem letu 1983), Hoji TOZD Tesarstvo, Ljubljanskih mlekarnah TOZD Pose-stva, Podjetju za urejanje hudournikov, GG Kočevje- Goz-darstvo Lašče, Ljubljanskih mlekarnah TOZD Strojni obrat Kozarje, Zagradu T0ZD Pleskoobloga, KPL TOZD Komu-nalne gradnje in SGP Grosuplje TOZD Gradbeni polizdelki. V večini organizacij je izguba sezonskega značaja, povzro-čilo pa jo je zlasti izjemno slabo vreme na začetku leta. Zaposlovanje v gospodarstvu stagnira saj se je število zaposlenih v primerjavi zenakim obdobjem lani povečalo le za desetinko odstotka, nekaj hitrejše pa je zaposlovanje v negospodarskih organizacijah, kjer je rast zaposlovanja 1,6 odstotna. Skupaj je bilo konec marca zaposlenih 18.742 delavcev, ki so prejemali povprečno po 24.321 dinarjev čistih mesečnih osebnih dohodkov, ki so bili nominalno resda za skoraj 44 odstotkov višji kot v enakem obdobju lani, dejansko pa za desetino manj vredni. Izvršni svet je ob obravnavi doseženih rezultatov sklenil, da bo podrobno spremljal poslovanje organizaci; ki so imele izgubo lani in v prvem četrtletju ter tistih, ki so poslovale na meji rentabilnosti, spremljal bo likvidnostni položaj organizacij. posebno pozornost pa bo še naprej nameni! vključevanju 0ZD v izvoz, zaposlovanju, rasti koli- činskega obsega proizvodnje in investicijam. Pri tem si bo izvršni svet zlasti prizadeval za pridobitev investitorjev v industrijski coni na Rudniku. Presoja kršiteljev ODni lahka! Izplačevanje osebnih dohodkov v orgamzacijah združe-nega dela je že nekaj časa pod strogim očesom tako SDK-ja kot družbenopolitičnih skupnosti. Vse delovne organizacije morajo izplačevati osebne dohodke v skladu s tem. kakšno maso zanje imajo, če pa to skupno vsoto denarja prekorači-jo, morajo to dejanje tudi opravičiti. To očitno ni tako težko. saj imajo organizacije navadno kar opravičljivo razlago za večjo porabo denarja za OD. težje pa je članom izvršnega sveta. ki morajo vse te razlage in opravičila pregledati. okvirno poznati delo in stanje delovne organizacije in se potem na podlagi zbranih podatkov odločiti, ali je delovna organizacija kršitelj družbenega dogovora o razporejanju dohodka ali ne. Tako živahne razprave o kakšni stvari kot prav o tej na sejah izvšnega sveta že nekaj časa ni bilo. Ko so namreč člani IS o teh stvareh razpravljali na predzadnji majski seji. so ji posvetili precej živahnega časa. Ni namreč vseeno. če prekoračijo maso za osebne dohodke v delovni organizaci-ji, kjer so OD že tako ali tako visoki in obenem delo v DO ni tako dobro kot bi lahko bilo. Prav tako ni vseeno, če to naredijo v delovni organizaciji, kjer dobro poslujejo, imajo pa zaradi že prej nizkih osnov zelo nizke o osebne dohodke. Težko se je odločiti, ali je delovna organizacija, ki je poslo-vala nadpovprečno dobro in ima tudi že vnaprej zagotovlje-no dobro poslovanje, obenem pa imajo delavci osebne dohodke, ki so višji od povprečja v panogi, kršitelj ali ne. Prvi sklep, ki ga je v zvezi s tem izvršni svet sprejel, je bil, da so kar avtomatično kršitelji v tistih delovnih organizaci-jah. kjer se jim ni zdelo vredno (kot kaže), da bi odgovorili na poziv. da naj pošljejo obrazložitev za prekoračitev mase zaOD. Med 22 delovnimi organizacijami, s katerimi so se spopri-jeli filani izvršnega sveta, so bile take kar štiri. Pritempaso člani upoštevali, da je v Slovenijalesovi Žičnici novo vod-stvo (čeprav je še pod začasnim ukrepom družbenega var-stva in da jim je verjetno stvar spolzeia \z rok). Delo članov izvršnega sveta res ni bilo lahko. saj nekatere delovne organizacije prekoračujejo dogovorjeno maso za OD le opazno, celo za manj kot pol odstotka, so pa druge, ki to naredijo v velikem koraku, za 10 