Acrocephalus 22 (106-107): 121 --  132, 2001
125
sem v bli`ini opazila ~uka, ki naju je zvedavo opazoval. Bil 
je oddaljen 10 metrov. Sprva se mu nisem hotela pripli`ati, 
potem pa sem se le odlo~ila in se mu za~ela pribli`evati. 
Teren je gosto pora{~en. Kljub vsemu sem sem mu pribli`ala 
na vsega 4 metre in ~uk me je ves ~as opazoval. Po natan~nem 
ogledu sem ogotovila, da gre za koconogega ~uka. Uspelo mi 
ga je tudi fotografirati. Po 20 minutah opazovanja je ~uk {e 
vedno sedel na isti veji.
Dijana Mohar, Preglov trg 5, 1000 Ljubljana
Mali skovik Glaucidium passerinum
Pygmy Owl – three (3) individuals in a solid fir-beech 
Abieti fagetum dinaricum forest at Goteni{ka gora 
(900 m a.s.l.) on August 20th 1999, and breeding in 
a hole of a trembling poplar Populus tremula some 3.5 
m from the ground in a spruce Picea abies forest at 
Livold (480 m a.s.l.) on May 17th 2000 (Ko~evsko, 
S Slovenia)
Malega skovika na Ko~evskem bolj poredko sre~am. V 
zadnjih letih vsega dvakrat. Prvi~ 20.8.1999, ko sem 
v sklenjenem jelovo-bukovem gozdu Goteni{ke gore na 
nadmorski vi{ini 900 metrov opazoval tri male skovike. 
Eden se je stalno ogla{al tako, kot bi druga dva prosil za 
hrano. Verjetno je bil poletenec, ~eprav je datum razmeroma 
pozen. Dne 17.5. naslednjega leta sva z Markom Trebu{akom 
na{la duplo velikega detla v trepetliki Populus tremula, kjer 
je gnezdil mali skovik. Trepetlika je v smrekovem gozdu v 
bli`ini naselja Livold v Ko~evski dolini na nadmorski vi{ini 
480 m. Duplo je tri in pol metre od tal in obrnjeno proti 
vzhodu. Drevo stoji blizu gozdne ceste. Lokacijo sem {e 
dvakrat obiskal. Na predvajanje posnetka se je samec burno 
odzval in priletel v bli`ino. Pod duplom je bilo veliko perja 
kralji~kov Regulus sp. in plezal~kov Certhia sp. V letu 2001 
mali skovik ni gnezdil v starem duplu. Na istem deblu, le 
meter vi{e od omenjenega dupla, je to leto veliki detel izdolbel 
novo duplo in speljal mladi~e. Lokacija gnezda je zelo nizka, 
{e posebej, ~e primerjamo podatke iz atlasa gnezdilk na{ih 
sosedov Avstrijcev, kjer je absolutna ve~ina malih skovikov 
ugotovljena med 800 in 1600 m nadmorske vi{ine [Dvorak, 
M., A. Ranner, H.M. Berg (1993): Atlas der Brutvögel 
Österreichs. Umweltbundesamt & ÖGV, Wien].
Miro Peru{ek, Jurjevica 2a, 1310 Ribnica
Podhujka Caprimulgus europaeus
Eu­ro­pean Ni­ghtjar – 3 territorial birds in a clear cut 
of Scotch Pine Pinus sylvestris at Kungota near Ptuj on 
July 3rd 2001; a new breeding site at Dravsko polje 
(E Slovenia) 
Uspe{no popisovanje podhujk s posnetkom na DOPPS-
ovem mladinskem ornitolo{kem taboru v Dornberku junija 
2001 me je vzpodbudilo, da preverim status podhujke v 
gozdovih rde~ega bora Pinus sylvestris na Dravskem polju. @
e pred tem sem domneval, da bi podhujke lahko gnezdile ob 
daljnovodih, ki potekajo ~ez gozd v bli`ini Kungote pri Ptuju. 
Tja sem se odpravil 3.7.2001. Nedolgo zatem, ko sem stopil 
iz avtomobila, sem zasli{al podhujkino brnenje, na razdalji 
manj kot 300 metrov pa sta se ogla{ala {e dva (2) osebka. V 
nasprotju s popisovanjem na Primorskem so me podhujke 
tu ve~krat obletele in pri tem s perutmi ustvarjale zna~ilne 
tleskajo~e zvoke, ~eprav jih nisem izzival s posnetkom 
ogla{anja. Nato sem obiskal {e dve drugi lokaliteti, kjer 
pa podhujk ni bilo. V Ornitolo{kem atlasu [Geister, I. 
(1995): Ornitolo{ki atlas Slovenije. DZS, Ljubljana] lahko 
preberemo, da se raz{irjenost podhujke v Sloveniji proti 
pri~akovanju ne pokriva z raz{irjenostjo borovih gozdov. 
Dokaz za to bi lahko bili beli lisi na Dravskem polju in 
ve~jem delu Gori~kega. Pri~ujo~i podatek ka`e, da to vsaj 
za eno obmo~je ne dr`i. Preprosta razlaga bi lahko bila, da 
podhujka na tem obmo~ju `ivi `e od nekdaj, le da je bila 
spregledana. 
