G fUlae	prcr«««* v
uoituli^- ila*'*«*
y*» - ■
'if'

Í"?3tsl98 pisim* ? get®*ÌJSl.
Haroinfna
;*.Sa letno 30 Din, polletna 15 Dil, — ss inozemstvo íetna 60 Die,
C'isamezn« Stev. 1 Sin
UREDN!ŠTVČT~UPRAVA : fri g. Jos. fenico v M. Soboti telefon številka 8.
S Nit. y*4. pešto.s àrsa. fS,34S
u&a|a «»salso nodello
IV, S.ETO
Murska	15. decembra 1935.
Cena fsglasov
Na oglasni strani; cela stran 606 Din, pol strani 300 Din. — Cena Sä-aiim oglasom do 30 besed 15 Din Tgaka beseda vei 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. P:'i večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA ? Murski Soboti.
^©kopisi se ne vraiai© ŠTEV. 50
Da se razumemo!
Zadnje „Novine" prinašajo v rubriki „Politični pregled" pod naslovom : „Vodstvo JRZ v so-boškem srezi", sledeče : Mislimo, da se po raznih časopisaj popu-noma namenoma piše neresnice od vodstva Jugoslovanske radikalne zajednice v sobočkom srezi. Tak tüdi zadnja Murska 'Krajina zna povedati, da nekši časopisi pišejo, da je vodstvo JRZ v sobočkom srezi prevzeo zdaj g. poslanec Benko. Murska Krajina ne pove če je to istina aii ne, zato istino mi povemo. S tem, da je g. Benko v zadnjem časi piestopo v Belgradi v klub po-slancov JRZ, s tem je on na zahtevo toga kluba i z dovoljenjem vodstva stranke postano član sreskoga odbora JRZ za sobočki srez. Predsednik organizacije za soboški srez je pa g. Bajlec i ma tedaj vodstvo stranke za ta srez g. Bajlec."
Nedolžnega zavijanja oči, udarjanja s pestmi po mizi češ : „Samo jaz govorim resnico in jo dvigujem visoko v nebo, ker se tega drugi ne upajo", delitev milosti in pokroviteljskih nasvetov na levo in na desno, vsega tega str.o pri Novinah že navajeni in nas prav nič ne preseneča V silno napotje pa jim je sedaj zopet naš zadnji članek, ali bolje rečeno sam g poslanec Benko, ki na žalost ni tako ustvarjen, da bi se ustrašil ropotanja črensov-ske falange. Novine in njihov najožji krog so se zibali že v prijetnih sanjah, da imaju v žepu dekret za politični monopol nad našimi kraji. No, pa se je obrnilo malo drugače in v tem je vsa velika bolest častitljivih „Novin".
Nihče ni zanikal in tudi ne bomo zanikali, da je g. Bajlec predsednik sreske organizacije JRZ. V to se M. Krajina noče in tudi ne bo vmešavala. Še več : želimo celo, da svoje delo tako izvrši, kakor so to drugi Verovali, ko so mu poverili ta posel. Oporekati pa moramo načinu pisanja Novin o osebi g. poslanca Benka, ki izzveni v čudnem povdar-ku : „Poslanec, sprejeli smo te v našo družbo in te milostno trpimo v našem krogu". Iz silnih višin torej glejmo na njega, mi gospodje, ki imamo vajeti ljudstva v rokah. Kar imejte to zavest in v
zadoščenje nam je, da je ljudstvo malo drugačnega mišljenja. Sedaj ste se lotili organiziranja in spravljate ljudi v organizacijo. Dokler pa gospodje ne bodo domov prinesli uspehe na gospodarskem polju, bo stala vsa stavba na peščenih tleh. To je pa druga plat zvona ! V večih krajih našega sreza se sedaj tudi ustvarjajo organizacije J. R. Z. po navodilih poslanca g. Benka. Po pisanju Novin pa bi se moralo sedaj s tem delom prenehati, započeto delo uničiti in čakati na g. Baj» leča, da on pride in jo zgradi, ker je samo on za to poklican.
pristopajo v radikalno stranko, a druga z pristaši slovenske ljudske stranke v okvirju J R. Z. Ali bo to privedlo do zaželjenih uspehov, ki jih brezdvoma tudi „Novine" želijo, novi osnujoči se politični^ formaciji J. R. Z.
Čas bi že bii, da bi se gotovi gospodje v naših krajih že slednjič zavedali, da J. R. Z. ni samo bivša slovenska ljudska stranka, nego je danes nova politična organizacija, katere namen ni da bi se ozkosrčno organizirala. Bazirati mora na najširši osnovi, ter stremeti za tem, da pridobi širok kader članov in so-
Kakor nslašč ali kaj, pa ho- delavcev, ki so potrebni pri delu čejo nekateri vedno pozabiti, da': za normalizacijo današnjih poli-so v J. R. Z. vendar tudi radikali, tičnih razmer. Ako pa bi se ne-
ki imajo tudi svoje pravice in
katere osebe iz te stranke hotele
zahteve. Po pisanju „Novin" bi odstraniti, kar je več kakor očitno potem nastal razcep, oziroma dve iz pisanja Novin, bodo gotovo ti organizaciji: epa z pristaši prei^4Jjudje našli nova torišča in svoja šnje radikalne stranke in onih, ki ] mesta za politična udejstvovanja.
POLiCIKfl
Pri zadnji amnestiji je bilo pomilciČenih okreg 15 000 ijudi, zaradi gozdnih krivic, to je samolastnega prisvajanja gozdov, odnosno sečnje v teh gozdovih, pa okoli 8 do 10 tisoč-Poslanca Stajič in Lszié ki pripadat« zemijoradniški skupini, sta izstopila iz Jevt cevega kluba sn bosta ustanovila svoj klub.
Na praznik zedinjenja je bil odkrit spomenik biagopokojnemu kra iju v Tužlš.