ali celo 15 odstotkov- in več. Med orgamzacijami, ki so izplačale višje OD kot bi smele - v letošnjih treh mesecih - so tudi take. ki so dogovor kršile že leta 1981 in 1982, vendar se še do zdaj niso potrudile, da bi denar »poračunale ali vrnile«. Take imajo seveda zdaj še malo večjo prednost pred ostalimi. Se pa človek vpraša, do kakšne meje ta nadzor in tudi odločanje o izplačevanju 00 lahko gre. So namreč organi-zacije, ki bi si zaradi dobrega poslovanja lahko izplačale še celo večje osebne dohodke, kot so si |ih, pa tega niso storile. Po nekaterlh določilih dogovora so maso prekorači-le, po drugih določilih dogovora pa je niso prekoračile. Kaj storiti? Je prav, da je za dobro delo višji osebni dohodek ali je to kršitev? Če bi jih spoznali za kršitelje in bi morali osebne dohodke spustiti na prejšnjo raven, bi bili še tako zavzeti za dobro delo? Smo lahko prepričani, da so dobro delali samo zato, ker so se znašli v težavnem gospodar-skem položaju ali tudi zato, ker tudi družinskemu proraču-nu v teh časih in pri teh cenah ne gre najlaže? Morda iz obeh razlogov in prav je tako. Ob tem se namreč človeku utrne še ena misel. Tisti delavci, ki z dobrim delom na delovnem mestu lahko zaslu-žijo za mirno življenje, ne bodo iskali dodatnih zaslužkov v popoldanskem iasu. Na delo tako lahko naslednji dan pridejo spočiti - in dobro delajo. . V POHIŠTVU DO ROŽNA DOLINA Predlagan ukrep družbenega varstva »Verjetno bo minilo precej časa predno boste v občini spet imeli delovno organizacijo, v kateri se je nabralo toliko zapletov in nepravilnosti kpt v Pohištvu Rožna dolina.« Tako je mnenje družbenega pravobranilca samoupravljanja Ljubljana, ki je predlagal uvedbo ukrepazačasnega družbe-nega varstva v delovni organizaciji Pohištvo Rožna dolina.' V delovni organizaciji, kjer je zaposlenih 26 delavcev, bo potrebna trda roka, da bi lahko iz sedanje, skoraj lahko rečemo, zmešnjave spet naredili delovno sredino, ki bo lahko delala in ustvarjala dohodek. Pravzaprav ni najbolj ipomembno, da je lansko poslovno leto Pohištvo končalo z izgubo nekaj več kot 2,2 milijona dinarjev. Bolj pomembno jeto, daso moteni samoupravni odnosi -kolikorsojih vtej delovni organizaciji sploh imeli. Družbeni pravobranilec samoupravljanja je ob pregledo-vanju »papirjev« namreč ugotovil, da v delovni organizaciji skorajda nimajo zakonsko predpisanih pravilnikov in sa-moupravnih aktov. Kar imajo, pa je staro in tudi neuporab-no, ker ni pripravljeno tako kot bi moralo biti. Prav tako je zaman iskal zapisnike s sej organov samoupravljanja. V letih 1981 in 1982 so se delavci zbrali na zboru delavcev iskupno trikrat, lani pa zaradi izgube kar štirikrat. Predvsem težko pa bo obvladsti sedanje razmere v Po-hištvu. V prvi vrsti se bo treba lotiti odnosa do dela oziroma delovne discipline, doseči bo treba, da delavci na delovnih mestih ne bodp več pili, da ne bodo odhajali z dela, da ne Ibodo »fušali« med delovim časom in da bodo sprejete posle opravljali kakovostno in v rokih. Prav zaradi takega odnosa do dela je prišlo do lanske izgube. Le-ta je bila namreč posledica slabe organizacije dela, slabe kakovosti izdelkov in storitev, nespoštovanje pogodbenih rokov, nediscipline delavcev in premajhnega varovanja družbenih sredstev. 