Matja` Ker~ek, Kungota pri Ptuju 44, 2325 Kidri~evo
^ebelar Merops apiaster
Eu­ro­pean Bee-eater - 7 individuals flying above 
Gaj{evsko jezero in N-NE direction on May 19th 
2001 (NE Slovenia)
Dne 19.5.2001 sva z mo`em na preizku{eni pre`i ju`no 
od jezera zasli{ala ogla{anje ~ebelarjev. Postajalo je vedno 
glasnej{e in naposled sva jih le zagledala visoko v zraku. Bilo 
jih je sedem (7), razigrano so se spreletavali na vse strani 
in pri tem vendarle ohranjali glavno smer potovanja proti 
S – SV. 
Ana Klemen~i~, Ormo{ka c. 45, 9240 Ljutomer
^rna `olna Dryocopus martius
Black Wo­o­dpecker – new wide hole made in 45 
cm thick healthy beech Fagus sylvatica in a managed 
Dobrava forest during February 1st and 14th 2001; a 
month later the beech was cut down (Ljutomer, NE 
Slovenia)
V mrzlem jutru 14.2.1997 sem se peljal s kolesom na obhod 
gozda v Dobravi. Z veseljem sem zagledal na bukvi Fagus 
sylvatica na novo izdolbeno duplo ~rne `olne, ki ga pred 14 
dnevi {e ni bilo. Duplo je bilo v 45 cm debelem drevesu 8 
m visoko, ovalne oblike in obrnjeno proti vzhodu. Okoli 
1 meter nad njim je bilo {e eno, vendar {e ne do konca 
126
Iz ornitolo{ke bele`nice / From the ornithological notebook
izdelano. Pod duplom so do 5 metrov stran od debla le`ale 
iveri, dolge do 6 cm, debele pa do 1 cm! @al je ~ez mesec od 
bukve ostal le {e {tor, kajti lastnik gozda jo je posekal. Na 
{toru ni bilo niti sledu o trohnobi v drevesu, kot sem najprej 
domneval. To pomeni, da sta si `olni izdolbli dupli v ~isto 
zdrav les in te`ko si predstavljam, kak{no mo~ in kak{no 
»trdo« glavo sta morali imeti. Na `alost v tem primeru 
zastonj.
@eljko [alamun, Stara Nova vas 3b, 9242 Kri`evci pri Ljutomeru
Breguljka Riparia riparia
Sand Marti­n – colony in a sand bank of the Mura 
river with 107 holes (80 active) at Srednja Bistrica on 
July 6th 2001 (NE Slovenia)
Dne 30.6.2001 sem pre{teval gnezda mestnih lastovk 
Delichon urbica pod mostom ~ez reko Muro med Razkri`jem 
in Srednjo Bistrico. Pogledal sem {e po reki navzgor in poleg 
mestnih in kme~kih lastovk Hirundo rustica opazil {e nekaj 
breguljk. Odpravil sem se po bregu in 200 m od mosta na 
levi strani Mure opazil pe{~eno steno s kolonijo breguljk. 
Pe{~ena in `e zara{~ajo~a se stena je dolga dobrih 50 m, 
visoka do 1,5 m. Na{tel sem 90 lukenj. Dne 6.7.2001 jih 
je bilo `e 104, po moji oceni vsaj 80 zasedenih. Breguljke 
so imele tudi nekoliko sre~e, saj je bila v ~asu gnezdenja 
gladina Mure nizka, tako da so se lahko speljali tudi mladi~i 
iz najni`jih lukenj. Gnezditev je zanimiva, ker iz regulirane 
notranje Mure v Sloveniji skoraj ni objavljenih podatkov. 
@eljko [alamun, Stara Nova vas 3b, 9242 Kri`evci pri Ljutomeru
Skalna lastovka Hirundo rupestris
Crag Marti­n – small group of Crag Martins catching 
insects on January 15th 2001 in the vicinity of the 
[empeter Hospital near Nova Gorica; second winter 
record for Slovenia after the first wintering of this 
species in 1999/2000 at Nova Gorica (W Slovenia)
Dne 15.1.2001 je o~e opazoval skalne lastovke, ki so lovile 
`u`elke v bli`ini bolni{nice v [empetru pri Novi Gorici. Ko 
mi je to povedal ob vrnitvi domov, sem takoj vzel knjige v 
roke. O~e mi je lastovke opisal in pojasnil, da so bile bolj 
~okate oblike in sive barve. Po teh podatkih je nedvomno 
{lo za skalne lastovke. Zvedel sem, da so jih nekaj tednov 
pred tem opazovali tudi v Novi Gorici. Gre za drugi zimski 
podatek o skalni lastovki po njenem prezimovanju v zimi 
1999/2000 v Novi Gorici [Mikuleti~, J. & B. [tumberger 
(v tisku): Prezimovanje skalne lastovke v Hirundo rupestris v 
Sloveniji. Acrocephalus].
Toma` Berce, Pre{ernova 9, 5294 Dornberk