Novo mesto, 9. novembra 1954
Ceno 10 din
Etcv. 44
Leto V.
Lastniki in izdajatelji: Okrajni odbori SZDL Črnomelj, Kočevje in Novo mesto. — Izhaja vsak petek. — Urejuje uredniški odbor. — Uredništvo ln uprava: Novo me-Ito, Cesta komandanta Staneta 25. — Poštni predal 33. — Telefon uredništva ln uprave 127. — Tekoči račun pri Mestni hranilnici v Novem mestu 616-H-T-24. — Letna naročnina 480 din, polletna 240 din, četrtletna 120 din, — Tiska Tiskarna »Slovenskega poročevalca« v Ljubljani.
Tednik okrajev Črnomelj, ^ ^
•ovo mesto
mm
OD TEDNA DO TEDNA
Neki naš karikaturist je on-dan narisal karikaturo, s katero je prav posrečeno zadel sedanji svctovnopolitični položaj. Mir je udobno sleknjen na ležalnem stolu in bere vesele, humoristične knjige. Za njim stoji njegova skrbna varuhinja OZN in mu ponuja osvežujočo pijačo ... Naslov karikature se glasi »Prvič na počitnicah«.
m res, sadnje čase Je po svetu čedalje manj govora o »hladni vojni«, ki je grozila, da se bo vsak hip spremenila v tem ali onem delu sveta v »vročo«. Bojni hrup na Koreji in v Indokini je potihnil. Nevarno obstreljevanje kitajske obale ln otoka Formoze je prav tako prenehalo. Kaže, da je imel pri tem velik delež indijski ministrski predsednik Nehru, ki je nedavno obiskal Kitajsko in Imel tehtne razgovore t Mao Ce Tungom ln ču En Lajem.
Ureditev tržaškega vprašanja je nedvomno omogočila izboljšanje odnosov med Jugoslavijo In Italijo. Seveda pa je nadaljnji napredek teh odnosov predvsem odvisen od tega, kako in koliko bodo spoštovali pravice tržaških Slovencev, ki so prišli pou Italijo. Dejanja italijanskih oblasti v Trstu po priključitvi pad niso izraz razumevanja ca pravice Slovencev. Po pravilu objavljajo vse uradne razglase, okrožnice in podobno samo v italijanščini, čeprav je to navzkriž s določbami narodnostnega statuta. Razen tega del tržaškega tiska še naprej hujska zoper Slovence, dela razne Izpade, ki niso prav nič v prid odnosom, kakršni bi morali biti med sosedi.
\a zasedanju Generalne skupščine OZN v Nevv Yorku se je zgodilo te dni nekaj nenavadnega, do nedavna skoraj neverjetnega. Pet velesil se je prvič po letu 1946 sporazumelo o tem, kakšno pot je treba ubrati, da bi zavrli tekmovanje med velesilami v oboroževanju, prepovedali atomsko in vodikovo bombo m tudi '.'cer občutno omejili oboroževanje. Resda niso dosegli soglasje o bistvu vprašanja, temveč le o načinu, kako se ga bodo v prihodnje lotili. Sporazumeli so se, kot temu pravijo diplomati, o proceduri. Bilo pa bi nespametno zanikati, da to ni pomemben uspeh. Ce bi ga podcenjevali, bi bilo škodljivo, če bi ga precenjevali — bi zidali gradove v oblakih. Skratka, drži, da pomeni to lep napredek v delu Združenih narodov, res pa je tudi, da je ovir in zaprek na pot? 'r cilju 5e precej.
Nase razglabljanje o dogodkih v minulem tednu pa bi bilo nepopolno In enostransko, če ne bi poudarili rodi uspehov, ki jih žanje naša zunanja politika. Pri tem mislimo predvsem na normalizacijo odnosov z vzhodnimi deželami. Voditelji Sovjetske zveze ln ostalih vzhodnih držav so, kot je videti, pripravljeni — drugače kot prejšnja leta — urediti odnose % Jugoslavijo na enakopravni podlagi. Naša država je za to. Tako je #r rtritle do Izmenjave diplomatskih predstavnikov, do trgovinskih pogajanj ln sporazumov, rdaj se v Beogradu razgovar-Jajo o Izmenjavi filmov z ZSSR, navezani pa so bili tudi Iportnl stiki. V Sovjetski zvezi ln ostalih vzhodnih državah so razpustili emigrantske organl-tacije, ukinili njihove Časnike ln radijsko postalo, prenehali mo gon to proti socialistični Jugoslaviji. Sovjetska zveza Je prlpoznala sporazum o Trstu, kar vse priča, da se je sovjetska zunanja politika spremenila, vse to je seveda popuščanja mednarodne napetosti v prid.
Spričo lega pa se oglašajo na Efthodfl nekateri krogi, ki menijo, češ da se za vsem tem skrivajo pasti, da gre samo za spletke. Naš predsednik Tito je tem in takim ljudem v svojem zunanjepolitičnem ekspo-«eju pred Zvezno ljudsko skupščino takole odgovorit: »Toda mar lahko to zadevo presojamo samo s te strani? Mar moramo celo dejstva presojati z nezaupanjem? Ce je sploh kdo poklican soditi o tem, tedaj smo to ml; r, nafimi Izkušnjam) Imamo največ pravice do tega. ker »Miimo presoditi, kaj je spletkn Ih kaj pozitiven korak«
VREME
■a čas od 5. do 1«. novembra
Med & In 7.. okrog 11. novem-hra ln zlasti med 14 tn 17. de-|e*Je. Oftnle dnt suho vreme. Največja oMaJ/lev okrog 15. novembri.
OB TEDNU RDEČEGA KRIŽA
Poročila delegatov občinskih m vaških odborov Rdečega križa na plenarni konferenci v Novem mestu pričajo, da je postal Rdeči križ zares množična organizacija, ker .pridobiva čedalje več aktivnih članov, ki so ponekod že razveseljivo razgibali vasi in ceJo občine.
Število rednih članov se je dvignilo nad 5400, v samem Novem mestu jih je okrog 1800, v občini Miirna 441, v Žužemberku 155 itd., zaostaja pa Je Suha krajina, ki .pa rudi kliče po zdravi pitni vodi, spe v Velikem Gabru in Veliki Loki, Trebelno pa čaka, da bi pitna voda kar sama od sebe pritekla.
Podmladek šteje nad 4000 članov
V Tedna RK bodo ssitematicno po zdravstvenih delavcih pregledani pomladkarji, po vsem okraju bo več zdravstvenih predavanj, zvezanih t kulturnimi .prireditvami.
Pri pomladku se razvija propaganda za mednarodno dopisovanje. Ker odslej organizacije Po-mladka RK ne bodo nič več odvajale članarine, temveč bo vsa ostala njim. te bo delo Pomladka
8 plenarne seje konference RK v Novem mestu |
Delo Rdečega Uri^a za napredek vasi
bolj razmahnilo in bodo sami lahko organizirali koristne akcije, n. pr. nabavo zobnih ščetk, ustanavljanje h i g. kotičkov itd.
Rdeči križ podpira od jetike ogrožene bolnike in jim omogoča zdravniške preglede.
Doslej največja akcija Jugoslovanskega Rdečega križa, zdravstveno prosvetljevanje ženske mladine, je v preteklih dveh letih kljub težavam zelo uspelo. Vse kaže, da se bodo tudi letos dekleta odzvala klicu Rdečega križa, da naj nekaj ur na teden žrtvujejo za svojo izobrazb*, za svoje zdravje in za blaginjo in zdravje vseh. Letošnji program na tečajih za izobraževanje ženske mladine, •je Se boljši, kot je bil poprej. Novi predmeti, pripravi jamje zdrave in okusne hrane s preprostimi sredstvi, vzgoja za družino in zakon, nega bolnika itd, bodo prav gotovo pritegnili dekleta. Napredna dekleta, ki obiskujejo naše tečaje, so napovedale boj zaostalosti in škodljivi starokopitnosd z babjeverstvom, nečistoči in neredu v gospodinjstvu, vsem boleznim, pa rudi kronični bolezni našega ljudstva — pijančevanju.
Akcija RK za male asanacije
je zadela naio vaško zaostalost v živo. Zdaj šele prihaja na dan, kako neverjetno zastarele nazore •imajo še vedno po vaseh glede na gnojilno vredno« gnojnice na polju in travnikih in glede na njeno škodljivost, če se preteka ,po odprtih jarkih in počasi pronica dalje v zemljo in pod površjem v talno in izvirno vodo.
Zahteva po pitni vodi Je tako velika, da se marsikje ne vprašajo, ali bo ta voda zdrava ali ne. Na Ravnah (in podobnih primerov je I« več) mi je žena na vprašanje, ali stadenčnica ob deževju smrdi, odločno potrdila, da smrdi po gnojnici. Ko sem si o-gledal gnojišče nad izvirkom studenca, ki so .predstavljala cela jezerca gnojnice, in sem razložil, da gnojnica ob večjih padavinah pronica v zemljo in izvirno vodo in da moramo najprej urediti gnojišča in narediti gnojnične jame, je bilo ženski žal, kar je poprej priznala. Hočejo imeti vodo, pa čeprav se izvirek napaja tudi z gnojnico. Pa vendar — tudi tukaj so končno spoznali, kaj Je prav. In tako prodira počasi spoznanje, da so posebej pri nas, na kraškem ozemlju, predpogoj za
Sedaj je čas za odpravo slabosti v organizacijah SZDL
O pripravah za občne zbore In volitve novih odborov SZDL v novomeškem okraju smo že poročali. Kot prva naloga je bilo sklicanje občinskih konferenc, na katere so bili povabljeni predstavniki vseh organizacij in društev iz območja občine. Te občinske konference bodo v teku tega tedna končane. Druga naloga v zvezi s pripravami na občne zbore so seje vaških odborov SZDL, na katerih je prav tako zaželjeno sodelovanje tudi ostalih organizacij in društev. Sejam vaških odborov bodo sledili predvolilni sestanki vseh članov, tem pa občni zbori z volitvami.
Kot najvažnejša naloga vseh organizacij in društev pa J» pred temi občnimi zbori razširitev in utrditev osnovnih organizacij SZDL. Potrebo po razširitvi organizacije in poživitvi dela v njej so več ali manj pokazale vse dosedanje občinske konference.
Na splošno so občinske konference izpričale, da so vodilni člani organizacij ln društev pravilno razumeli poziv okrajnega odbora SZDL na skupno delo za čimboljšo Izvedbo občnih zborov. To lahko trdimo tudi za nekatere kolektive, kot je n. pr. Kremen. Na večini občinskih konferenc je še posebno prišlo na dan, da je v organizaciji SZDL mnogo premalo ljudi ter da smo dosedaj vprašanju vključevanja novih članov vsi posvečali mnogo premalo pažnje. Sklepi okrajnih vodstev
posameznih društev ln organizacij, da se vsi člani kolektivno vključijo v SZDL, so v večini primerov ostali le na papirju. Tako so na konferenci v Sentrupertu ugotovili, da je na primer od približno 130 članov gasilskega društva le 30 članov SZDL. Celo člani invalidske organizacije niso obenem vsi člani SZDL. Podobno je tudi v drugih organizacijah, pa ne samo v tej občini, pač pa tudi drugod. Pri takem stanju ni čudno, če je v okraju komaj dobrih 40% vseh volilnih upravičencev včlanjenih v SZDL. Da so vsi volilni upravičenci obenem tudi člani SZDL imamo do sedaj primer le v Suhado-lu pri Brusnicah in še nekaterih vaseh.
V občini Gotna vas so kmetje opomnili, da je tu veliko ljudi, ki so se vključili v delo in so verjetno tudi člani sindikalnih organizacij, niso pa člani SZDL. To je napaka kolektivov in sindikalnih organizacij. Kdor je vključen v napore za zgraditev socializma, ta spada v organizacijo, to pa so vsi naši delovni ljudje. Danes samo za razne špekulante in škodljivce ter odkrite sovražnike naše poti v socializem, (take je treba tudi izključiti, kjer so se vrinili) ni mesta v SZDL, za vse ostale pa je članstvo v Socialistični zvezi ne samo dolžnost, pač pa tudi čast.
Prav sedaj pred občnimi zbori je potrebno, da pregledamo članstvo In pridobimo
Gradbena dejavnost v Kočevju
Široko razmahnjena gradbena dejavnost v Kočevju, ki se je začela lansko leto, se letos nadaljuje. Naj omenimo samo najvažnejše gradnje, zlasti stanovanjske.
Poleg poslopja, kjer so uradi OLO, bo kmalu zrasla do podstrešja velika stanovanjska zgradba, ki bo dala stanovanje dvanajstim družinam. Predračun za graditev Je okrog 30 milijonov dinarjev. Hiša bo v surovem »tanju dograjena Se letos.