Nad 300.000 ljudi je preteklo nedeljo prisostvovalo svečanemu od kritju spominskega svetilnika, ki so ga zgradili v Splitu v spomin r a kralja Uje-dinitelja. Sla?ncsii je prisostvoval tudi kraljevi namestnik dr. Perovfc, minister za telesno vzgojo Komnenovič in predsednik senata dr. Tomašč
Zrn našega poslanika v Sof.ji je Imenovan pomočnik zunanjega mi nistra Sturm JuriS č
V Zagrebu se bi hioral te dni sestati poslovni odbor združene opozicije, ki ga tvorijo po en delegat štirih giavn'h političnih skupin: demokratske, zemljoradniške, radfčevske in priblčevičevske. Iz Beograda pa je pri spel ie delegat demokratske stranke, a še ta le po — informacije. Šele ko se bo ta vrnU v Beograd, bo del srbi-janske združene opozic je, na osno?! njegovih poročil, sklepala o tem, ali in kedaj naj se nadaljujejo službena pogajanja.
„Do konca teg® meseca se
bodo spremeniie uprave vieh okrožnih uradov za zavarovanje delavcev. Vlada bo skrbela, da pridejo v urade zastopniki nacionalnih ljudi, želi pa, da bi sodelovali tudi zastopniki opozicije." Tako je izjavil novinarjem minister Komnenovič
Preteklo nedeljo je imela JRZ po vsej državi vei shedov in konferenc. Vei ji shed je bil v Daruvarju, na katerem je govoril minister Jankovi c V Ktuševcu in pa v Varni so bš;e ifažne konference.
Srbski del izienparlamentarne opezicije je imela velik shod v Via-dičinem hanu, kjer je poročal o političnem položaju Joca Jovanovič, ki je v slojem govoru zahteval svobodne volitve Drugi shod! so še bili v Nššu in v Bjelovaru.
Zagrebška opozicija je imela preteklo nedelja kar dvajset političnih shodov. Dr. Maček tudi tokrat ni nikjer nastopil.
Dosedanji bsnovinski svet dravske banovine je bil z odlokom notrarJega ministra razpužčen in ime novani so bili novi člani, skoro sami pristaši JRZ.
Srbijanski del opozicije bi rad organiziral skupno politično stranko, ker so ljudje že siti raznih konferenc ter raznih političnih shodov, od katerih nimajo ničesar. Dr. Maček pa skupne politične stranke noče.
Vlada je sklenila med drugim
tudi sledeče : da se izda uredba na predlog pravosodnega in trgovinskega ministra, o prekinitvi zastarelosti kmetijskih menic, da. se karteli in podobne ustanove postavijo pod državno konr troia in, da minister za pošto, brzojav in telefon izda potrebne ukrepe za moderniziranje in izpopolnitev telefonskega prometa v državi.
Da bi se obnovila socialno-demokratsfca stranke, je bilo v zadnjih let'h že več poskusov. Vsi so se slabo končali. Sedaj baje namerava to poskusiti še enkrat g. Sreten Jaklič iz Sarajeva.
Kraljevi namestniki in člani vlade so bili v zvezi s proslavo prvega decembra odlikovani. Red sv. Save I. stopnje je dobil med drugimi tudi dr. Miha Krek, minister brez porifelja.
Predsednik češkoslovaške repub. Massaryk je zaradi visoke starosti in bolezni odstopil, ter je priporočal kot svojega naslednika zunanjega ministra dr Beneia.
Več bombnih atentatov je bilo v Atensh pred stanovanji znanih ve-nizelistov, Vsi ti stentati pa so imeli le demonstrativen značaj proti izdani amnestiji in ni bii od nj h nihče ranjen.
Belgijski kralj je prišel v London, kjer je baje skušal posredovati med Anglijo in Italije.
Italija Francija-Nemčija se naj bi po pisanju nekega italjanskega lista združili, da bi se osvobodili angleškega diktatorska, S tem bi tudi postali pravi gospodarji Sredozemskega morja. To so italjanske želje, ki se najbrže ne bodo nikol- uresničile.
Anglija noče odnehati od sankcij In jih hoče brezpogojno razširiti žudi na petrolej in druge predmete.
Abesinski cesar je rekel, da Abesinija ne odstopi niti ped! svoje zemlje. Etiopija je bila 2000 let samostojna država in zato tudi sedaj ne aiore priti pod tuji jsrem.
Itašjani sami priznajo, da so jim Abesšnci zaplenili neko aviofeolono. Ker aiso mogli spraviti Etiopci po boju zaplenjenih 24 tovora h avtomobilov naprej, so j;h polili z bencinom in zažgali.
Povsod v Italiji nabirajo zlato. Prebivalstvo Milana je nabralo za italjanski zaklad 600 kg zlata in 1300 kg srebra.
Italjanska letala so metala bombe na boin'šnice v Desie. Mnogo ranjencev je našlo pod razvalinami smrt. Vest o napadu na bolnišnice je izzvala po vsesa svetu silno ogorčenje, nad načinom italjanskega bojevanja.
Med Abeslncl in ltaljani je prišlo do hudega boja severno od Dola. Na obeh straneh je obležalo na bojišču 1600 mrtvecev.
Proti severni fronti se naglo pomikajo velike, dobro oborožene abesin-ske armade. Med predstražami se že vrše spopadi na vsej črti. V najbližnjih dneh bo prišlo do hudega bojevanja.
Abesinci so v zadnjam času dobili veliko orožja in municije iz Evrope, na potu pa so že nove pošiljke in sicer : 200 000 pušk, 1000 revolverjev, 400 strojnic, 200 metalcev min in 500000 topovskih nabojev in granat. Abesinska vojska pa že sedaj razpolaga z : 600 težkimi strojnicami, 25 000 pušk, 100 000 brzostrelnimi puškami, 15 milijon patron in z več kot 3000 strojnicami.
Novi Slani banskega sveta
Notranji minister je razrešil, razen enega, vse člane banskega sveta in imenoval nove člane. Med drugimi so bili razrešeni sledeči :
za okraj Murska Sobota : Kuharja Štefana, posestnika, mlinarja in pred sednika občine v Puconcih ;
za mesto Murska Sobota : Kodra Antona, notarja v Murski Soboti;
za okraj Dolnja Lendava : Erjavca Mihaela, posestnika v Bratoncih.
Z rešenjem istega datuma in številke je notranji minister postavil med drugimi za člane tudi sledeče:
za okraj Murska Sobota : Bačiča Franca, posestnika in vodjo posojilnice v Gornji Lendavi ;
za mesto Murska Sobota: Bajleca Franca, odvetniškega pripravnika v Murski Soboti;
za okraj Dolnja Lendava : Klekla Josipa, župnika v pokoju v Crensovcih.