0 uvedbi začasnega ukrepa družbenega varstva v Pohiš-tvu Rožna dolina bodo seveda razpravljali še delegati zbora združenega dela naše občinske skupščine in to kar najhi-treje, saj je vsak dan za delovno organizacijo v sedanjem času in v tem stanju velika izguba. Clani našega izvršnega sveta, ki so o predlogu družbenega pravobranilca samo-upravljanja razpravljali na predzadnji majski seji, so po- udarili, da bi bil stečaj velika zmota, saj so take majhne delovne organizacije s takim programom dela zelo potreb-ne, seveda pa ne take kot je Pohištvo zdaj. Seveda bo najprej treba pripraviti sanacijski program in tudi razvojni načrt za letošnje leto in tudi kratkoročni plan. Tudi teh dokumentov namrefi v DO nimajo - razen nekakšnih smer-nic, ki pa si z njimi nimajo kaj pomagati. Člani izvršnega svetaso poudarili, dase je trebazavedati, da naloga ne bo lahka, saj se je stanje, v kakršnem je 00 sedaj, »zidalo« počasi. Fluktuacija delavcev v Pohištvu je zelo majhna, zato je večina zaposlenih v DO že 10, 15 ali celo dvajset let. Da se bo vsa stvar dobro iztekla, bodo pri postavljanju Pohištva na noge pomagali tudi vodilni delavci nekaterih drugih delovnih orgamzacij te stroke v naši ob-čini. . * Petina zaposlenih je v drobnem gospodarstvu in obrti Zasebno delo oziroma'drobno gospodarstvo ne pomeni le možnosti za boljši zaslužek za lastni proračun, ampak je obenem velik vir dohodka vsega gospodarstva v občini. V lanskem letu smo imeli v občini 20 organizacij združenega dela, ki jih lahko uvrščamo v drobno gospodarstvo, 1.450 občanov je bilo zaposlenih na področju osebnega dela, 747 pa je bilo lani občanov, ki opravljajo obrt kot postranski poklic oziroma kot popoldansko obrt. Teh slednjih je bilo lani kar 107,5 odstotka veft kot leta 1980. To povečanje gre predvsem na račun povečanja števila Ijudi, ki izdelujejo suho robo na območju kmetijske zadruge Velike Lašče, ki je lani izvozila za več kot 17,5 milijona dinarjev izdelkov suhe robe - na konvertibilno tržišče. Z delom posameznih enot je lani drobno gospodarstvo ustvarilo nekaj manj kot 6,5 milijarde dinarjev celotnega prihodka, kar je 13,4 odstotka celotnega prihodka viškega gospodarstva. Enote združenega dela so ustvanle 7,6 od-stotka celotnega prihodka viškega gospodarstva, zasebni obrtniki pa 5,8 odstotka celotnega prihodka gospodarstva oziroma 43,6 odstotka celotnega prihodka drobnega go-spodarstva. Ob tem pa je treba poudariti, da se pojav iz let 1981 in 1982, ko so majhne organizacije združenega dela dosegale relativno boljše rezultate od velikih DO, v lanskem letu ni nadaljeval. Večje težave pri nabavi repromateriala in suro-vin, prostorska omejenost, pomanjkanje povezave med se-boj in večjimi OZD ter nevključevanje v izvoz, so zavrle hiter razvoj. ki se je pred nekaj leti začel. V organizacijah drobnega gospodarstva in v zasebni obrti je bilo lani zaposlenih 20,1 odstotka vseh delavcev v gospo-darstvu. Pri tem pa ne moremo mimo dejstva, da se število zaposlenih pri zasebnih obrtnikih v primerjavi s preteklimi leti zmanjšuje. Leta 1980je bilo namreč pri zasebnih obrini-kih zaposlenega 1,4 delavca, lani pa le še en delavec. Po drugi strani pa se je povečalo število delavnic, kjer je zaposlen en do dva deiavca, prav tako pa se je povečalo število delavnic, kjer ni zaposlen noben delavec (razen nosilca obrtnega dovoljenja, seveda). To velja predvsem za klasične storitvene obrti. Narašča pa tudi število obratoval-nic s tri do pet delavci. Zaskrbljujoč je padec na področju kadrovskega štipendi-ranja, saj so bile lani razpisane le tri kadrovske štipendije organizacij drobnega gospodarstva in zasebnih obrtnikov Oelovne organizacije opozarjajo, da prenasičenost progra-mov in velika obremenitev učencev preprečujeta to, da bi učenci dobili trdnejše praktično znanje. Že leta gospodarstveniki opozarjajo, da je eden od zavi-ralnih faktorjev pri razvoju drobnega gospodarstva prostor-ska problematika. Vse kaže, da se bo končno morda le kaj premaknilo. V industrijski coni RP-2 na Rudniku je za drobno gospodarstvo predvidenih skoraj 14.000 kvadratnih metrov zemljišč za