Rudnik rjavega premoga bo tudi pomagal omiliti stanovanjsko stisko, ki je zaradi vedno novega dotoka delavcev čedalje bolj pereča; zgradil bo 12-sta-novanjskl blok. Stavba bo v surovem stanju kmalu pod streho.
Asfaltiranje ceste Kočevje— Rudnik naglo napreduje ln bo novo urejena cesta kmalu Izročena prometu.. Tudi ureditev jezu na Rinil lepo napreduje.
Pomembni uspeh so dosegli kleparji. V kratkem se bodo preselili v novo delavnico, ki so jo zgradili UMos. Dela pri graditvi vodovoda Slovenska vas— Kočevje so začasno zastalo zaradi revizije gradbenega načrta. Bril ko bo to opravljeno, bodo nadaljevali z deli. Vredno Je udd omenit!, da Je Kočevje leto« uredilo za svoje najmlajše prav lepo ln prostorno otroško
Kakšne gradnje ima Kočevje v načrtu? Pripravljajo se načrti za novo sodno palačo, ki bo stala nasproti zgradbe OLO. Tu nekje bo zraslo tudi poslopje za zdravstveno ustanovo. Prihodnje leto nameravajo začetd graditi kemično tovarno, načrti so v delu. Ta tovarna bo za Kočevje ln vso Kočevsko Izrednega pomena. V teku so tudi priprave za graditev velikega valjčnega mlina.
To Je le bežen prikaz dela In načrtov v mestu Kočevju. Do nedavnega Se zanemarjeno mestece se čedalje hitreje razvija v novo mesto z lepimi širokimi cestami, prostornimi stanovanjskimi zgradbami in svetlimi tovarniškimi objekti. To Je res novo slovensko mesto, ki raste z vso vnemo ln prizadevnostjo.
K. O
NAS POMORSKI PROMET Z JAPONSKO
Poročajo, da bo Japonsko pomorsko društvo »Nlppon Yuseri Co« v krotkem uvedlo redno pomorsko linijo z Jugoslavijo Dosedaj vzdržuje edino liniji mod Jugoslavijo ln Daljnim vzhodom Jugoslovanska linijska plovbo. Promet na novi liniji bo odprl pornlk »Akngl Maru« kl Je koncem oktobra odplul Iz Japonskih prisanIsč. Ustavi\ se bo v Pireiu, Sohinu ln na Reki.
za organizacijo vse delovne ljudi. Temu primerno so izzveneli tudi sklepi večine občinskih konferenc in če bodo sklepi tudi uresničeni, potem bodo priprave za letošnje občne zbore in volitve pomenile prelomnico v delu organizacij SZDL. Poleg tega, da vključimo nove člane v vrste SZDL, pa je potrebno tudi izbrati za vodrtvo organizacij najbolj dela-re člane. Najostreje je ti'c'Jo obsoditi, da je še sedaj nekaj vaških odborov, ki niso razdelili novih legitimacij. To je potrebno storiti nemudoma, obenem z vključevanjem novih članov, katerim je treba takoj ob sprejemu izdati legitimacije.
zdravo pitno vodo urejena gnojišča in gnojnične jame. Treba bo leta in leta delati, stroški bodo šli v milijone, imeli po bomo zdrave in močne ljudi. Zemlja bo, pognojena z gnojnico, že v nekaj letih povrnila izdatke.
Zborovale! so sklenili, da bodo posvetili vse sile, da se bodo akcije RK uspešno izvedle.
V šmarjeških toplicah grade novo šolo
Vprašanje šolskih prostorov v Šmarjeških toplicah je bilo prav gotovo najbolj pereče v vsej Sloveniji. Sedaj bo to vprašanje kmalu dokončno rešeno. Pred dnevi so pričeli z gradnjo nove šole, ki bo imela dve veliki svetli učilnici, stanovanja za učiteljstvo in druge pritikline, na lepem sončnem prostoru pod šolo pa bo urejen vrt.
Gradnjo Šole je prevzelo novomeško gradbeno podjetje »Krka«. Čeprav je svet na tem kraju zelo skalnat, delo lepo napreduje ln če bo vreme količkaj ugodno, bo stavba še letos pod streho. Nova šola in vodovod, ki ga prav tako grade za te vasi, bosta velika pridobitev tega kraja, kjer je bilo do nedavnega zaradi slabih zdravstvenih prilik izredno veliko tuberkuloznih obolenj. Pri gradbenih delih je zaposlena skoraj izključno domača delovna sila.
AMERIŠKI PRESEŽKI ZA JUGOSLAVIJO
Ameriško ministrstvo za poljedelstvo Je te dni odobrilo prodajo presežkov kmetijskih proizvodov Jugoslaviji in Pakistanu, Jugoslavija bo dobila za 13 milijonov "dolarjev teh presežkov, v glavnem pšenice in bombaža. Dobave bodo plačljive v jugoslovanski valuti.
To je prva konkretna dodelitev presežkov posameznim državam, .odkar se je Kongres letos julija odločil, da bo te presežke prodal. Za prodajo presežkov, ki predstavljajo vrednost okoli 6 milijard dolarjev, se ameriško poljedelsko ministrstvo pogaja tudi z drugimi državami.
HVALA IN SLAVA NEZNANIM JUNAKOM
Novo mesto |e slovesno proslavilo svoj občinski praznik
KONCERT AKADEMSKEGA PEVSKEGA ZBORA »TONE TOMŠIČ« LJUBLJANSKE UNIVERZE V NOVEM MESTU
Prav na občinski praznik Novega mesta, dne 29. X., nam je prišel v goste Akademski pevski zbor »Tone Tomšič« ljubljanske Univerze in priredil, v DLP koncert, ki je potrdil sloves tega zbora. Zbor je nastopil s 72 pevci in pevkami pod taktirko prof. Radovana Gobca in pokazal vse vrline in kvalitete, ki uvrščajo to umetniško družino med naše prve zbore. Cista intonacija, dinamika, lokalizacija, disciplina in tehnična izvežbanost so temu zboru v toliki meri lastne, da ga moramo prištevati k našim najboljšim mešanim zborom.
Koncert je obsegal tri dele: v prvem delu programa nam je podal partizanske, v drugem narodne in umetne pesmi, v tretjem pa ciklus »Prleška svatba«. Tako v prvem kakor tndl v drugem delu nas je zbor presenetil pri podajanju posameznih pesmi z mnogimi finimi pdfenki in preiiul, kar nam je samo dokaz, da je prof. Radovan Gobec pevo-vodja, ki razpolaga z velikim poznavanjem pevske tehnike in ima mnogo umetniškega okusa. Ne čudimo se,, da je ta zbor pod njegovim vodstvom M tudi v Nemčiji, Angliji in Trstu,
Noi>omeščanl, ki so napolnili dvorano, so sledili programu z velikim zanimanjem in Mpradm ?bnr »n pevovodjo
z navdušenim priznanjem tn dolgotrajnim ploskanjem tako, da so morali pevci po končanem sporedu še eno pesem dodati, oziroma ponoviti.  J. M.
OKENSKEGA STEKLA Nf M PRIMANJKUJE
Prav bi bilo, da bi začeli resno misliti o gradnji nove tovarne za ravno steklo in sicer ima za to najboljše pogoje Dolenjska, zlasti okolica Novega mesta, kjer je največ zalog kremenčevega peska, osnovne surovine za steklo. Morda bi bilo še najbolj primerno, da bi bodoči novi tovarni vodnega stekla v Novem mestu priključili še oddelek za proizvodnjo ravnega stekla.
Zveza borcev t Novem mestur je na Marofu postavila spomenik neznanim padlim borcem
Svoj letošnji občinski praznik J« Novo mesto proslavilo z lepo vrsto kulturnih in Športnih prireditev ter pietetnih proslav, v počastitev spomina naše ljudske revolucije in osvobodilne borbe. Hkrati pa je bil ta praznik tudi manifestacija delovnih uspehov in socialističnih pridobitev mesta ln njegovih občanov. Slovesno razpoloženo, z zastavami in cvetjem okrašeno mesto Je na dan občinskega praznika Izpričalo, da se njegovi prebivalci, prebivalci vse mestne občine dobro zavedajo pomena in namena, ki ga tako praznovanje ima za vso občino. NOVO MESTO JE ZA SVOJ DRUGI OBČINSKI PRAZNIK POSTAVILO NA MAROFU SPOMENIK
NEZNANIM BORCEM Po budnici v Jutranji url in po slavnostni seji ljudskega odbora mestne občine Je bila ob devetih komemoracija na spomeniškem prostoru na vratih. Godba je zaigrala žalno koračnico, moški pevski zbor je zapel nekaj pesmi, član LO MO Jože Udovič pa je številnim zbranim Novomešča-nom spregovoril o borcih, ki so padli za svobodo, o žrtvah, ki jih je Novo mesto dalo, o novi svobodni in socialistični domovini, ki smo jo ustvarili s svojim uporom, svojo borbo v NOV ln s svojimi prizadevanji za izgraditev v povojnem času. Zatem je množica odšla na Marof k odkritju spomenika neznanim borcem, ki so tam pokopani. V sončnem jesenskem dopoldnevu, na čudovito lepem prostoru nad mestom tn Bršlinom, Je množica ginjeno gledala na spomenik in grob borcev za Novo mesto ter prisluhnila besedam prvoborca Janeza Zupančiča, predsednika mestnega odbora Zvez« borcev, ki je ta spomenik postavila:
... Prišli smo danes sem na ta grič, da se oddolžimo spominu 6 neznanih borcev, padlih v novembru 1943. Takrat pred 11. leti je po teh krajih ln v Novem mestu divjal nemški osvajalec. Ta je hotel po kapifula \'S Italije osvobojeni del Slovenije zopet okovati v svoj jarem. 21. oktobra 1943 je vdrl v Novo mesto. Moril, požigal je. Ko pa je bila nemška ofenziva končana, so partizanske brigade začele s protinapadom na sovražne postojanke. Ena teh postojank je bilo tudi Novo mesto.
V noči od 12. na 13. november sta brigadi Matije Gubca ln Ivana Cankarja z drugimi partizanskimi enotami oklenile Novo mesto in začele z napadi. Zopet so okoli Novega mesta grmeli topovi in pele strojnice, aH to pet je bila partizanska roka, ki jih je ravnala v sovražni cilj. Prišlo je do močnih spopadov, v katerih je padel brat in sovrag. Prav na pobočjih tega hriba, kjer danes stojimo, so se v teh dneh bile težke borbe. V teh bojih je tudi našlo smrt teh 6 partizanov, ki tu leže.
Mrtvi tovariši!
Ne vemo vaših Imen, nI nam znano, kje vam je tekla zibelka, ne vemo, kateri materi, kateri ženi, dekletu se ob spominu na vas še vedno orosf oko, ne da bi vedelo za vaš zadnji dom. Tu ste med nami, naša zemlja vas je sprejela, naša ljubezen se v imenu dragih sklanja nad ta vaš grob ln ga pogrlnja s cvetjem. Naj ta spomenik budi vedno spomin na vas šestorico neznanih junakov. Naj vedno priča o naši hvaležnosti vam in vsem, ki so žrtvovali svojo kri, da moremo ml živeti in delati za cilj, za katerega ste vi padli: svobodno in srečno Ljudstvo v svobodni in srečni domovini Jugoslaviji!
Večna slava ln hvala vam neznani junaki!
Kiiko-iiijska li t
Redni pouk na Kmetij sko-gospodinjski šoli v Gradacu se je bil začel 20. septembra. Šola je letos sprejela 36 go-jenk — 28 jih je iz črnomaljskega okraja, 5 iz kočevskega (te vzdržuje odbor ZB v Kočevju), ena je iz celjskega okraja, dve pa sta iz obmejne Hrvaške. Gojenke se počutijo prav dobro in z zanimanjem sledijo pouku. Zelo pridne so tudi pri praktičnem delu na posestvu  šole v Gradacu in
■'.<iy-  ■:■: M.v:j:;>■■ :.\   ;•'  ':• ■
Kmetljsko-gnspodlnjska iola v Gradacu
Krupi ter v vinogradih na Se- I sredovati učencem solidno teo-
miču.
V polnem teku so priprave za sprejem fantov v dvoletno zimsko kmetijsko šolo. Sedaj opremljajo s pohištvom učilnico in spalnice. Pouk se bo začel 15. novembra. Sola bo lahko sprejela do 30 fantov (v starosti od 16 let naprej). Do sedaj se jih je prijavilo polovico. Gojenci, ki so v vojni izgubili starše, se bodo šolali zastonj, pa tudi ostali bodo   dobili   izdatne mesečne
Dopisujte v »Doien|£kl list"
podpore od okraja ali občine ali zadruge, od koder pač so. Vabimo fante, k imajo veselje in voljo do kmetijske izobrazbe, da pohitijo s prijavami. V zimskem šolanju si bodo pridobili teoretičnega znanja, v kratkih, enodnevnih ali dvodnevnih poletnih tečajih pa si bodo to znanje utrdili v praktičnem delu — v živinoreji, sadjarstvu, poljedelstvu in vinogradništvu.