Izvoz naše živine v Italijo
Pri izvozu naše goveje živine posebno bikov je nastal velik zastoj. Avstrija uvoz vedno bolj omejuje, v Italijo pa, kamor se je svoje dni precej izvozilo, danes tudi ni mogoče pošiljati živine, toda ne radi sankcij, diktiranih od Društva narodov v Ge-nevi, temveč radi težav, ki jih dela Italija sama. Visoka uvozna carina, kontumac za našo živino in težave pri
izplačilu, izvoz naše živine v Italijo popolnoma onemogoča.
Tu se širijo govorice, da mi radi sankcij v Italijo nemoremo več izvažati živine, med tem, ko jo pošilja Madjarska cele vlake. To pa ni res. Navzlic sankcij je izvoz živine še vedno dovoljen, prepovedan je samo izvoz vprežne živine v Italijo (konjev, oslov, mul, kamel), glej Službeni list št. 93.
Domete vešči
Ljutomerčani gostujejo v Murski Soboti
Po izredno uspeli vprizoritvi Gogoljeve komedije v 5 dejanjih „Revizor", na domačem odru, se je odločil dramski odsek Sokol-skega društva v Ljutomeru, da gostuje z isto igro v Murski Soboti. Igra sama ne rabi nikakega priporočila, da so pa v Ljutomeru dobri igralci se je marsikdo že sam prepričal, saj spadajo po izboru že odigranih iger, ki so žele največje uspehe, k najboljšim diletantskim družinam onkraj Mure in so v marsičem enakovredni poklicnim igralcem. Gostje iz Ljutomera pa nam bodo istočasno vrnili obisk našega dram. odseka, ki je v njihovem krogu našel največje razumevanje in pravi bratski sprejem. Prepričani smo,( da bomo znali ceniti obisk dragih gostov in da se bomo polno-številno udeležili njihove predstave.
Predprodaja vstopnic je v trgovini Hahn. Cena: 12, 10, 8, 5 in 3 Din. Stojišče 2 Din. Začetek predstave bo ob pol 9. uri zvečer.
in
Kontrola mer v Mariboru sporoča, da se bode vršilo pregledovanje in žigosanje sodov pri postajah za kontrolo sodov in sicer v Murski Soboti dne 10. in 11. januarja 1936, dne 7. in 8. februarja in dne 12. in 13. marca 1936.
mimo ms
Topo vdana v svojo težko usodo, ždi v teh dneh, stavba z tablo „Otroški vrtec", ob Aleksandrovi cesti. Na njeno streho je padlo prokletstvo in neizprosno je zapisana usodi, da po valovih nekaterih uličnih jarkov, ki imajo svoj rezarvosr na dvorišču (e stavbe, odplava v neznano smer, boljšemu In lepšemu življenju nasproti. Kdor misli, da bomo na ta način prišli najlažje in najhitrejé do funduša, se silno moti. Tudi usoda tega prostora je že zapečatena : Da ne bi voda odtekla, bomo napravili cementen okvir, nabavili si bomo labode in sredi mesta bomo imeli lepo urejen ribnik, ki nam ne bo v nobeno sramoto, pač pa v ponos. Tako bomo eno vodno napravo, priključili drugi, ribnik sredi mesta bo le izpopolnjeval kopališče v Fazaneriji.
Človek nehote premišlja, če se ni mogoče voda napeljala na dvorišče otroškega vrtca, radi otrok, radi zabave. Prostor je kaj primeren. 'Z obeh straneh so ceste nagnjene proti dvorišču, tako da mokrega elementa nikoli ne primanjkuje. V poletnih mesecih naj se otroci igrajo z peskom, ob slabih vremenih pa ob vodi. Otroci ljubijo spremembo Le to je nerodno, da v sedanjem času ne bi bilo priporočljivo vsakoršno skakanje in igranje rb ribniku v kopalnih hlačkah in oblekcah. Tudi vrt-narice, četudi bi se izdalo tozadevno navodilo, se bi bržkone protivili, da bi oblekle kopalne obleke. Pa bi koa:aj bilo Sicer sega voda za enkrat samo malo višje od gležnja in je prehod preko dvorišča do vrat zasiguran z dolgimi deskami, ki so položene na opekah. In škoda bi tudi bila, da bi se vsem pasantom odvzela svojevrstna zabava: prijetno nihanje v brluzgi, čofotanje in nenaden poplah preko robo« čevljev, do toptttr "trog In suhih nogavic, tako prijetno žečka po podplatih, da se moraš nehote glasno zasmejati. In kdo bi kratil naši deci in odraslim, ki imajo tamkaj opravke, nedolžnega in cenenega veselja. Pa bi kdo rekel, da je kljub vsemu temu le malo nevarno, da bi se prehladili. Nemogoče! Če bi že res taka nevarnost obstojala, se bi vendar panili gospodje, ki imajo to na skrbi, katerim je gotovo pri srcu zdravje naših otrok in bi ukazali : Bazen pri otroškem vrtecu odstranimo ! Samo kakšen naivnež bo mislil drugače. Potem pa je tudi to: deca bogatejših starišev ima dobra obu-
vala, če se pa kljub temu zmoči, gre domov in se preobleče. To delajo tako dolgo, da se jim vsaj deloma posreči, da pridejo suhi na drugi breg. Pri siromakih pa je vse bolj enostavno: če se zmočijo prej ali pozneje, je vseeno. Otroci pa so tudi mnogo bolj utrjeni in jim take malenkosti ne škodujejo. Zakaj bi potem tamkaj kaj popravljali ? Škoda denarja. Nekaj desk In še nekaj opek, pa bo dobro. Do meseca julija itak ni več dolgo, do takrat bo pa najbrže že tudi voda upadla.
fTlurska Sobota:
—	Odlikovanje. Predstojnik tukajšnjega sodišča g. dr. Slavko Š u m e n j a k je bil odlikovan z redom * Jugoslovanske krone IV. stopnje. K zasluženemu priznanju zaslug z najvišjega mesta, naše iskrene čestitke 1
—	Izpit. Pred tehnično komisijo banske uprave v Ljubljani, je te dni položil strokovno stavbarski izpit g. Sraka Štefan, diplom, tehnik pri tuk. cestnem odboru. Našemu domačinu, ki jff prvi položil tovrstni izpit, z najboljšim uspehom, naše iskrene čestitke I
—	Zborovanje. Prejšnjo soboto se je vršilo v tuk. Sokolskem domu zborovanje učiteljstva mursko- soboškega sreza. Zborovanju, katerega se je udeležilo učiteljstvo od blizu in daleč, je prisostvoval tudi sreski šol. nadzornik g. Velnar. Zbrano učiteljstvo je predvsem obravnavalo aktuelne društvene zadeve, na dnevnem redu pa je bil tudi referat učit g. Sočičia o ustroju in pomenu zadrug. Prihodlnje zborovanje bo zopet meseca januarja.