gradnjo obrtnih delavnic proizvodnih dejavnosti kot so galvanotehnika, predelava kovin, plasti-ke... Po idejnem projektu naj bi na tej zemlji dobilo prostor 27 obratovalnic Skoraj končana je tudi skupinska doku-mentacija za gradnjo proizvodnih ali večjih sioritvenih de-lavnic v coni VP-3/3. Letos bo tu že začelo graditi 12 obrtnikov, medtem ko bo v coni VP-4 Plutal možno dobiti lokacijo za okrog 10 delavnic. Kozolec in lipa naravna spomenika! Po naši občini je raztresenih veliko objektov, ki bi zasluži-li (oziroma bi jih kar morali), da bi jih z razglasitvijo za takšen ali drugačen spomenik zavarovali pred zobom časa in morda ne nazadnje tudi pred premalo premišljenimi posegi. prostorskimi načrtovalci ali čem drugim. Vse kaže. da smo pri tem zavili na pravo pot saj nedolgo po razglasitvi Rašice za spomenik prihaja nov predlog: razglasitev Levstikovega kozolca z okolico v Doljnjih Retjah za etnološki spomenik in staro vaško lipo sredi Spodnjih Retij za dendrološki spomenik. Levstikov kozolec ima arhitektonsko, kulturno in priče-valno vrednost. To je dvojni kozolec - toplar iz 19. stoletja, ki je značilen za tisti del Oolenjske, ki že prehaja v Bloško planoto in Notranjsko. Ti kozolci se razlikujejo od drugih toplarjev po tem, da so strože oblikovani in zato izrazito ozki in visoki. Poleg tega pa je zaradi svoje lege pred naseljem ta kozolec tudi vaška značilnost. Ne nazadnje pa je pomembno tudi, da je prav ta kozolec Fran Levstik velikokrat omenjal v svojih delih. Stara vaška lipa, ki stoji v neposredni bližini Levstikove rojstne hiše, ima v višini prsi obseg 710 centimetrov, visoka pa je okrog 20 metrov. Tako kot kozolec je stara lipa znana tudi iz slovenske literature, saj jo je Levstik pogosto ome-njal v svojih delih. , Člani našega izvršnega sveta so ob razpravi o osnutku odloka o razglasitvi teh dveh spomenikov opozorili. da to za lastnika kozolca pomeni, da ne bo smel v prihodnje nič spreminjati brez pnstanka Regionalnega zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki je tako kozolec kot tudi lipo predlagal za spomenik. Določitev šolskih okolišev osnovnih šol Šolski okoliš je zakonsko oblikovano obmoije, iz katere-ga so otroci dolžni obiskovati šolo. Ker to področje v naši občini ni pravno urejeno, je izvršni svel pristopil h kompiek-snemu oblikovanju šolskih okolišev, ki bodo določeni z odlokom. Sprejem odloka pa je v pristojnosti občinske skupščine. Osnove za oblikovanje šolskih okolišev so predvsem ob-stoječi šolski okoliši ter analiza in predlogi šolskih okolišev v Ijubljanskih obiinah. V postopek oblikovanja odloka, ki je še v fazi osnutka. so bile vkljuiene vse osnovne šole v občini, osnovne šole v sosednjih občinah in ustrezni upravni organi občin. ki s svojim okolišem posegajo v območje naše občine oziroma obratno. Osnutek odloka opredeljuje ločeno okoliše matičnih in podružničnib šol. Okoliši primestnih osnovnih šol so opre-deljeni pretežno s krajevnimi skupnostmi. okoliši osnovnih šol na mestnem območju pa so zaradi goste mreže ulic in cest opredeljeni le z mejami okoliSev. Pri osnovni šoli Marjan Novak^Jovo pa so navedene vse ulice po krajevnih skupnostih, ki sodijo v ta okoliš Osnovne šole Dolomitski odred Polhov Gradec, Primož Trubar Velike Lašče. 7. maja Dobrova. ki imajo sedež v naši občini s svojim okolišem posegajo tudi na območje sosed-njih občin. Nekatera območja naše občine pa posegajo v okoliš osnovnih šol s sedežem v sosednji občini Tako bo na primer v Solski okoliš osnovne šole Prule - v Centru -vključeno območje Opekarske ceste do vključno hišnih številk 40 oz. 53. Veliki Štradon. Mala in Velika čolnarska. Ob pristanu, Trnovski pristan in Krakovski nasip.