Namen te prekorlstne kmetijsko gospodinjske šole je, po-
retično in praktično strokovno izobrazbo za splošni dvig kmetijstva in gospodinjstva.
Inž. M. B.
mine, fcmh tkanin svile, rcvlona nerlofra
Pdci©GD
Btraa t
»DOLENJSKI LIST«
Stev. 41
Kmetijske zadruge v Beli krajini
se bodo VRljučile v zadružno hranilnico
Pri Okrajni zadružni zvezi v Črnomlju j« bila pred kratkim konferenca predsednikov ln upravnikov kmetijskih zadrug. 2e udeležba, ki Je- bila polnost evilna, je pokazala, da se kmetijske zadruge v črnomaljskem okraju zelo zanimajo za ustanovitev zadružnih hranilnic. Po referatu predsednika Okrajne zadružne zveze, v katerem je obrazložil vlogo teh zavodov, zlasti pri zbiranju prihrankov na vasi, preko hranilno-kreditnih odsekov pri KZ in na drugi strani dajanje kreditov privatnim kmetijskim gospodarstvom, se je razvila živahna razprava.
Zadružne hranilnice bodo prevzele vse posle, ki Jih je doslej upravljala Narodna banka za kmetijske zadruge. Sredstva, s katerimi bodo hranilnice razpolagale, so prvenstveno namenski skladi kmetijskih zadrug, ki so delno naloženi pri Narodni banki, in tista sredstva, ki še niso odvedena banki, hranilne vloge, zbrane pri KZ. V kolikor bo teh sredstev primanjkovalo za poslovanje hranilnice, bo ta imela možnost za večja posojila najeti kredit pri Narodni banki.
Belokranjski zadružniki lahko brez pomislekov pristanejo, da se njihove zadruge vključijo v zadružno hranilnico. S tem so dani pogoji, da bodo zadružniki lahko ugodneje dobivali kredite za gradnjo gnojničnih jam, silosov, obnovo vinogradov itd. V Beli krajini je to vprašanje postalo zelo resno in prihaja vsak dan bolj v ospredje. Ze lani smo mnogo govorili o gradnji teh nujno potrebnih objektov in možnostih dobivanja kreditov v te, namene, ker zaradi zamotanih pogojev teh kreditov letos ni bilo mogoče koristiti.
Ustanovitelji zadružnih hranilnic so KZ in OZZ brez podjetij. Glavni organ tega zavoda je zbor, ki ga sestavljajo izvoljeni delegati KZ. Zbor Izvoli iz svoje srede upravni odbor, ki bo upravljal in skrbel za pravilno poslovanje hranilnice. Vsaka zadruga, ki se bo vključila v zadružno hranilnico, bo vložila delež najmanj 10.000 din z neomejenim jamstvom.
Uredba, ki govori o ustanavljanju zadružnih hranilnic, dovoljuje, da se jih ustanovi omejeno število, tako da bo v LRS samo deset zadružnih hranilnic. Zaželeno je, da bi bili sedeži teh hranilnic tam, kjer bodo sedeži bodočih zvez komun. V tem primeru bodo belokranjske zadruge imele svojo hranilnico v Novem mestu, skupno z zadru-
gami novomeškega ln kočevskega okraja. Zaradi lažjega
poslovanja bo Imela hranilnica svoje podružnice v večjih krajih.
Ker bo zadružna hranilnica za KZ treh okrajev, bo razpolagala z večjimi zadružnimi sredstvi, saj imajo samo zadruge v črnomaljskem okraju, ki Jih Je 12, svojih lastnih sredstev in hranilnih vlog za 23,750.000 din.
Predstavniki KZ so ustanavljanje zadružnih hranilnic ocenili kot zelo koristno in v zvezi s tem tudi prevzeli vso skrb tn naloge .pri nadaljnjem delu za priprave v svojih zadrugah. Govorili so tudi o obrestnih merah za posojila. Poudarili so, da nI zaželeno, da bi se obrestna mera zvišala, pač pa naj ostane vsaj taka, kot Je bila doslej. Med drugim Je konferenca ugotovila, da bo dobro poslovanje tega zavoda ln vključevanje zadrug prav gotovo odvisno od strokovne usposobljenosti upravnega kadra, kateremu bo poverjeno poslovanje v bodočih hranilnicah. Ker pa bodo novoustanovljene hranilnice pre-
cej razbremenile poslovanje Narodne banke, bo nastal tu
odvečen kader, ki je danes Že
dovolj sposoben in nI bojazni, da ne bi tudi v hranilnicah opravljali svojih nalog vestno.
Predsedniki KZ so sprejeli sklep, da bodo že v mesecu oktobru izvedli vse priprave, novembra pa imeli izredne občne zbore KZ, na Katerih bodo razpravljali o zadružnih hranilnicah, o vključevanju, o deležih ln jamstvu ter Izvolili delegate za ustanovni občni zbor. Na teh občnih zborih bodo sprejeta tudi nova zadružna pravila, katerih osnutki so izdelani ln jih KZ že proučujejo. Zadružniki se bodo seznanili z novo uredbo prometa z lesom, sklepali pa bodo tudi o ostalih važnih vprašanjih, katera je treba rešiti na občnih zborih v smislu nove uredbe o KZ.
Nedvomno, da bd vsebina na teh občnih zborih zelo bogata ln bo pritegnila k sodelovanju slehernega zadružnika, saj pomenijo ti ukrepi v našem zadružništvu velik korak naprej. H. L.
Metlika se pripravlja na svoj prvi občinski praznik
Pred dvanajstimi leti, 26. novembra 1942, je bila po vztrajni borbi junaških partizanov in ob sodelovanju vsega prebivalstva likvidirana belogar-distična postojanka na Suhor-ju. Ker so bile te borbe in
Osnutek spomenika padlim borcem v Metliki
Pričetek gradnje osemenjevalnice za krave v Novem mestu
Pred dnevi so delavci gradbenega podjetja >Krka< pričeli z izkopom temeljev, za hitrejši napredek govedoreje na Dolenjskem izredno važne moderne pridobitve, za prostore umetne osemeaijevalni-ce za krave. Stavbi grade v neposredni bližini sejmskega prostora ob Ločenski cesti in če bo vreme količkaj ugodno bosta obe stavbi še letos pod streho- Do prihodnje jeseni bo, kot ie predvideno, ose-menjevalnica že v celoti opremljena.
Velika ovira večjim uspehom pri govedoreji je jalovost krav. Strokovnjaki pa so ugotovili, da je naravne jalovosti zelo mak>, pač pa je ta največkrat posledica okužbe. Praktično je velik del plemenske govedi okužen bolj ali manj, ker se okužba prenaša. Zatiranje bolezni z izločevanjem okuženih pleme-njakov in krav ni, zaradi nediscipline rejcev vedno uspešno- Druga prav tako važna stvar je razmnoževanje živine, ki ima najboiše lastnosti. Plemenjakov, ki imajo tako poreklo in te dobre lastnosti tudi prenašajo na potomce, je še vedno malo. Tudii je reja in vzdrževanje takih pleroenja-kov dokaj   draga.   Pri nepo-
Odkritje spomenika na Marofu na dan občinskega praznika Novega mesta M. oktobra
»rednem   osemenjevanju je
potrebno imeti za približno vsakih sto krav enega pleme-njaka, pri neposrednem ali umetnem, kot se to imenuje pa zadostuje eden za najmanj 1000 krav.
Ta dva razloga zadostno utemeljujeta prizadevanje, da tudi pri nas začnemo izkoriščati znanstvene pridobitve za hitrejše dosezanje uspehov pri govedoreji, tako kot jih že v zelo veliki meri izkoriščajo v drugih naprednih državah. Z umetnim, ali bolje posrednim osemenjevanjem krav smo pričeli pri nas šele po drugi svetovni vojni. Republiški veterinarski znanstveni zavod, ki je bil osnovan g>o vojni, si je zadal kot prvo nalogo uvedbo umetnega osemenjevanja. Po njegovi zaslugi se je ta novi način razmnoževanja goveje živine že močno razširil po vse republiki, pa tudi na Dolenjskem se ga rejci poslužujejo vedno v večji meri. še v večji meri pa bo možno to, ko bo zgrajena in opremljena osemenje-valnica v Novero mestu«
Da bo ta moderna pridobitev stala ravno v Novem mestu, «o predvsem prometni razlogi. Ustanova ne no samo za novomeški okra}, pač pa za Širši okoliš Dolenjske. V osemenfevalnici bo treba stalno rediti določeno število najboljših plemenjakov, Rejci iz neposredne okolice bodo lahko prignali krave na osemenitev na to glavno postajo. Poleg te glavne osemenjevalnice bomo morali urediti Se osemenjevalne postaje v vseh večjih krnjih na Dolenjskem, ali v živinorejskih središčih. Za razvoz semena plemenjakov bo treba urediti obvozno prometno sluJfTvo, ki ho povezala vse podeželske prutaje, na katere bodo »-ete? prignali svote krave ob določenem času. Za
uničenje belogardistlčne postojanke na Suhorju tako izredno važne za našo NOB v Beli krajini, Je ljudski odbor mestne občine Metlika sprejel sklep, da bodi vsako leto 26. november občinski praznik občine.
Za svoj prvi občinski praz-.iik se Metlika vneto pripravlja z raznimi kulturnimi ln športnimi prireditvami. V Metliki bodo odkrili spomenik padlim borcem, delo metliškega rojaka, akad. kiparja Julija Papića Iz Zagreba. Odkrili bodo pa tudi spominske plošče z Imeni padlih borcev in žrtev fašizma vse občine.
Za Dolenjsko poklicno gledališče
Na članek o poklicnem gledališču za Dolenjsko, ki je bil objavljen v 43. it. našega lista, smo prejeli prepis dopisa, ki ga je Tajništvo za prosveto in kulturo OLO Kočevje poslalo načelnikom tajništev za prosveto in kulturo okrajev Črnomelj, Krško in Novo mesto. Dopis prinašamo nekoliko skrajšan:
»Sporočamo vam, da smo z odobravanjem sprejeli začetek razpravljanja o dolenjskem poklicnem gledališču, ki ga je pričelo uredništvo Dolenjskega lista v svoji zadnji (43.) številki.
Ker predvidevamo, da bodo o tem načrtu v bližnji bodočnosti razpravljali tudi Sveti za prosveto in kulturo naslovljenih okrajev in predlagali  okrajnim ljudskim
Se s pohabljenim tovarišem tako ravna?
Pred dnevi me Je pot zanesla
oddaljenejše sektorje bo potrebno urediti pošiljanje semena na način, kot ga doslej pošiljajo iz Ljubljane v začasne osemenjevalne postaje.
Kot pri vsaki novi stvari, ki se uvaja pri nas, tako je tudi pri tem modernem načinu razplojevanja   goveje živine
Eri nekaterih kmetovalcih do-aj pomislekov in tudi nezaupanja. Pri tlisitih, kd so že uvedtli tak način in se na lastne oči prepričali o veliki prednosti, vsi taki pomisleki odpadejo. Povsem nepotrebna je pri tem beseda >umetno< ki se je uveljavila pri nas, kajti pri vsej stvari ni nič umetnosti, ki jo naši preprosti ljudje razumejo večkrat kot čarovnijo, pač pa je stvar povsem naravna, seveda ob uporabi znanosti. Na mesto neposrednega ople-menjevanja, ki poleg drugega predstavlja vedno nevarnost za okužbo živine, se tu uvaja posrednic Količina semena pri enem skoku pleme-njaka praktično zadostuje za osemenitev desetih krav, teoretično pa celo do 100 krav. To pomeni, da lahko na mesto desetih, redimo samo enega plemenjaka, in to v najslabšem primeru. Poleg razlogov za zatiranje kužne bolezni, ie to izredno močan gospodarski razlog, obstojajo pa Še drugi. Pri nas povečini oddamo v klavnice razmeroma zelo mlade plemenjake, če5 da so pretežki. V drugih naprednih državah pa uporabljajo predvsem seme starih plemenjakov, kd so na potomstvu že pokazali vse tiste lastnosti, ki jih želimo imeti pri naraščaju.