—	Sejm. Letošnjemu miklavževemu sejmu je bilo vreme silno slabo naklonjeno. Kljub temu pa so se v Soboto zgrnili ljudje od blizu in daleč in kupčije so bile prav živahne. Že v zgodnjih popoldanskih urah so ceste zadobivale zopet svoje vsakdanje lice. Razgubili so se ljudje, odšli pa so tudi. sejmarji, ki so povprečno bili z izkupičkom zadovoljni.
Najlepša BOZféfia darila
ter okraski za božično drevo (lastni, sveži specijelni izdelki) se dobijo po
dumping ceni samo v slaliiiarni
S ID 0 H1311 NOVilli, MURSfifl SOBOTA.
27
FerjanM. Razp0tje
Življenje pa ni šlo mimo Kate kar tako. Oplazilo jo je s prvo bridkostjo, ko je iz Galicije prišlo pismo, da je oče zmrznil v zametih. Borna bajta, ki so jo imeli v najemu, četrt ure iz mesta, je bila polna joka in kričanja. Od žalosti izmučena mati je le še hlipala, jokala se je Kata in njena sestra in brat, ki je komaj segel do roba mize. K lakoti se je priselila v kočo še nema bolest, ki je iz vseh sten silila na četvorico. Očetov klobuk na omari, njegova vojaška slika nad mizo, njegova ponošena suknja, v katero je zlezel brat, da so se mu roke Egubile v rokavih in so se mu krajci opletali okrog kolen, grčavka za pečjo vsa siva že praha in polna pajčevine, zložena mašna srajca v omari in še tisoč malenkosti je govorilo o mrtvecu, ki se je tepel z mrazom v Karpatih,
dokler mu v očeh ni osteklenelo večno vprašanje : Zakaj ?
Trda in neusmiljena je bila roka življenja, ki je odpahnila dver koče, prijela najprej Kato in jo sunilo k cesti, ki se spenjala v hrib. V tretjem kolenu, iz materine strani, je bil posestnik Kerin, ki je več iz usmiljenja kot iz potrebe vzel Kato k hiši, kjer mu je nekaj let garala le za hrano, za tujo streho nad glavo, ki jo je varovala mraza in vročine, za božično obleko in za par nerodnih in vedno prevelikih čevljev. Kata mu je bila takrat hvaležna, četudi je bila vsaka drobtinica kruha, prekvašena z nojem ni poznala 15 letna deklina visoko ceno življenja, ne dragocenosti potnih srag, ki so se nevidno zarile v grunt, da je bolje rodil, se prilepile na hlevske stene in rosile na živino, da je uspevala in rastla, kar bodi Bogu zahvaljeno. še v temelje hiše so silile, do hrastove mize, na katerem je
ležal ržen kruh, okrogel in visok, nad katerim je čuvala že zakajena božja martra v kotu.
Šele ko je bilo Kati že devetnajst pomladi, ji je domači hlapec Feliks odprl oči in ji dokazoval, da je njeno delo pri hiši več vredno kakor vsakdanji kruh, obleka iz cenenega blaga in čevljev. In ko je Kerinu k novemu letu plašno rekla, da bi primaknil še nekaj denarja, je ta jezno vzrojil, udaril po mizi in govoril o nehvalež-nosti in o nekem sorodstvu. (Do takrat še ni nikdar imel te besede na jeziku, niti ne v mislih.) Nekaj drobiža pa je le odštel, ga porinil proti sredini mize, se obrnil in zapustil sobo. Plašno je stegnila Kata roko po denarju in ko ga je držala med prsti, ji je postal čudno težko in novci so se svetlikali med redkim papirjem, praznično in vsiljivo. Spoštovanje do denarja je zakrilo vse druge misli. Vrednost teh kovancev in pisanega
papirja ji je bila velika. Vsak drobec je bil ves njen, bolest sključenega hrbta je bila v njih, žgoča bolečina raztrganih žuljev je kričala iz papirja in kovine... Majhen kupček denarja v njeni dlani je bil kakor grob njenih mladostnih ur, in kskor pest, ki je i vedno tako neusmiljeno padla v sanje dekleta, ki se še krčevito drži podbojev pri vratih, ki vodijo v življenje... Kakor je sklenila, tako je tudi napravila : svoje borno bogastvo je odnesla k materi. Že dela in skrbi sključena ženica se je nasmejala glasno in gr-grajoče. Kata pa se je pognala zopet v delo in če so ji kolena klecala od naporov, se je zmislila na hrastovo mizo, na kateri leži njen denar, za šipami pa je sneg, tam kraj okna pa koledar, živopisan in kričav, z rdečo eno pod sabo, ki raste in raste, da se zadeva stropa in tal, ter objema gospodarja in njo ...