Nova moderna osemenjoval-nica za krave ki smo jo pori-čeli graditi, bo prav gotovo dobro naložen kapital
v Črnomelj. Ko sem zavil proti mizarski zadrugi, sem bil pred žago in mlinom »Zore« priča dogodka, ki meče kaj slabo luč na delovni kolektiv »Zore«, delno pa tudi na delovno inšpekcijo OLO Črnomelj.
Za ograjo, ki loči »Zoro« od ceste, sem zaslišal pretresljivo, skoraj nečloveško tuljenje ter posamezne krike ln kletvice. Pogledal sem skozi ograjo in videl, da čez delovni prostor imenovanega podjetja teče mlajši delavec z naročjem drv. Za njim so padali odpadki lesa ln polena, spremljale pa so ga kletvice ln smeh njegovih tovarišev. Pozneje sem zvedel, da je ta mladi delavec Janez Verd Jan iz Črnomlja, ki Je zaposlen pri »Zori«. Revež Je obupno Jokal in bežal pred svojimi »tovariši«, ki se, kot sem slišal, kaj radi zabavajo na račun ubogega pohabljenca. Kajti Janez Vardjan Je zaradi nesreč-
Umrl Je Matijo Senica, znani partizanski borec
Po dolgi bolezni, posledici sodelovanja v NOB, je v Gornji Straži umrl borec NOB Matij* Šenica in bil v sredo 27. oktobra pokopan na pokopališču v Vavti vasi.
Pokojni Matij* je bil xeh priljubljen tako pri tvojih bojnih tovariših kot med prebivalci. Občani so se v izrednem številu poslavljali od njega, ko j* ležal v avli zadružnega doma med venci in cvetjem s svojimi odlikovanji — z odlikovanjem za hrabrost, za zasluge za narod in drugimi. Njegovi soborci iz NOB pa so izkazali poslednjo last s peturno častno stražo.
Na poslednji poti na pokopališče ga je pospremilo na stotine prijateljev, znancev in delavcev iz vseh okoliških podjetij, godba JLA iz Novega mesta pa mu je igrala žalne koračnice. V sprevodu je bil tudi predsednik okraja tov. Zupančič, zastopniki okrajnega komiteja ZKS s tov. Plavcem na čelu, predsednik občine Straža tov. štok z odborniki, zastopniki in člani množičnih organizacij, zveze invalidov, zveze borcev in pionirji osnovne Jo/*.
Ob odprtem grobu sta s« od
pokojnega Matije poslovila Franc Mavsar v imenu Zveze borcev in Karel Treven v imenu Združenja invalidov, moški pevski zbor iz Straže pa ga je s pesmimi pospremil v zadnji dom.
Naj zaslužni borec počiva v miru, njegovi številni družini pa naše iskrene sožaljel
nega slučaja že od mladih nog pohabljen (roke in noge) in pravzaprav ni sposoben za kako težje in odgovornejše delo. Pred leti mu Je nesrečno umrl tudi oce in revščina pri hiši je fanta prisilila, da se je zaposlil pri »Zori«, kjer prenaša lesene odpadke. Fant Je drugače povsem normalen, težko pa Je govoriti z nJim, ker jo zelo nezaupljiv zaradi stalnega zasmehovanja ln nagajanja svojih tovarišev. Delavci pri »Zori« ga po cele dni dražijo, lovijo z noži in obkladajo z najrazličnejšimi priimki in psovkami, ki jih na morem ponoviti. Ce je dež, fant ne sme pod streho, ne more v miru po-malicati košček kruha in podobno. In vendar še nihče ni skušal tega preprečiti. Žalostno 1
Najbolj žalostno pa je, da to počno prav njegovi tovariši — delavci. Največji fantov prega-njifi in sploh pobudnik tega ostudnega ravnanja s pohabljencem je P. V. sploh znan po svoji surovosti, potem Žagar R., član ZKS ln član delavskega upravljanja, ter še precej drugih mlajših delavcev. TI ljudje zaslužijo najstrožjo obsodbo in prezir vseh delovnih ljudi. Naj ostali pošteni delavci, meščani Črnomlja in nazadnje tudi organi, ki so odgovorni za delovno inšpekcijo, to vendar preprečijo. Ne moremo pustiti, da se v naši družbeni skupnosti tako ravna z delovnim človekom, in še pohabljencem po vrhu. Vr.
S1H
Prvenstvo Novega mesta 1954
V petek, 5. novembra s« Je
pričelo letošnje šahovsko prvenstvo Novega mesta za posameznike. Prost vstop imajo vsi prvo, drugo in tretjekategomlki, v primeru majhne udeležbe pa še četrtokategornikl. Turnir bodo igrali predvidoma trikrat ali štirikrat na teden. Posamezne partije bodo igrali z urami. Najboljši na tem prvenstvu si bodo pridobili pravico sodelovanja na prvenstvo Dolenjske, ki bo v Črnomlju februarja 1955.
Dopolnilna šola za partizanske otroke v šmihelu
OIC3IOIOIOIOIOICIOIOIOIO0OIOIOIOIOIOIOIOIOH
o
0 0
»
U
Bi
0
sv
0
M
Blagovnica
„ TROMOSTO V JE66
o
i
o
■
o
n
0
ti
o
■
o
■
o
C3MCDIOIOIOIOIOOOIOIOIOOOOOIIOIOIOIOIOICDIOI'
LJUBLJANA VVolfova 1
nudi veliko izbiro tekstilnega blaga, perilo in konfekcijo
Okrajni odbor Zveze borcev v Novem mestu je organizira! za partizanske otroke, ki niso dopolnili osnovne izobrazbe, to Je vsaj Btlri razrede gimnazije, dopolnilno solo v Smlhelu pri Novem mestu. Solo obiskuje 22 otrok lz novomeškega in trije Iz črnomaljskega okraja, lahko pa jih sprejme še več. Vse stroške šole, to je Šolnino in oskrbo v dijaškem Internatu, Je prevzela organizacija Zveze borcev, za najbolj revne pa preskrbi tudi drugo potrebščine. V Tednu otroka je ZB obdarila vse otroke te Sole s praktičnimi
predmeti. Šola Je enoletna. V njej bodo ti Otroci, ki is enih ali drugih razlogov nimajo predpisane SoGske izobrazbe, pridobili potrebno Izobrazbo, da se bodo potem lahko vključili v uk kot učenci v gospodarstvu ali pa tudi v kmetijske Sole in Industrijske šole. Zveza borcev si Je zadala odgovorno nalogo, da vaenn partizanskim otrokom, zlasti pa partizanskim sirotam pomaga do poštenega kota kruha v življenju. Pri tem organizacija ZB res zasluži vso podporo vseh ostalih organizacij, Se posebno pa staršev in rejnikov.
odborom potrebna priporočila, si štejemo v dolžnost, da bi bili ie pred razpravo predloženi Svetom dokončnejši rezultati javne disku-^ sije in vsaj približno usklajeni okvirni načrti sodelovanja štirih prizadetih okrajev.
Zato predlagamo, da skličemo čimprej  posvetovalno konferenco
načelnikov tajništev sveta za prosveto in kulturo, kateri naj bi prisostvovali tudi načelniki svetov za prosveto in kulturo, vodilni funkcionarji ljudske prosvete ter ostali vodilni kulturni funkcionarji.
Naše Tajništvo je pripravljeno, da za osnovo diskusije izdela podrobnejši referat o potrebi in delovanju predvidenega poklicnega gledališča na Dolenjskem, kot osnovo za razgovore.
Konferenca naj bi bila v Novem mestu, kot geografskem središču vabljenih okrajev.
OLO Kočevje, Tajništvo za kulturo in prosveto.
PRIHODNJE LETO VEČ MEDNARODNIH VLAKOV
Po sklepu mednarodne konference železniških uprav, ki Je bila pred kratkim v Budimpešti, se bo prihodnje leto povečalo število mednarodnnih vlakov, ki bodo povezovali glavna evropska mesta.
Trije mednarodni brzovlaM: »Jugoslavija-ekspres«, »Badkan-ekspres«, in »Adria-ekspres« bodo prihodnje leto povezovali našo državo z Zahodno Evropo ter Bližnjim In Daljnim vzhodom. Prvi bo vozil na progi Beograd —London, ter Imel zveze z Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom, Balkan-ekspres bo vozil na progi Dunaj—Beograd—Atene —Carigrad, »Adria-ekspres« pa bo vezal zahodnoevropske države z Jadranskim morjem.
Pomemben zdravstveni seminar v šmarjeških toplicah
Od 26. do 30. oktobra je bil v zdravilišču Šmarješke toplice seminar za dokumentacijo in poročila antltuberkulozne službe, katerega so se udeležili zdravniki, medicinske sestre in strokovnjaki za statistično službo iz vseh naštlh republik. Seminar je bil zveznega merila, vodil^pa ga je primarij novomeškega »krožnega dispanzerja dr. Ivo Smrečnik. Novomeški okraj so si izbrali za ta seminar zato, ker ima novomeški okrožni dispanzer najbolje urejeno statistično službo o stanju tuberkuloznih obolenj po vsej državi. Udeleženci seminarja so se podrobno seznanili o načinu dela v novomeškem dispanzerju, ogledali pa so si tudd novi pljučni oddelek novomeške bolnišnice in njegove naprave.
Topel sviter za sina aH hčerko
Volna Je navita, pletllke pripravljene — le odločiti se ne morete, kakšen sviter ali pulover bi spletli otroku. Morda Vam ugaja spodnji?
Razen osnovne barve potrebujemo 2—3dkg volne v dveh drugih barvah (n. pr. osnovna siva, za vzorček živo — ln tem-nordeča; osnovna rjava, z zeleno ln sivo itd.)
Hrbet naj bo gladek (na desni strani same desne zanke), pred-njlka in rokave delajmo v naslednjem enostavnem norveškem vzorcu: 6—6 vrst desno z osnovno barvo.
VzorČek:
1. vrsta 3 d. i. (desne zanke) žlvordeče, 1 <L t. sivo, 3. d. z. žlvordeče.
2. vrsta S l t sive, 1 1. z. temnordeča, S L s. sive ttd.
3. vrsta 1 d. z. siva, 3 d. z. temnordeč«, 1 d. i. siva Itd.
4. vrsta Je enaka 3., le da Je vzorček zi 1 i pomaknjen na levo,
5. vrsta Je enaka J.,
6. vrsta spet prvi (z Hvordečo nitko).
Spodnji rob začnemo ples U l bisernim vzorcem (1 1., 1 d., 1 1
z. Ltd.), enako rob za gumbe in rob z gucabnlcaml ter 8 vrst ovratnika. Enako Je zapestje rokava. Da bo sviter čimbolj trpežen, naredimo dovolj široke rokave, zato dodajmo pri pletenju rokavov zanke že po nekaj centimetrih pletenja, nad komolci pa le še po potrebi do-snu**mo katero zanko.
Vinko Blatnik:
Beležka
»Zakaj Je le jesen?« J« reksl Baranja. »Fant, zakaj je te ta prekleta jesen?«
Bila je čudovita. Vsa okolica Je plamtela v rumenem soju večernih senc. V Jeseni je lepo, sem vedel. To bo zato, sem vedel, ker sem otrok. »Najlepše,« so še pravili sosedje, je otroku na svetu. Otroku, ki ne ve kaj Je življenje.
Tako so pravili sosedje. Ls »tari Baranja mi Je rekel: »Fant!« O življenju pa Je rekel: »Pasje Je.«
Zorele so brajde.
»Fant, zapomni si, da ga n! hudiča, ki bi me pregovoril. Si si zapomnll7 Ne prepričal — amen!« Ko Je izpll, se mu Js roka tresla ln še meni je nato-£11.
»Na fant, plJI Hočejo, veš, ho-
čejo to žemljico mojo, fant, na gorko bi sedli, hudiči. Ne bodo, dokler bom živ. SI bol to zapomnil? Veš kaj bi naredili s menoj, veš kaj?«
Kako bi vedel? Široko js stal, tako strašno močan Je bil, mogočen na svojem, že siv, toda s samo roko bi ie metal bruna.
»Veš kaj bi naredil moj sin?«
Veter je preletal brajde ln zibal težke grozde in sence so se trgale lz host. Večer je ugašal. Dišalo je po jabolkih ln praznih sodih, po starem vinu. Pila sva.
»V kot bi me dal, moj dobri Hn, sam bi me zagrabil tn mi vzel to žemljico mojo, hinavski. Hudič, ne bo je. dokler bom živ. Jaz sem Jo priženil, oral, metal skale v grmovje, gnojil in garal, metal brazdo narazen, Jaz, zapomni si, fant, I tu notri me trga, hudiči... Na stara leta pa kot? Je to pravica, fant, na sta-
ra leta na svetu?   Kaj šel Ti
dajo žlico ln piske r In kambro in pamle, da jih bol ujčkal? Nel Mena bo razgnalo. Zemljica moja, dokler bom mogel, te bom držal... prekleti!«
Z grozo sem strmel vanj. Takega Se nisem videl. V očeh mu Je gorel nevaren ogenj In t nohti je praskal po brajdl.
Kar iznenada pa se Je v nJem nekaj prelomilo. Sedel Js na klop In pokopal glavo v dlani.
»Star sem!« je onemoglo Jek-nll in zalhtel v roko. »Fant tar sem!« Js Jokal. »Zakaj J« is Jesen?«
S čelnje Js lilo listje.
Bila je čudovita jesen. Vsa okolica js, plamenela v rumenem soju večernih senc.
Zemljo, svojo žemljico js Is tisto jesen dal.   Zdaj leži pod njo, meter In pol globoko, • * i
Mavsar js bil tak; klel je rad v«s ljudi po vrsti, preklinjal nas je, čeprav smo dobri ln pošteni.
»Zakaj,« Js rekel, »zakaj ie
pljujeto po zemlji ln odhajate v Sole in fabrike? To povej!«
»Ne daje!« sem razlagal. »Ce ne daje, grel Ni za vse prostora.«
»Tak taki ste mladi, tak plevel raste. Niste vredni, da vas sonce greje. Praviš: ne daje! in ne veš, kako rada rodi, BaJ vsako pomlad drhti in čaka semena. Praviš: nI prostora! Poglej, koliko ga Jel Poglej pob!«
S palico kaže po rebri: pečine, koplnje, brinje, kras, kameno groblje.
. »Pred sto leti smo Ss bili na vrhu,« vpije, »ves hrib smo imeli. VldlŠ tista tri drevesa? Tam Je stala Golobova zidanica. Se pred sto leti!«
Globoko v dolini blesti vas. Do treh cest na treh straneh kraškega griča segajo vinogradi.
»Nekaj drugega bo res!« pravi Jezno. »Kllov In ničvreden Je naS rod, tako pravim. Kraške sapice se straši. Piha po Roru ln čez In sem. Pravim, kras piha tn kaj zato, če piha. Kras že stoletja piha, stoletja pravim, kot pl*»»Jo učene kn|!se tn čnso-ptsl. Našega hriba po nI odpihni. Pravil ml Je oče, da so prejšnji  rodovi   Imeli  na teh
■kalah ln koplnju trtje ln brajde ln breskve. Sedli so na hribu, vidiš, to Je tisto. Vsak kamenček so pobrali lz vinogradov, vsako živo skalo zagrebll. Ko bi ne bil naš rod tuko ničvreden, bi ta breg okrog vrha ne bil gmajna. Pa ga je strah. ,Nima smisla,* diskutira naS kilav rod kot na masovnem sestanku, ,nlma smisla. Enkrat bo vso zemljo tako dolina požrla,* diskutira ln pusti žemljico, naj Živi kot ve ln zna, naj živi — na krasu. Pusti žemljico, naj se brani. Kajti saj veS, kaj Je veter, kaj so nalivi. Kako se bo revlca branila, ubožlca? Ko so korenine, Se nekako gre. Zanje se prime ln počiva, če kaj raste. Se pred sto leti Je napajala tu gori po rebri rastje tn bila Je vesela, dobra zemljica, brstela ]e in rada rodila. Pa je Sel brezsrčen rod, ki Je tu gospodaril, pa js Sel v dolino tn pljunil Js na ubožlco: ne daješ! Je rekel, ne dnješ več, prekleto kamenje, prekleta zemlja Izčrpana! In Je Da zemljica za nJim, na pot Je Sla stara revlca. Jokala Je ln polzela po pobočju; kaj bi brez
ljudi ln sama na svetu. Prosila Je veter: veter Jo nosi, prosila Je  kamenje:  kamenje jo prši,
prosila Je plohe: dero Jo plohe. Zdaj pljuska tu pod nama v vinograde, venomer, ob sapi ln vihri, ob pršenju peska ln v nalivih.
Vznemirjen poslušam.
»Oče,« rečem, »saj nI živa, da tako govorite. Tudi čuti ne. Navadna rdečkasta Ilovica je — kot povsod na Dolenjskem. Vrag Jo vzemll Tudi, ko bi Jo zasadil človek s Čim, bi ne bila boljša.«
»O, hudič, kako govoriš!« zavpije Mavsar. »Kaj te nič ne para t srcu, ko praviš: Vrag jo vzemi? Kaj ti vel, kaj zemlja ln življenje, kaj t| veš I Vse življenje sem grebel po njej, vse življenje, šestdeset let. Fant, greva 1 Ne bova več govorila, kaj bi govorila.«
Mnvsarju drhti roka, ko tlači pipo.
Nad Pogorelcem se oblači. Malce greva, pipa mu Je *e dvakrat padln Iz rok. Težko Jo pobira, zato mu Jo Jaz.
Pot Jo razjedena In blatna; že dolgo je nI nihče zasipaval.
*V£NJJK____j
Povečajmo primerno kroje posameznih delov ln prlpnlmo na nje gotove dele ter Jih tnko natančno zllknmo In lešijmo. Zlvobarvn! gubinl bodo hčerki ali sinu na svltru posebno ugajali. z. g.
fjfl o
Og OD
številne nesreče v enem dnevu
NIKVE PRI DOBREPOLJU
23. oktobra bi lahko imenovali dan nesrec". Ta dan so se iprti nakladanju materiala v Ivančni gorici ponesrečili kar triije delavci. Isti dan so s« na cesti Radohova vas—Sel* šumberk splalili konji posestniku Ignacu Glihi iz Biča. Gospodar je med vožnjo padel z ■voza, K>da tako, da se je ž obleko »zataknil za voz in ga je vleklo po cetti se kakih 200 metrov daleč. Iz nevarnega položaja ga je rešil cestar Kane, ki je ustavil konje in nudil prvo pomoČ hudo poškodovanemu Glil-hi. Pripeljan jc bil v bolnišnico, kjer so ugotovili, da ima precej nevarne poškodbe na glavi Ln po vsem telesu.
Prav na isti cesti se je proti večeru 23. oktobra dogodila druga izredno huda nesreča. Posestnik Ivan Koželj iz Vrloke pri Sela Šumbcrku se je zvečer vračal z vozom iz Radohove vasi. Z njim rje bil na vozu tudi njegov svak.
KOŽ IN SAMOMOR V STARI CERKVI
Skupina fantov se je v nedeljo, 24. oktobra zvečer vračala lz gostilne v Stari cerkvi domov. Blizu gostilne so fantje naleteli na skupino delavcev iz Prekmurja, ki so zaposleni na državnem posestvu. Eden od njih je brez slehernega vzroka napadel fante z nožem in zabodel globoko med rebra Jožeta Moharja, starega nekaj nad 20 let, iz Stare cerkve. Ves krvaveč se je Mohar še sam zavlekel v gostilno ln tu omedlel. Nudili so mu prvo pomoč, dokler ni prišel zdravnik lz Kočevja. Ljudje najstrožje obsojajo ta razbojniški napad na pridnega in priljubljenega fanta. Napadalca je brez dvoma podžigal preveč zaužiti alkohol.
Istd dan si je čevljar Matija Stefančič iz Stare cekve, star nekaj nad 50 let, namenoma po-rezal spolovila. Umrl je med prevozom v novomeško bolnišnico. Pač svojevrsten samomor.
—žem—
2e hl:izu doma so se konji nenadoma splazili. V diru je voz zadel ob kamen in Koželja je vrglo z voza. Priletel je z glavo naravnost v kamen in bil na mestu mrtev. Nljegov svak je sam skočil z voza, pri tem pa je prav tako dobil hude poškodbe po rokah in nogah.
Pa že eno nesrečo so zabeležili ta dan. Na Vel. Gabru je padla s kozolca posestnica Jožefa Zupančič. Padla je na spodaj stoječi voz in si pri tem zlomila hrbtenico. Tudi njo so takoj prepeljali v bolnišnico.
Vašćani v Ponikvah so al že dolgo želeli prosvetno dvorano. Ker pa bi bild stroški za gradnjo Prosvetnega doma pretežko breme za vaščane, so sklenili, da bodo prosvetno dvorano pri-zidall h gasilskemu domu. Delo je že v polnem teku. Vaščani tudi sami prispevajo za gradnjo dvorane, vendar hi bilo prav, da bi pomagali več kot doslej. Ko bo prosvetna dvorana dograjena, se bo razgibalo tudi kulturno življenje v tem kraju.
liteinonisiiefliiiPiiil
Obrtniki v Novem mestu so ustanovili kulturno društvo
Novomeški obrtniki so na nedavnem ustanovnem občnem zboru ustanovili svoje kulturno društvo, si izvolili odbor in sprejeli delovni program.
Kulturno udejstvovanje novomeških obrtnikov ima že staro tradicijo ln je bilo pred desetletji zelo plodno in razgibano. Po osvoboditvi so se obrtniki že večkrat pripravljali za ustanovitev kulturnega društva, sedaj so pa svojo željo res uresničili. Člani društva bodo obrtniki obeh sektorjev, pomočniki, pomožni delavci v obrti in administrativno osebje. Društvo bo skrbelo za strokovno, politično in splošno izobrazbo članov (predavanja, tečaji, ekskurzije) ter ss tudi odrsko ndejstvovalo
(dramatika, itd.).
petje, tamburaši
Tako imamo sedaj v Novem mestu štiri kulturno-prosvetna društva: Svobodo v Bršlinu in na Vajenski šoli, KD Dušan Jereb in Obrtniško kulturno društvo. V skupnem sodelovanju in pomoči lahko veliko prispevajo za, kulturno življenje dolenjske metropole in za splošno izobrazbo.
Novemu Obrtniškemu kulturnemu društvu želimo veliko volje, vneme in lepih uspehov, da bodo novomeški obrtniki tudi v tej panogi udejstvovanja pokazali razgibano dejavnost in naprednost.
Dom onemoglih v Ponikvah pri Dobrepolju je obstojal že pred vojno, vendar v drugačnih razmerah. To sta bili dve stavbi pod upravo sester Sv. Križa. Ena stavba je služila za hiralnico, kamor so hodili
KOČIJO
(Jagdwagen, Steyerwagen) rabljeno ali dobro ohranjeno, po možnosti s streho in zaščitnim usnjem kupuje
SUMJLRUA, KARLOVAC L
KARLOVAC, Lole Ribara 29 Ponudbe s kratkim opisom voza in z oznako najvišje cene pošljite čimprej, a najkasneje do 30. novembra na
ŠUMARIJO, KARLOVAC L
Gasilski kotiček
GASILSKA PODCASNISKA SOLA
ObveSčamo Vaa, da so v gasilski šoli v Medvodah stalni enomesečni tečaji za gasilske podčastnike.
Sola je na inteTnatski podlagi s popolno oskrbo tečajnikov. Hrana, šolnina in ostali stroški so za člane prostovoljnih gasilskih društev brezplačni, dočim plačajo industrijske gasilske enote za vsakega člana oz. kandidata mesečno okrog 5.500 din.
Podčastniška gasilska šola traja mesec dni. Za sprejem v to šolo je potrebno poslati na zvezo prijavo po obrazcu, na kar je vsak kandidat pismeno obveščen, kdaj naj se javi v šoli.
Vsak kandidat, ki je sprejet v šolo mora prinesti s seboj:
Osebno perilo z všitim imenom, pribor za čiščenje obleke in obutve, ostale drobne toaletne potrebščine (pribor za umivanje), copate (po možnosti telovadne) ter papir in svinčnike.
Ker Je v naši zvezi še zelo malo činov s to šolo, vam naročamo, da skušate dobiti čim več prijav, katere pošljite v našo pisarno vsaj do 10. v mesecu za člana, ki bo posečal tečaj v prihodnjem mesecu. Obrazce za prijavo dobite v naši pisarni.
OGZ Novo mesto
Sektor gasilskih društev Trebnje obvešča vsa društva tega sektorja, da bo 21. novembra dopoldne v Trebnjem konferenca, katere se morajo obvezno udeležiti vsi predsedniki, poveljniki, častniki in podčastniki.
umirat stari onemogli ljudje, v drugi pa so preživljali jesen življenja petičniki, za katere so sestre posebno skrbele. Kmalu po osvoboditvi je prišel dom pod upravo ljudske oblasti. Hiralnica je bila odpravljena, obe stavbi pa na novo preurejeni.