—	Dar. Za siromake občine Murska Sobota je daroval g. ban 500 Din. V iste svrhe je daroval naš poslanec g Benko 1000 Din. Visokim dobrotnikoma, ki naj služita tudi drugim za vzgled, v imenu najbednejših našega kraja, iskrena hvala 1
—	Miklavževo. Letos, ker je pač sobota padla na 7 december, je prišel Miklavž na prireditev Kolo jugo-slov. sester z majhno zakasnitvijo. Prireditev, ki je že postala v našem kraju tradicionalna, je privabila številno občinstvo v vse prostore hotel Krona, Prireditvi je med drugimi odličniki prisostvoval tudi poslanec g. Benko. Posebno itevilno so bili navzoči tuk. rezervni in aktivni oficirji, ki so v okvirju miklavževanja tudi priredili svoj zabavni večer. Razpoloženje vsega večera pa je dvignila vojaška godba iz Varaždina, ki je poleg plesnih, pred-našala tudi nekaj koncertnih koma-madov, ki so žele pri publiki največje priznanje. Mikiavž pa je bil letos iz redno darežljiv in dolgo je trajalo, preden se je iznebil svojega nebeškega tovora. A kdor ni pri Miklavžu imel sreče, se mu je gotovo nasmejala pri «rečolovu, ki je deial vso čast s svojimi krasnimi darili, med katerimi so prevladovale vezenine, Prireditev, ki je tako lepo uspela, zasluži vso priznanje prirediteljic Kola jugoslov. sester predvsem pa agilni predsednici ge. Narandž cevi. Trud, ki so ga položile v deio, ki naj bi bilo prineslo dobiček, v podporo naše siromašne dece, je bil gotovo poplačan, ob razumevanju plemenite akcije s strani našega občinstva.
—	Najlepia darila sa Božična praznike; Družabne igre. Pripovedne knjige. Knjige za barvanje. Domino. Šah. Dobite najceneje v veliki izbiri pri IZIDOR HAHN trg. z papirjem M. Sobota.
—	Lutkovna predstava. Gotovo se bo deca razveselila ob novici, da bo v nedeljo, dne 15. t. m. ob 15. uri v Sokolskem domu zopet lutkovna predstava. Vprizorila se bo pravljična igra „Čarobni svet". Stariii, privedite Vaše malčke in jim nudite nekaj veselih in brezskrbnih ur. Otroci Vam bodo hvaležni. Vstopnina običajna.
—	Nesreče, Brezposelni delavec Piberčnik Franc, doma iz Varaždina, je baje po neprevidnosti prekoračil državno mejo. Ker se na klice službujočega graničarja ni ustavil, ga je ta po službenih dolžnosti obstrelil. Strel je dobil v pleča. Njegove poškodbe so težke. — Cuk Helena, tri letna hčerka dninarja iz Kapce, je tako nesrečno padla s postelje, da s je pri tem zlomila roko. — Z občutnimi poškodbami na glavi so pripeljali v bolnišnico dninarico Cimer-man Frančiiko iz Vogričevec. Zajemala je vodo pri vodnjaku pa ji je udaril ročaj kolesa pri vretenu z vso silo v glavo. — Vsi ponesrečenci se zdravijo na kir. oddelku tuk. bolnišnice.!
—	Umetnik, ki slika z nogo. Po uspelih raztavah po vseh večjih krajih naie države, je prispel v Mursko Soboto siikar-invalid Aleksander Klein,
ki je razstavil v stari kavarni „Krona" kolekcijo svojih slik. Razstava, ki bi brezdvomno zaslužila mnogo večje pozornosti s strani tuk. občinstva, je bila izredno zanimiva v svoji umetniški dovršenosti. Vsakdor, kdor je videl številna olja, iz katerih je žarela vsa duša od Boga nadarjenega umetnika, pa je nehote klonil pred krutim dejstvom, da so b;le vse te umetnine naslikane z nogo. Traged ji Kleino-vega življenja, slikarja umetnika, ki je bil oropan svoje moči, s katero je dal duška svojemu umetniškemu hotenju, kloni vsakogar v silnem spoštovanju do njega, ki je z naporom vseh svojih sil podredil svojo nogo neizprosni volji, da na platnih tolmači občutja človeka umetnika. Molče sedi pred stojalom, njegova noga s čopičem mu z vso sigurnostjo drsi po papirju in ustvarja pokrajino, iz katere diha življenje. V nekaj minutah je slika gotova in njegov sin že zopet napenja papir, za prihodnjo sliko ... Tragedija umetnika je v osebi Aleksandra Kleina devetkrat križana . . . Le nekaj dni je bil pri nas, odpravil se je zopet naprej v svet, na svojo doigo romarsko pot, ker tako zahteva življenje, ki je ravnalo z njim tako kruto in neusmiljeno ...
Čudovito Ciste ORION aparate,
najpopolnejše holand. Stera aparate
dobite v prvi prekmurski strokovni radiodeiavnici NEMEC J.
—	Osebna vest. Ing. Wenko, živinorejski referent banske uprave v Ljubljani je premeščen za kmetijskega referenta v Gornji grad.
—	Čajanke S. K. Mure. Na željo svojih članov in prijateljev, bo priredila Mura ob zimskih nedeljah popoldne ob 4 uri v restavraciji g. Faflika čajanke. Prva čajanka bo v nedeljo, dne 15. decembra, na katero vabi prijatelje neprisiljene zabave odbor S. K. Mure.
—	Zahvala. Za plemeniti dar, ki ga je prejelo društvo od g. bana ob priliki njegovega obiska v M. Soboti, najlepša hvala v imenu onih siromakov našega kraja, ki bodo te podpore deležni. — Kolo jugoslovanskih sester v Murski Soboti.
—	Smrt. V 47. letu starosti je nenadoma preminul g. Titan Anton, poljedelec, doma v Mojstrski ulici. Pokojni je bil v zadnjih letih član uprave občine M. Sobota. — Preminula je Šivilja Kožic Rozalija iz Male Kaniže. Preostalim naše iskreno so-žaljel Naj sveti pokojnikoma večna luč !
—	V prejšnjem mesecu so umrli
v tukajšnji bolnišnici sledeči : Kutnjak Nikolaj, 41 1. m. posestnik, Brezovac. — Maruško Ivana, dninarica 69 1. Crešnjevec. — Kerec Marija 34 1. žena prog. delavca, MaSkovci. — Rajtar Florjan, 80 1. dninar, Turnišče. — Vu-kan Terezija, 50 1. dninarica Borejci; Franko Ludvik, 26 1. dninar, Murska Sobota. — N. v m. p l
—	Tišina. Tukajšnji orožniki so prejšnji petek aretirali 6 c'ganov. Njihova vest je precej težka. Pred kratkem so vlomili v neko trgovino na ozemlju sosednje Avstrije. Odnesli so prucejšnjo množino manufakturnega blaga v izdatni vrednosti. Čaka jih zasluženo plačilo.