V Domu je trenutno' 135 oskrbovancev, večji del žena iz kočevskega in novomeškega okraja, pa tudi od drugod. Med njimi je m:,ogo priletnih. Najstarejša oskrbovanka ima že 94 let. Dom je pravi drugi dom starih onemoglih ljudi. Med njimi ne manjka »hlapcev Jernejev«, dekel in slug, ki so jih na stara leta odslovili prejšnji delodajalci, ne manjka pa tudi preužitkarjev. Ob skrbni negi in v miru preživljajo večer življenja. Za njihovo zdravje skrbi zdravnic, ki vn olxš*e vsak leden, po potrebi pa tudi večkrat. V D emu dobivajo prav vse, cd hrane, stanovanja do obleke in drugih potrebščin. Mesečno dobi še vsak 500 din za prosto razpolaganje. Za več kot tri četrtine oskrbovancev plačuje oskrbo družba, 20 je takih, ki delno plačujejo sami in samo trije so taki, ki plačujejo celotno oskrbo.
Kako poteka življenje v domu? Ob 8 zjutraj zajtrk, ob 11.30 kosilo in ob 18. uri večerja. V Domu imajo tri rad^o aparate, pri katerih se radi zbirajo in poslušajo. Na razpolago Imajo časopise. Uprava priredi večkrat razne sestanke, na katerih se pogovore o vsem, kar jih zanima. Zelo pa so oskrbovanci žele kulturnih prireditev. Prav bi bilo, da bi jih vsaj včasih obiskala kaka igralska družina iz soseščine. Zele si sploh več obiskov od zunaj, bodisi od organizacij, bodisi od svojcev in
sorodnikov. Toliko spominov jih veže na življenje zunaj doma, pa si žele več stika s tem življenjem, ki so ga živeli do svoje onemoglosti.
Mnogi oskrbovanci tudi sedaj v Domu še ne morejo m;-rovati in se lotijo vsakega dela. Dom ima večjo ekonomijo na kateri redijo krave, prašiče pa tudi konje, za opravljanje prevozov in poljskih del imajo. Na enem hektarju lastne in 7 ha najete zemlje predelujejo v glavnem krompir in zelenjavo ter sočivje. Letos so imeli kar lep pridelek, saj so pridelali- krompirja okoli 25 ton. Čeprav jih nihče ne sil k delu, mnogi oskrbovanci radi pomagajo pri živini in poljskih delih. Za vsako opravljeno delo dobijo nagrado. Donosna ekonomija ima važno postavko v boljši prehrani oskrbovancev.
S prvim marcem letos je Dom prišel na samostojno financiranje. Imajo 7 članski upravni odbor, v katerem so tudi zastopniki Občine Dobre-polje in množičnih organizacij. Težave pa ima uprava Doma zaradi nerednega plačevanja oskrbnin od strani OLO. Drugi problem je zdrava pitna voda, katere Dom nima in si pomagajo z vodo iz bližnje Rašice. Dom bi nujno potreboval vodovod, vendar je vprašanje sredstev. Prav tako bi se morala nekje dobiti sredstva za obnovo opreme v nekaterih oddelkih.
Ce vas zanese pot skozi Ponikve, ne pozabite se oglasiti v Dorfn... Videli boste, da tudi za te stare ljudi lepo skrbi ljudska oblast, oskrbovanci v Domu pa vam bodo hvaležni, če boste vsaj trenutek po-kramljali z njimi.
V TEDNU RDEČEGA KM2A PODPRIMO TO ČLOVEKOLJUBNO eKCAK£iiCii'J
Zahvala
Elektriffikacijsiki cdbor za vasi Zabukovje, Zakol o pri Sent-rupertu se v imenu vseh prebivalcev omenjenih vasi zahvaljuje Okrajnemu ljudskemu odboru Novo mesto, posebno še predsedniku tov. Viktorju Zupančiču in poslancu Niku Silihu z« materialno-pomoč, ki so jo nudili za elektrifikacijo naše vasi.
Dne 7. novembra 1954 ob 14. uri bo v vasi Zabukovje, zaselku Kozjek velika svečanost, ki bo obenem praznik za naše vaščane, ker bo prvič v zgodovini tudi pri nas zasvetila električna luč.
Francozi ga radi pijejo
V Franciji je 45.000 pekarn, gostiln pa 455.000 — na vsakih 92 prebivalcev ena gostilna. V Angliji pride ena gostilna na 4300 prebivalcev, v Nemčiji pa na 2700 prebivalcev. Tako pove statistika.
SPORT IN TtLESNAVZG03A
Kegljaško tekmovanje ter hitrostne kolesarske tekme in avtomoto
dirke v Novem mestu
29. oktobra, za občinski praznik
Novega mesta, so novomeški ke-gL]fttl priredili tekmovanje, Avtomoto društvo pa kolesarske ln av-to-moto dirke.
Kegljači so tekmovali za prehodni pokal LO MO na kegljišču na Bregu in sicer moške in žen-s'ce ekipe; Gorjanci, Železničar in Pionir. Tekmovalo Je €0 kegljačev.
AJtfD je priredilo dLrke kolesarjev, motociki isto v ln avtomoblli-stov od »Osolnika« pri žel. postaji od križišča v Žabji vtisi. Proga je bila dolga 2160 m. Tekmovalo je 10 kolesarjev, 24 motoristov in 8 osebnih avtomobilov.
Doseženi so bili naslednji rezultati:
Kegljaiko tekmovanje moških
ekip:
1. Železničar (297 podrtih kegljev). NajboljSl kegllač Jordan Franc. 2. Pionir (290 podrtih kegljev). NajboljSl kegljač Kočevar Jvan. 3. Gorjanci (204 podrtih kegljev). Najboljši kegljač Murn Ljubo.
Kcgljaška tekmovanja ženskih
ekip:
1. Pionir (280 podrtih kegljev). Najboljša kenljačica Zerjal Nada. 8. Gorjanci (253 podrtih kegljev). NajbolJSa kc.ljačica Kovarlk Anica. 3. Železničar (221 podrtih kegljev). Najboljša kegljačica Zaml-da Marta.
Hitrostne dirke
I. Kolesarji pionirji: Dolžina proge 315 metrov. 1. Kastcllc Van ček, 2 min.; 2. Bcrger Miro, S min. 10 sek.; 3. More Slavko ml. t min. 15 sek.
IT. Kolesarji »Polževa vožnja«. Dolžina progo 315 metrov, 1. Me-Cved Stane, 3 min. 32 sek.
ITI. Kolesarji turistično knli> — hitrostne vožnje na progi 2180 metrov, i. MarkovlO Ivan, 4 min. B0 sek. 2. Znidorfllč MIlan, 4 min. 85 sek. 3. KoSmrl Franc, 4 min. 40 sek.
i''   vTotnrjI »Polževa vožnja« —
Dolžina proge 315 metrov. 1. Rl-fclj Dane, 4 min. 34 sok.
V. Motorji do 125 ccm. Dolžina
proge 2.160 metrov: 1. Djordjevič Drago, DKW 125 - 2 min. 42 sek. 2. Lenardlč Karel, Puch 125 - 3 min. 30 sek. 3. Zupančič Jože, NSU 98, 3 min. 45 sek.
VI. Motorji do 250 ccm: Dolžina proge 2.160 metrov. 1. Novak Dane, Viktorija 250 com — 2 min. 5 sek. Peric Andrej, DKW 250 ccm.
2 min. 5 sek. 2. Grašlč Anton -DKW 200 ccm. 2 min. 6 sek. Ste-blovnik Stane. Triumph 250 ccm AMD Kočevje, izven konkurence - z min. 1. sek.
VII. Motorji do 350 ccm. Dolžina proge 2.160 m. 1. Rlfelj Dane, DKW 350 - I min. 56 sek. Peric Ludve, Standard 350 - 1 min. 56 sek. 2. K obe Roman, DKW 350 - 2 min. 19 sek. steblov-nik Stane, Trhimph 250 ccm. AMD Kočevje s časom l min. 52 sek. izven konkurence.
VIH. Motorji s prikolico đo 1000 ccm. Dolžina proge 2160 metrov. 1. Turk Franc s sovozačem Luzar Jožetom, Zilndap 750 ccm - 2 min. 12 sek. 2. Rehne Ciril s sovozačem Novak Dan.etom, Zundap 750 ccm -
3 min. 14 ske.
XX. Avtomobili do 1100 ccm. —
Dolžina proge 2160 metrov. 1. Peric Ludve, DKW - 2 min, 15 eek. Krhin Franc, DKW - 2 min. 15. sek. 2. Osolnik Milan, DKW - 2 min. 22 sek. Bule Frane, DKW -Ljubljana - izven konkurence 1 min. 56 sek.
NajboljSl čas dneva motorjev z istim časom imata tov. RiielJ Dane ln Peric Ludve s povprečno
hitrostjo 6C.700 km-h.
Najboljši Čas dneva avtomobilov z istim časom imata tov. Peric Ludve in Krhlin Franc s povprečno  hitrostjo 57.300 km-h.
Vse vožnje so bile Izvedene brez vsake nesreče in v športni disciplini, zakar gre zasluga in priznanje tehničnemu vodstvu AMD Novo mesto, LM, PLZ in gasilcem.
Ob zaključku vseh tekmovanj Je zastopnik LOMO NoVo mesto tov. Udovč Jože ml. razdelil v hotelu »Knndija« najboljšim kegljačem, kolesarjem ln motoristom ter av-tomobilistom krasne prehodne pokale ter Jim čestital k izredno dobro doseženim uspehom.
M. B.
Odbojka
fin BRANIK  (Maribor)  : TVĐ
PARTIZAN (Novo mesto)
3:2 (15:10, 12:15, 13:15, 15:9, 15:9)
Ob lepem Jesenskem vremenu so imeli Številni obiskovalci odbojkarskih tekem priliko prisostvovati borbi dveh velikih nasprotnikov. Na eni strani so se znašli mnogokratnl zvezni in re publiSki prvaki lz Maribora, na drugi pa letošnji pokalni prvaki ln prvoplnslranl lz slovensko-ln-Vtttkl odbojkarske lige.
Branik: TomaŽi?, Ver*!?*, Ml-kiirš, Merinlk, Požar, skerbinek, Flllpanflc. *
Partizan: Pucko, Dolenc. Medrc, Strni?, Sonc, Lapajne, Golež.
Borba obeh prvoligaSev je pričela v znamenju samozavesti ru-
tin I ranih Brani kovcev ln novopečenih Novomeščanov: vse adute Je imel v rokah Branik, ki Je v brezhibni igri hitel nabirati dragocene točke in Novomeščanom nI dal do sape. Ze prvi niz Je nudil tudi najbolj razvajenim gledalcem mnogo športnega užitka, zlasti še, ko se Je Partizan prl-(VI osvobajati pritiska in zmanl-fteval razliko, da Je končno v prvem nizu klonil samo z 10:15.
V drugem nizu Je Partizanu uspelo, da Je vse bolj povezal svoje vrste. Takoj spočetka je prešel v vodstvo. Njegov aparat Je deloval brezhibno, vodstvo Je ohranil do konca niza, ki se je končal v njegov prid 15:12.
Tudi v naslednjem nizu Je dal
občutiti nasprotniku, da je v stanu, da se z vso gotovostjo upre tudi največjemu nasprotniku. Vodstvo' je obdržal vse do kraja niza, ki se je končal njemu v prid 15:13.
Niti največji optimi^ ne bi mogel pričakovati, da bi domači tekmo zaključili že v tretjem ni-zu. Vse bolj je prihajala do iz raza rutina in kondicija igralčev posameznih ekip. Priznati Je treba, da so imeli več od Igre Mariborčani, ki so v tem nizu beležili 15:9 v svoj prid.
Peti oz. zadnji ni,z je očitno dokazoval, da bi Novomeščani lahko zmagali, če bi zbrali vse sile. Pred očmi niso imeli dejstva, da tudi Mariborčani niso nepremagljivi. Imeli smo vtis, da sta obe strani že precej izčrpani. Tudi tu je Partizanu v polni meri uspelo, da je svoj odpor Izrazil s tesnim porazom 9:J5.
Za novega prvoligaša Je to lep uspeh. Tu mislimo na Novome-ščane, ki Jim je z ozirom na današnjo prikazano igro zagotovljen obstanek v prvi zvezni ligi. Vsi igralci so prikazali solidno znanje in kondicijo, ki Je potrebna v takem tekmovanju. Tudi najmlajši član prvega moštva Golež Je dokazal, da bo sčasoma prav uporabna moč.
Pri gostih so se izkazali večkratni reprezentativne Skerbinek, »stari« Verglez., Mikiiiš ln ostali, ki zaslužijo ime mojstri odbojke.
Tekmo Je sodil domači sodnik Urh, ki Je dokazal, da je ko* tudi najtežjim tekmam. Gledalcev pa smo naStell nad 300.