—	Sv. Sebeščan. Prejeli smo: Z ozirom na dopis v 47. štev. „Novin* z dne 24. XI t 1., Vas naprošam, da objavite v Vašem tedniku sledeče pojasnilo: Licitacija premičnin pokojnega g. župnika je bila prostovoljna in neprisiljena, kot bi se lahko sklepalo iz dopisa. Ako pa je pokojni zapustil tudi kaj dolga, je to privatna zadeva, ki javnosti ne zanima, najmanj pa g. dopisnika „Novin". G. dopisniku pri poročamo, da v bodeče objavlja v .Novinah" aktualnejše dogodke naše fare, nego da izgublja čas na nepomembnem pisarjenju. Uredništvu „Novin pa svetujemo, da objavlja tudi pojasnila, ki se tičejo raznih dopisov in da jih ne meče v koš, kot se je to zgodilo pojasnilu na dopis „Sv. Se beščan" v 47. štev. z 24. XI
—	Prosenjakovci. V državni narodni šoli v Prosenjakovcih se je pričela proslava drž. praznika ob 8 uri. Nazoči so bili predsednik občine, gasilska četa v Prosenjakovcih in razen tega še mnogo občanov. G šol. upravitelj je imel lep govor, v katerem ie razložil pomen 1. decembra. Ob tej priliki je bila prva božja služba v kraju Selo (pri žandarm. stanici v Fo-knvclb.) Te slavnosti so se udeležili prostov. gas. četa iz Čikečke vasi in SelO, ter predstavniki občine in mnogo občanov. G župnik Darvaš je imel molitev za 1. december, temu pa je sledila služba božja v kateri je tudi razložil pomen našega največjega državnega praznika.
SOKOL
Čuvajte Jug oslavijo I
Vsemu članstvu!
V	Sokolskem domu (v mali dvorani) se je osnovala čitalnica. Ista je odprta dnevno od 18. do 21. ure ; ob nedeljah in praznikih pa od 11. do 22. ure.
V	soboto, dne 14. XII. 1935 gostuje pri nas dram. odsek Sokolskega društva Ljutomer z igro „Revizor", na kar vse članstvo še posebej opozarjamo.
Prihodnja lutkovna predstava bo v nedeljo, dne 15. XII. 1935 ob 15. uri. Vprizori se pravljična igra „Čarobni cvet — zlati cvet". Pripeljite malčke 1
Vse br. četne uprave prosimo, da pravočasno pošljejo vse izkaze, ki zapadejo koncem leta. (Glej zadnjo okr. župne uprave.
V	zadevi sklicanja občnih zborov se dotična okrožnica nanaša samo na društva ; za čete velja sklep okrožja, kot je bil objavljen z zadnjo okrožnico.	Zdravo 1
Sokolska Četa v Puconclh. 1. december je za našo sokolsko deco in naraščaj vsako leto najlepših praznik. Ljudje so se na prisrčne svečanosti z lepimi telovadnimi točkami skozi nekaj let — že tako privadili, da v veselem pričakovanju napolnijo šolsko sobo do zadnjega kotička. 2 leti odkar pa je naša četa novo zaživela je vse posebno slavnostno. Sokolska prisega odraslih, ki jo polagajo na ta narodni praznik, daje svečanost globoko in prisrčno resnost. Kakor lani, je bil tudi letos program skrbno pripravljen. Posebno prisrčno je bila sprejeta pozdravna pesem najmlajšega bratca Juleka. Ugajale so vaje „Poleti sivi Šokole", moška deca s puškami, deklice z „Lutkami",
j naraščajnice z rožami. (Vse na muzi-I ko.) Žal da nimamo primernega odra. i Upali bi se sicer tekmovati z marši« i kom. — Najbrže je pridno in veselo i rajajočo deco videl Miklavž. Nič čud-i nega, da ga je ganilo to iskreno pra-j znovanje domovinskega praznika. Zato i je v sredo zvečer prišel tako lep kot i ga še nismo videli. Njegova peklen-i ska spremljevalca nista imela moči ! nad deco in 37 je bilo kar bogato od-j darjenih s šolskimi potrebščinami.
iifowarJ»
Olimpijske igre v Berlinu'
(Nadaljevanje.)
Tudi pri drsanju imamo hitrostne tekme. Na olimpijskem programu so hitrostna drsanja na 500, 5000 in 10.000 m. Kljub temu, da se doseže pri drsanju Često hitrost preko 50 km na uro, ne privabi hitrostno drsanje toliko gledalcev kot umetno. Vzrok leži v načinu tekmovanja, kajti vsled tehničnih ovir tekmujeta neposredno le dva in dva tekmovalca ter ter končni rezultat se določi šele posredno, na podlagi primerjave dosešenih rezultatov.
V	hitrostnem drsanju igrajo že dolga leta vodilno vlogo Švedska, Finska in Norveška. Sicer se je pri zadnjih olimpijskih igrah odrezala najboljše Amerika, vendar pa je bil način tekmovanja v Lake-PIacidu za Evropejce nenavaden, tako, da zadnja Olimpijada ni pokazala pravega razmerja moči. šele na nevtralnem terenu v Gartnisch-Partenkirchnu se bo odločila hegemonija v umetnem drsanju.
Zimski šport ima tud svoj „nogomet", to je hockey na ledu, ki je brez dvoma najhitrejša igra moštev.
V vsakem moitvu igra 6 igralcev
(vratar, 2 branilca, 3 napadalci), ki skušajo z zavitimi palicami spraviti okroglo ploščo v nasprotnikova vrata.
V	hockeyu veljata za favorita Kanada in Amerika. Toda v zadnjih letih so pod roko kanadskih trenerjev tudi evropske države silno napredovale in borba na Oiimpijadi bo nadvse ogorčena. Izmed evropskih držav je treba predvsem omeniti Češko, ki je preteklo nedeljo porazilo s „kanadskim" rezultatom 7.0 dobro nemško reprezentanco. Prav dobri so pa v hockeyu tudi Švedi, Švicarji, Avstrijci, Madžari, Angleži ter Poljaki.
Naši tekmovalci v drsanju ne bodo igrali na Oiimpijadi važne vloge, edino Slovenci Schwab, Thuma in mladi Sernec bi nas lahko zastopali v umetnem drsanju, sicer se pa tudi oni, vspriči ogromne mednarodne konkurence prav gotovo ne bodo mogli plasirati. Naši hitrostni drsalci so še takorekoč začetniki in tudi hockey je začela gojiti šele pred nedavnim ljubljanska Ilirija. (Dalje.)
Lep uspeh prekmurskega športnika
Na internacijonalnem prvenstvu Donavske banovine v table tenisu, je dosegel dolgoletni član SK Mure Horvat Koloman, za odličnim ljubljančanom Marinkom, častno drugo mesto. V doublu sta zmagala zasluženo Horvat in Marinko.
skoro nora pisalna rroaa SV miza iz karkaškega
oreha. CENA NIZKA. — Naslov se izve t Prekmurski Tiskarni M. Sobota. . ,
TRGOVSKI LOKAL
se izda v Cerkveni ulici v Murski S«boti. Naslov se pove v Prekmurski Tiskarni.
Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski S°boii.
Trgovine v nedeljo pred Božičem in Novim letom.
V	nedeljo pred božičem t. j. 22. decembra In v nedeljo pred novim letora, t. j. 29. decembra t. 1 lahko ostanejo trgovski obrati po potrebi tudi ves dan odprti, ker morajo biti na Božič in novo leto ves dan zaprit.
Na gornje opozarjamo vse p. n. trgovce h celega sreza.
Uprava Združbe trgovcev v Murski Soboti.
Izvoz živine in živinskih proizvodov.
Po poročilu urada za nadzorstvo nad izvozom živine in živinskih proizvodov, pešiljatvam žive perutnine v Nemčijo čez Avstrijo ni več treba prilagati tovornim listom posebne izjave nemške vlade, da bo Nemčija te po-šlljatve sprejela v vsakem primeru, tudi če bi prispele v okuženem stanju.
Slovenski kmet je najbolj zadolžen.
Kako lažnive so vesti o bogastvu Slovenije, najbolj dokazuje statistika o kmečkih dolgovih, ki jo je Izdala Priv. agrarna banka. Po tej statistiki znašjo dolgovi (v milj. Din) : v do navski banovini 1683, v dravski 1192, sa-skš 1185. primorski 839, drlnsks 625, zetski 496, vtbasfci 328, morav-ski 320 in vardarski 209 ali skupno v vsej državi 6879 milijonov Din»
Na posamezno kmečko hišo pa odpade dolga :
V	dravski banovini 19.386 Din. v donavski 19 014, v primorski 12 976, zetski 8638, savski 7444, drinski 6676, vardarski 6371, moravski 5591, in vrbaski 3851 dinarjev. Slovenski kmet je torej najbolj zadolžen in je prejel od Priv. sgrarne banke nsjmanj posojil. Kredit je dobiva! slovenski kmet predvsem od svejih kreditnih zadrug.
Trgovanje z markami iz privatnega kliringa se je začelo.
Na borzah se je znčela v ponedeljek kupčija z nemškimi markami iz privatnega kliringa Tehnika poslovanja je ista, kakorina je bila z italjan-skimi klirinškimi nakazn'cami. Uvoz niki nemškega blaga morajo plačati 50% svojih dolgov z odkupom terja tev naših izvoznikov v Nemčijo.
Nemške klirinške nakazn ee so se ponujale n? borzi v Zagrebu no 15.10 do 15.25 dinarjev, končno pa je bil določen srednji tečaj za marVo iz pristnega kliringa na Din 15 25.
V	zasebnem kliringu je torej marka za približno 11 5% cenejša ko marka po uradnem kliringu.
Seja centralnega predstavništva
Koncem novembra t. 1. je bila v Sarajevu seja centralnega predstavništva zvez trgovskih združenj Jugo slavije, pri kateri priliki je bila tudi ustanovljena zveza trgovskih združenj
V	Sarajevu. Seja je bila dobro obis kanfi, Iz Slovence se je udeležil seje predsednik Zveze Josip Kavčič.
sí;» V popolni soglasnosti so biii sprejeti in predebatirani ti sklepi:
Dnevni red kongresa, ki bo v maju 1936 v Zagrebu, ostane isti, kakor je M določen na nameravani letošnji kongres v Zagrebu. Posamezni referati se bodo predebatiraii na prihod nji seji centralnega predstavništva, ki bo v drugi polo ici januarja v Splitu. Takrat se bo v Splitu tudi ustanovila
Zveza trgovskih združenj za primorsko banovino.
Po obširnem referatu predsednika Saviča o stanju gospodarstva ter dopolnilnih poročil delegatov o stanju gospodarstva v posameznih banovinah, so se obravnavali razni aktualni problem«, nakar se je nadaijevaia raz-pravna o vprašanju socšjalnega zava rovanja trgovcev in o kreditnih orga-nizscijah, ki naj bi se ustanovile v korist trgovstva ns principu sair-opo moči. Sklenjeno je bilo po vsestranski debati, da se debata o tem predmetu nadaljuje še na prihodnji seji, ko se zberejo še potrebni podrobni podatki.
Nato se je razpravljalo o razpisu volitev v Zbornice. Sklenjeno je bilo, da se vsi trgovci pozovejo. da čim najbolj aktivno sodelujejo pri volitvah Tako se bodo tudi najbolje spoznale pomanjklivosti novega volilnega reda.
Daljša razprava se je razvila o kmetskl zaščiti.
Kcnstatiralo se je. da so ostale vse resolucije kongresa v Skoplju in Centralnega predstavništva, le mrtve črke na papirju, pa čeprav so se dostavile vsem odločujočim činiteljem. Terau, tako važnemu in more se reč', usodnemu vprašanju našega naroda, se ni posvetila potrebna pažnja. Mesto enostavne iß praktične rešitve, ki so jo predlagale gospodarske organizacije, da se naejreč najprej izdajo potrebne ?zpremembe zakona o prisilni poravnavi in o konkurznem postopku, ter da se individualno po sodiščih rešuje o razdolžitvl In plačilnih olaj • šavah vseh dolžnikov, torej tudi kmetovalcev, je bila izdana komplicirana in na hitro roko sestavljena uredba, po kateri se ne more to veliko vpra šanje ugodno rešiti niti za dolžnika, niti za upnika. Ker je to vprašanje ostalo nerešeno že četrto leto, trpi vse narodno gospodarstvo veliko škodo, poleg tega pa propada tudi morala ljudi, prav tako pa tudi zaupanje, da so posli popolnoma zaostali in da. je ves promet nad vse oviran. Dejstvo, da morajo pošteni in varčni ljudje trpeti máterijalno- škodo zaradi onih, ki so se lahkomiselno zadolžili, ubija vsako zaupanje v posle. Da se zopet požive posli in da zavlada zopet za upanje, je potrebno, da so zakoni objektivni, sod šia pa pravična.