Kasielec Iretfl
Na mladinskem atletskem dvoboju med Hrvatsko in Slovenijo je Črnomelj siti atlet Kastelic zasedel tretje mesto v metu kopja za Maslovim (Hrvatska) in Brodnikom (Slovenija). Oba slovenska metalca sta upala na zmago, vendar Jkna je Maslov račune prekrižal ln zasedel prvo mesto. S to zmago Je Maslov že tretjič premagal Kastelca, zaradi česar Je stanje v zmagah ostalo neodloče no 3;3. Kastelec je dosegel da ULno 47,63 metrov.
K1I0
Kino KUKA Novo mesto
pd '4. do 7. novembra: Poštna film Rio Esconđiđo.
Kino Dolenjsko Toplice
8. in 7. noverffbra: francoski film Umor v pariški četrti.
13. in 14. novembra: ameriški film Zadeva Paradin.
Kšno Črnomelj
Od 4, do 7, novembra: »Poštna postaja.
9. in 10. novembra: Pot v utopijo.
Kino LoSkl potok
6. in 7. novembra: ameriški film Prostor na soncu.
13. ln 14. novembra: švedski film Plesala je eno' samo poletje.
Kino jedren Ksčevje
Od 5. do 7. novembra: ameriški film Čarobni fižol.
10. in 11. novembra: ameriški film Slavolok zmage.
Potujoči kino Novo mesto
predvaja film Veliki valček
5. novembra ob 18. uri v Beli cerkvi.
6. novembra ob 18. uri na Dvoru.
7. novembra ob 15. url v Am-brusu.
7. novembra ob 18. uri v Za-
gradcu.
Obvestilo
Okrajni Zdravstveni dom uvaja za področja LO MO Novo mesto z 8. novembrom 1954 zdravniško dežurno službo. Dežurnega zdravnika lahko kličete za obiske na dom v vsakem času. Z uvedbo dežurne zdravniške službe bo zdravnik na razpolago v dnevnem času od 7. ure zjutraj do 19. ure zvečer v ambulanti Zdravstvenega doma Novo mesto. V nočnem času, to j9 od 39. ure zvečer do prihodnjega dne do 7. ure zjutraj pa na stanovanju. Okrajni zdravstveni dom priporoča prebivalstvu Novega mesta, da se dežurne zdravniške službe v primeru potrebe poslužuje.
DEŽURNA ZDRAVNIŠKA SLUŽBA
Dežurni zdravnik za Čas od 8. novembra od 7. ure zjutraj do 15. novembra do 7. ure zjutraj: dr Vodnik Miro, v dnevnem času od 7. do 19. ure v ambulanti Zdravstvenega  doma,  v nočnem
času na stanovanju, Novo mesto,
dr. Volčičeva 2.
Obiske prijavljajte po možnosti do 1B. ure dnevno v ambulanti Zdravstvenega doma.
Okrajni zdravstveni dom Novo mesio
razpisuje
sledeča delovna mesta:
Mesto pomočnika upravnika OZD za administrativno-ekonom-ske posie;
mes.to materialnega knjigovodje;
mesto administrativne moči.
Pogoji: Pomočnik upravnika, srednja. ekono.-n.ska šola ali stare j ji knjigovodja z daljšo prakso. Plača po uredbi, dopolnilna plača ln funkcijski dodatek.
Materialni knjigovodja, ekonomska šola s potrebno prakso. Plača po medbi in dopolnilna plača.
Administrativna moč, nižja ekonomska šola z znanjem strojepisja. Plača po uredbi ln dopolnilna plača.
Ponudbe poslati na Okrajni zdravstveni dom Novo mesto. Nastop službe po dogovoru.
Okrajni   Zdravstveni dom, Novo mesto.
Zcbvaia
Ob smrti mojega moža MATIJE SJENICA
se najlepše zahvaljujem vsem, ki so ga spremiU na zadnji poti, darovalcem vencev in cvetja, govornikom za poslovilne govore, godbi in pevcem za žaloslinkc, vsem organizacijam, kolektivom, šolski mladini in posameznikom. Marija Šenlca, Straža 5S pri Novem mestu.
Gibanje prebivalstva v Novem mestu
Pretekli teden Je bilo rojenih 10 dečkov in 6 deklic. — Poročili so se: Benčan Paskval, oficir JLA iz Malega Lošinja in Mihalič Roža, ti'3. pomočnica iz Vel. Cika-ve pri N. m. Muren Danijel, mornariški oficir iz Pule in Zukar.o-vič Zamira, gospodinja iz Novega mesta. — Umrli so: Senica Matija, delavec, 48 let, lz Straže. Vo-dičar Jože, otrok lz Dol. Topi c. Vodičar Alojz, otrok lz Dol. Toplic. Stefančič Matija, čevlj. mojster, 59 let, lz Brega pri Kočevju. Ibrahim Zlatko, otrok iz Novega mesta. Miklič MIlan, upokojenec, 2"! let, iz Srednjika pri Sentjan-I žu.
Iz novomeške porodnišnice
Pretekli teden so rodile: Mušič Neža iz Dragatuša — dečka. Ur-bančič Antonija iz Gor. Podbo.eta pri Mirni peči — deklico. Logar Marica iz Krvnelja — dečka. Dr-gane Marija iz Potoka p:i Straži
— dečka. Kasteljc Marija iz Dol. Ponikev pri Trebnjem — dečka. Pešovič Danica iz Novega mesta
— deklico. Bregar Ana iz Tomaž-je vasi pri Skocianu — deklico. Iviorth Pf.vla iz Novega mc3ta — deklico. L^hajner Anica iz Novega mesta — dečka. Meglen Angela iz Tisovca p:i Videm—Dobrcpolje
— deklico. Zakrajiek Marija iz Dol. Podboišta pri Trebnjem — deklico. Zaletel j Marija iz Vel. Lipovca pri Dvoru — deklico. Siinkar Jožefa iz Rodln pni Črnomlju — dečka. Žagar Marija iz Mirne peči — dečka. O-zimek Marija iz Vrhtrebnja — deklico. Ko-privlca Ljubica iz Novega mesta
— deklico. Lahajner Ana iz Brš-ljina   pil   N.   m.   —   deklico. —
Mlađim mamicam čestitamo!
ne pes bi ■
m pravilo-FOI za čevlje |e zdravilo!
(JhoUtm if doleni&fie
POPOTNE MALHE
O okaj dolgo je že tega, pa tato ni stvar nič mtuij zanimiva. Zadeva se je zataknila za krpo v nialhi, ti^j p» *<* ji-sc-n-pki'rn žejnim j a nu viiiišk''ni ?.o/lju. 1NjW.ii i u romarjev bo ju nnlmilo, <ln je. bilo kar Crno in za lužji promet in menda 3» OUieVttO i/.vdiranjr
»o pobožnjakl pdbclnjiiko pihnili P«'t koles in 7. njimi icr 8 polno malho pol .nanosi i Oflkurili proti domu. Brez od-jmstov da sc ne sme priti do-Diov, ko in se j<- poleni
ru//vila kar lepa tekma med j>reiA|i}snii    ili n;i|liovej;i!.ii
lastniki Mm. CHforl i"*l<> n.» Icoutru odpustki, in kdo jih l>o dobil vee, lin se Dl /inim». Re bolj špnsiui je bila tekm'i treh duv^jeič zu   ono srce v
fantovih prsih- Vroča molitev v cerkvi ni prinesla zmago iiolimi, zato so se pomerile v medsebojueun poprav lj in ju frizur zunnj cerkve, v najvišje veselje številnih brezplačnih gledalcev in kibicev ... Na Sinji vrh bi Sel rad po list«; zdravilne rože, ki jim preprosti ljudje pravijo koprive in katere uspešno rede v Šolskem vrtu pa mislim, jih jo se-že sinila vsaj poilnčila in jim zatrbi bujno rast.
V Črnomlju mi vi <lno pripravijo kuko presenečen jo, tokrat [Ni so mi pripravili naj-
i Miiffll jivo, km- sem jih dosedaj dozi val- Sredi dneva po poškropili cesto skozi mesto 8 prvovrstno gnojnieo, da mi je kar nos razgrinjalo. No, sem si mislil, če to nič_ ne moti meščanov in tislih visokih ^vslov iz Ljubljane, ki so bili prav ta dan ludi v Črnomlju, zakaj bi mene. Jaz se lahko umaknem in sem se tudi zares. Zavil sem v i Deti-katesoc, pa sem vražje "nialo
prebral. Londonska megla je
prazen nič proti dimu, pomc-ianem s slinami požrtvovalnih štucarjev ia šlaiuperkkarjcv v >l )eiikatesuu Jaz bi jo «a-koj prekrstil v >Diiuokutesno« Ja tiste jestvine notri se res ne bodo pokvarile, so krasno pieknjene. Dober tek ž-elim vsemi
Da je spletna skrb za otroka tudi v Črnomlju velika, som videl v Tednu otroka, ko je urejeno otroško igrišče dobilo javno priznanje s tem, da so ga spremenili v privatno pot. Najbolj so se poleg otrok tega razveselili člani društva prijateljev mladine. Nič manj pa tudi niso veseli raeunn Tovarna učil v znesku dobrih 7r> tisočakov za nekaj kosov silno kvalitetne opreme ia otroško igrišče. Bi rekel, da je to bolj mačehovska skrb-
Recepti, dnaji dr/nvijnni. so dobra ref. Ne mislim taki za kapljice in praske, kot jih napišejo v ambulanti za nekaj
kovačev. Mislim cisto druge i <rpie.   Na primer, kako se napruvi ta ali ona stvar, kako se naredi, da se pri malo dela veliko  zasluži. Vse rndno je takih receptov iu bolj ko so donosni, bolj so,   po mojem, tudi dragi- Jaz mislim, da bi se tak recept, kot ga ima tesarski mojster   Anton Golob iz Sel pri Šentjerneju, danes prodal Kot žaFran. r\xm;slite, on s svojo družino živi vse leto z« 5TJ   din! Ali nI   to več ko| rude?, ? dvema ribama in petimi hleNrki kruha, Da je to res, potrjuje on sam z lastnoročnem  podpisom v davčni napovedi, ko   trdi, da ima vse leto le 138 din čistetra zaslužka, Jako poceni   življenje imata tudi kovač Jež« Suhodolnik iz Dolenje Vasj pri   Smarjeli. ki živi vse leto za čistih 9uo ti i n in pa mri/ar i"rane Mrvar iz Prečne, ki porabi vse lelo le 1.000 din. Hej, če bi jaz lahko kje doki! recept, kako se preživi en član družine   za mnnj kot en dinar dnevno, res bi g| dobro plačal. Saj pravim, čudeži Ia niso izginili s sveta;
Clede rrn nn 'okni te bom nič /npisfil, kajti stri me oni dan dvn v tem ožini grdo nabila. Ko sem tarnrtl, da so ce. ne previsoke, mi je rekla ne-
ka brihtnica, da to ni res, ampak, mi da im .u,n premalo denarja. Z drugim pametnjakovičem pa sva se takole pogovorila: Jaz: llu, kako je vse dra^o. Qn: »Nič ni drago, čisto poceni. Le poglej, Hvinj-ska pečenka, solata, kruh in dva deci vina za 50 din, ali je to drago? Jaz: »Ne, to pa. ni, še jaz bi to plačal, kje se pa dobi?« On: >Ja dobi Se za ta denar nikjer, drugo T>a ni.« Ne, zares ne, s tako pametnim svetom se ne da češenj zobati.
Oni dan mi je zagrozil neki možakar, d u če bom še kaj zabavljal, me bo za kazen po-! slal pred prvim v podruž. Na-| rodne banke v   Novem mestu čakat za gotovino. »Jaz bom pa tebe na zdravljenje v bol-! nišnico na lastne stroške.« sem 1 mu zabrusil nteaj pa sva bila takoj bot, kajti takih kazni se i vsak ustraši. Kot sem obveščen, bodo letošnje mrzlo loto vpisali  v Društvo za bofjsO proti pijančevanju kot častnega člana, kajti po njegovi zaslugi bo letos znatno manj neznanih   ttdentov,   kot bi jih sicer bilo.
Ali veste, s Čini se najhitreje širi kmečka izobrazba in kulturai' I, s harmoniko vendar. Ta potegne vse za geboj.
Tudi krave dajo več mleka, čim jim zaigraš poskočno polko, lega seveda še niste videli. Pa bi vprašali v Straži, kjer je kmetijska zadruga dala za kulturno . prosvetni sklad 200 jur.jev in so polovico tega porabili za nakup harmonike- Dobro naložen kapital a? Samo to ne vem, če bo tudi muziciranje na harmoniko zadružno ali posamično.