Nato se je razpravljalo
o novem zadružnem zakonu.
Konstatiralo se je, da bi ta zakon v svoji sedanji redakciji ne same ogromno škodoval svobodni trgovini, ki je danes radi svobodne tekme in individualnega tveganja nujno potrebna, temveč bi s svojim podpiranjem gospodarsko neizučenega osobj.i do končno uničil trgovino. Trgovstvo je iato mnenja, da je treba proizvajalno in kreditno zadružništvo podpirati, vse druge vrste zadružništva pa je treba odpraviti. Tega ne zahteva sa mo interes trgovine, temveč tudi gmotni in moralni interes vsega naroda. Skozi stoletja preizkušeno načelo svobodne ponudbe insvobodnega poipraševsnja, je najboljši regulator gospodarskih odnošajev in najbolj pravično merilo za določevanje vrednosti blaga. Vse,
kar ie privilegirano v gospodarskem pogledu, uničuje moralo in ovira pravilno zamenjavo dobrin.
Nato se je konstatiralo, da so ponekod davčne uprave Imenovale, kot svoje zastopnike iz vrst davčnih zavezancev, samo odvisne in nesposob ne ljudi. Finančni minister se zato naprosi, da imenujejo davčne oblasti, kot svojega treijega zastopnika, ki je iz vrst davčnih zavezancev, samo osebe, ki jih prediggajo gospodarske organizacije.
Ponovno se je v razpravi o industrijskih prodajalnicah irs veleblagovnicah kcnstatiralo, da so ta velika podjetja ustanovljena večinoma s tu jim kapitalom In škodljiva za naše narodno gospodarstvo. Trgovci in vsi mali gospodarski ijudje ne morejo ra zumeti, komu v korist se dovoljuje to bogatenje iujcev na račun naših malih ljudi.
Daljša debata se je razvila tudi
z aradi vedno bolj razširjenega
krošnjarstva. Ugotovilo se je, da se oblasti ne brigajo za izvrševanje določb obrtnega zakona in da ne preprečujejo krošnjarstva, kgkor bi ga morale. Ugotovilo se je nadalje, da se pri izdaji novih obrtnih listov ns zahtevajo z zakonom predpisani dokazi o strokovni sposobnosti prosilcev. Nekatere upravne oblasti izdsjajo kar na svojo roko dovoljenja za krošnjarenje po vsej državi in za vse predmete. Preti nabavljalnim zadrugam, ki delajo tudi z nezadružniki se ne postopa, kakor bi se moralo, ter se ti ne obdavčujejo tako, kot samostojne trgovine.
Ko je biia razprava o vseh teh točkah končana, se je sklenilo, da se ne izglasujejo nobene resolucije, temveč nsj predsednik Savič z osebnimi intervencijami doseže, da se bodo na seji izražene zahteve trgovstva upoštevale.
Opr. št. J 359/35 -7.
Dražbeni oklic
Dr.e 14 jamarja 1936 ob 10 uri bo pri podpisanem sodišfu v sobi štev. 18 dražba nepremičnin : hiše m njive zemljiškaknj. Zenkovci vi št. 250. Centina vrednost 6400 Din. najmanjši ponudesc 4266 Din. 66 p
Pravice, ki bi ne pripuščale draž be, je oglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku, pred začetkom dražbe, steer bi sé jih ne moglo več uveljaviti glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na dražbeni oklic ; ki je nabit na uradni deski tega sodšia.
Sresko sodišče b Murski Soboti, odd IV. 3/12. 1935.
Opr. št. J 357/35- 6
Dražbeni oklic
D >e 16 januarja 1936 oh 10. ur! bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. !8 dražba nepremičnin : hiše «n vrta. zemijišira knj. M. Sobota 2/16 vi. ši. 178 Ceniina vrednost: 2032 Din. Najmanjši ponudek: 1355 Din 50 p.
Pravice, ki bi ne pripuščale drsž-be, je oglasiti s.dišču najpozneje pri dražbeaem naroku, pred začetkom dražbe, s'eer bi se jih ne moglo več uveljaviti giede nepremičnin v Škodo zdražitelja, k! je ra?na! v dobri veri.
V	ostalem se opozarja na drsi beni oklic, ki ie nabit iia uradni de sii te g ; s dišcu.
Spesilo sodišče v Murski Soboti,
odd. IV. 3/12 1935
BRZA POSTANSKA UNIJA
ÜDVÜL MAIL LIHE m 3UŽH0 AMERIKO
Brszi!i|o*Uraguay* Argen-tinlo>Chile Peru
Informacije brezplačno pri glavnom zastopstvu
ZAGREB, Hinm
novo Wertheim,eno-DiagaillVi krilno s trésorom ter pult z brušenimi steklenimi ploščami ugodno
2 prodamo. Naslov v upravi lista. --
Vinsko posodo
sknpno okrog 300 hI raznih velikosti ugodno 2 prodamo. Naslov v upravi lista.
Naročajte in oglašajte v „MURSKI KRAJINI !"
ŽEVLJAEJI.
"K R O J A i I
"in ŠIVILJE
REDKA PRILIKA
I
Nekoliko komadov šivalni strojev le*oročai, flach in krojaških po izredno nizki ceni predam. Zahtevajte takoj ponudbo,
da ne bo premožno !	tj
POZOR!
I
Dospele so vse smučarske potrebščine.
Ogiejte s* zalogo. Cene zelo nizke.
RADIO APARATI PHILIPS IN HORNYPHON
po najnižji ceni na 18 mes. odplačilo. V Vašem interesu je, da zahtevate čimprej ponudbo.
ÍTIVAU ERNEST in tehnUnih predmetov
MURSKA SOBOTA