Na Veliki Loki sem si ogledal krompirjevo kulturo, oziroma kulturo in krompir v skupnem sožitju v zadružni dvorani. So zgradili lepo dvorano v zadružnem domu za kulturne prireditve in od-brenkali. 120 jurčkov samo 7.a pod zato, da je lahko nekaj dni notri gostoval krompir. Za globlji kulturni spomin na gostovanje krompirja v novi dvorani so poskrbeli nakla-dalei, ki so z lopatami nakladali krompir. Največ na je vredno to, da se zarodi tera ni lire ni razburjr.1 kot na ori-mer tisti mo^ik. ki irzra nekega 1'inanenria na meji novomeškega okraja in mu frf menda hudo na živce, če kdo ne-o {la|0 likerja v novomeški okraj, sam sebe pa ne zna komandirati.
del, da imajo na Velikem Gabru, kjer me že dolgo ni bilo prejemno in oddajno radio postajo, ki obratuje v Glinah. Sprejema v glavnem razne ob-rokljive vesti in jih takoj tudi oddaja. Dela brezhibno, zjutraj od 7.30 do 16o0 ure, to je ves čas. ko je slabša polovica na šditu, potem pa preneha. Hotel sem se s šefem oddaje pogovoriti nekaj glede moje malhe, pa nisem prišel do besede. Tudi tisto tri-peresno deteliico na Velikem Gabru, ki vsako resnico « na glavo postavi in- se zaradi tepa 600$ večkrat s paragrafom useka, ";sem mogel ugnali v kozji rog. Nekdo jih bo ž.e, sem mislil in jo mahnil v Smarjeto, kjer sem kanil pobotati prosveto z knjigovodstvom ker sta na bojni nogi
zaradi stjnpvanji Bojda poročni plan prosvete potrebuje v naprej večje -ianovrnje, pa ni pravega razumevanja na knjigovodski strani, tu ga pa ni, ker gs. t'.id na drugi strani ni. kajti je res težko ih pod KBD, da so enemu ustfeže. Bokri roko pe-r-. spm jim rekel in se poslovil, prav tnko pa se ]vJ;h ! inm tudi od Vas.
Cisto po ovinkih sem zve- I   Vaš Janez Popotni
1 I
10?
' Mnogo nafta ljudi je letos obiskalo Švico, klasično deželo za letoviščarje. Bili so poslovni ljudje, gostinci ln tudi t precej športnikov, saj js bilo tam kar dvoje prvenstev — svetovno pr-\ enstvo t nogometu ln evropsko v atletiki
Komaj smo čakali, da je bil dolgi psedOT pod Karavankami
Je bilo tudi na avstrijski strani.
Vozimo se v lepem švicarskem vagonu ln takoj opazimo, da se bližamo deželi, katero so turisti proglasili za deželo reda in čistoče. Vlak vozi točno po voznem redu, zamude so le redke. Sprevodnik je opazil, da nas zebe, pa nam je vključil električno gretje. Ogledam si Se uro
BERN — glavno mesto Švice
ca nami, da d bomo lahko ogledali lepote naše Koroške. Nismo so dolgo vozili ob Dravi, kajti železnica Je speljana vedno bolj visoko, med zasnežene vrhove. V visini nad tisoč metrov smo žil zopet v predor ln na drugi strani smo se začeli počasi spuščati- Električni vlak Je vozil vedno hitreje. Za seboj smo puščali znamenita gorska letovišča Badgastein, Hofgastein, dokler se nismo ustavili na važnem križišču v Schwarzachu.
Posebno dobre zveze z vlaki preko Avstrije nimamo. Avstrija Ekspres, katerega srno zasedli v Ljubljani, nas je odložil že v Schwarzachu in da ne bi čakali tam na zvezo, smo raje nadaljevali pot z lokalnim vlakom proti Insbrucku.
Insbruck, središče Tirolske, je staro in znamenito mesto. Mnogo časa bi potrebovali, če bi si hoteli ogledati vse njegove znamenitosti. Najbolj nas je zanimala žičnica, ka neutrjenega planinca popelje iz mesta v višino na snežišča. Zal si te vabljive vožnje nismo mogli privoščiti* ker nismo imeli šilngov.
Za I risb ručkom se peljemo proti Vorarlbergu, svetovno znamenitim smučarskim krajem. Gotovo je pogled na te kraje zanimivejši pozimi kot sedaj, ko so vozimo mimo majhnih, vendar ličnih postajic in praznih žičnic. Dvignili smo se že precej visoko in nas je v vlaku kar pošteno zeblo. Pozno ponoči smo že bili v Švici. Formalnost na meji je zelo kratka, slično
odlična kvalitete zmerna cena •
ugodno pranie-to so odlike
Peron praška
za oranje
finih tkani?i
tiji iiAaaa*AA4i
v vagonu in ugotovim, da je to toplomer, katerega sem kasneje videl povsod, tudi v tramvajih in avtobusih. S prijetnimi občutki in lepo na toplem smo kmalu vsi zadremali.
Ni se še zdanilo. Vlak hiti ob dolgem jezeru. Kmalu ugotovimo, da se bližamo Zurichu in da smo ob Istoimenskem jezeru. Kaj kmalu smo se ustavili v tem mestu. Imeli smo dve url časa, ki smo ga porabili za površen ogled mesta. Z zanimanjem smo opazovali veliko trgovino, v kateri si gospodinje same postrežejo, pri izhodu pa plačajo.
Za čas vožnje proti Bernu, kl je v sredini Svfte, smo se zelo ušteli. Nismo računali, da bo naš vlak prevozil to dolgo pot brez vmesnih postankov. V vagonih je povsod dovolj prostora, ker vozijo na tej dolgi progi vlaki vsake pol ure. Tudi revije vise v vozu, tako da je vožnja še bolj kratkočasna.
Pokrajina je slikovita, polja so lepo obdelana. Žita imajo malo, toda hektarski donos je izredno velik. Male hišice imajo povsod napise, da sprejemajo letoviščarje. Da ustrežejo tujcem, imajo povsod veliko igrišč za golf in tenis. Švicarji znajo svojo deželico Izkoristiti za zimski in poletni turizem. Tudi okrevališče za pse s številnimi gosti smo opazili. Lepo skrbe tam za te živali, ki po svojem težkem delu, ko varujejo gospodarjevo lastnino, lahko gredo v letovišče. Vendar smo kaj kmalu spoznali, da tam ns potrebujejo čuvajev, sa) so bila številna kolesa okrog štadiona nezaklenjena, lepo postavljena ob ograjah in hišah.
Prihod v Bern, glavno mesto Švice, je bil žalosten. Lilo je kot lz škafa, ml pa smo Imeli za prenočevanje samo šotore. Stali smo na kolodvoru, gledali v oblačno nebo in iskali izhod lz te stiske. Spraševali smo za prenočišča, pa so bila tako draga, da bi mogli tam z našim denarjem prespatl eno samo noč. Ker nam švicarsko nebo nI naklonilo vedrega smehljaja, si Je vsak sam pomagal, kakor je vedel ln znal. Največ sreče sva imela midva z ženo — naletela sva na nekega prijaznega Poljaka, ki naju Je povabil v svoj dom, kjer sva bila gosta ves čas bivanja v Švici.
Bern ima 145.740 prebivalcev, vendar sta po številu še večji mesti Zilrich in Basel. Kar nas posebno začudi, Je živahen promet po cestah. Sami avtomobili In vespe. Tam lahko vidiš uradnico  ali  gospodinjo  na vespl,
ko se pelje po svojih opravkih. Pred uradi ln važnimi poslopji vidiš na tleh označene prostore za parkiranje vseh teh vozil, saj ima v Bernu vsak deveti prebivalec svoje lastno motorno vozilo, v Zurichu pa že vsak četrti. K tem vozilom pa moramo prišteti še vsa vozila mnogih tujcev.
Mesto Bern ima mnogo zanimivega ter je zelo lepo ln čisto. Okna so večinoma okrašena s cvetlicami in ulice tekmujejo med seboj, katera Je lepše okrašena.
Mnoge hiše Imajo arkade, kar nam je prav prišlo ob deževnem vremenu, pod njimi Imajo lično urejena Izložbena okna, posebno tiste dni, ko je bilo tam zbranih toliko tujcev, so vsak dan menjali svoje izložbe.
švicarskim gospodinjam ne olajšajo delo samo razni aparati, ki opravljajo delo namesto nje, ampak tudi vse trgovine z živili, mesarji, peki itd., saj dobi meso že pripravljeno, testo za pecivo narejeno, živila popolnoma očiščena, treba ji Je vse to dati samo v posodo ln vključiti pečico. Potem pa lahko sede brez skrbi, kosilo bo kmalu gotovo. Morda bi se dalo našim gospodinjam na podoben način delo olajšati.
(Nadal^ev. in konec prihodnjič)
DVE GLEDALIŠKI PREMIERI V NOVEM MESTU
V počastitev občinskega praznika ln hkrati za začetek sezone so igralci KD Dušan Jereb naštudirall dve Igri: Borove Raztrgance (v režiji Jožeta Zara-Ijena) In Tieraeverjevo dramo Mladost pred sodiščem (v režiji Štefana Hledeta). Kakor ao bili s »Svetim plamenom« uspešno zaključili sezono, tako so sedaj uspešno začeli novo. Borovi Raztrgane! so obiskovalcem novomeških gledaliških predstav več ali manj znani, novo, ln kot je pokazala premiera, globoko doživetje, pa Je bila ca Novo-meščane Mladost pred sodiščem, tako po svoji vsebini, kot po uprizoritvi. O obeh igrah bomo poročali v prihodnji številki.
Lepe in Koristne Knjige zs vsakogar
Onemele bodo gorice ln osamelo bo polje, bolj pa bo zaživel kmečki dom in tudi meščan se bo rajši držal stanovanja, ko bodo zagospodarile mrzle sape ln bo človek iskal toplo zavetje. Cesa si bo tedaj najbolj zaželel? Nevsiljivega tihega prijatelja, ki si ga bo izbral po svoji želji in volji — zanimivo čtlvo, saj je dobra knjiga ob takih prilikah človeku najboljša tovarišica'. Bralo bo mlado in staro, saj slovenski knjižni trg z izborom res nI v zadregi. Za mladi svet pa je izbira naravnost razkošna.
Vremenska katastrofa v Salernu
Salerno je lepo mesto ob južnem delu Neapeljskega zaliva, 40 km od Neaplja. Znano je postalo zlasti leta' 1943, ko ao se ob njegovi obali Izkrcale zavezniške čete. Sedaj je pa vnovič prišlo ime Salerna v svet, po katastrofi, ki je to mesto zadela v noči med 26. In 27. oktobrom.
26. oktobra je deževalo ves dan, okrog osmih zvečer pa se je utrgal oblak. Toda strašni naliv ni bil le kratkotrajen, temveč je lilo ko Lz škafa vso noč. Katastrofa je izbruhnila proti jutru, ko so z vinorodnih strmih pobočij Apeninov pri-drlt hudourniki in izpodnašali hiše, kot da so iz lepenke.
Razdivjana voda je besnela, odnašala ljudi, butala z njimi ob ograje in zidove, da je bilo mnogo trupel povsem zmaliče-nih. Da je bila nesreča še hujša, so ugasnile vse luči. Ko se je razbesnelo vodovje od-lllo v morje, je bilo mesto kot mrtvo. Prihitele so ekipe Rdečega križa z zdravili in zdravniki in začelo se je reševanje. Vse dvorane v mestu so spremenili v mrtvašnice, saj je bilo že takoj spočetka katastrofe nad 400 mrličev in sto ln sto ranjencev. Tisoči Salernčanov so ostali brez. strehe. Največ žrtev je bilo med otroki. Trpelo pa ni samo mesto, ampak tudi okoliške vasL
Trusti, monopoli in ameriško delavstvo
Ameriški delavski časopis »Enakopravnost« prinaša Članek iz mesta Follansbee, ki zgovorno priča, kako znajo ve-lekapitalisti lizigravati davčne predpise in kako malo jim je mar tistih, ki so jim ustvarili
Ti delavci so vsi člani delavske unije in povečini Jugoslovani in Italijani. Tu so se naselili za časa prve svetovne vojne, da pomagajo pri produkciji "jekla, s tem pa pomagajo premagati nemškega ce-
Vsem gospodarskim organizacijam!
V vseh podjetjih, zavodih, inštitutih, gospodarskih združenjih ln ustanovah, zadrugah, posestvih itd. bodo nameščenci ln delavci laže in uspešneje delali, če bodo vedno Imeli pri roki »Gospodarski koledar 1955«. To bo važen gospodarski priročnik, ki bo vseboval vse polno tabel, podatkov, praktičnih navodil, pojasnil ln člankov naših najsposobnejših gospodarstvenikov in tehničnih strokovnjakov vseh strok. Za vse pisarne ln obrate naročite čimprej potrebno število izvodov po prednaročniški ceni din 500 za izvod. »Gospodarski koledar 1955« bo kot v preteklih letih zopet izdalo uredništvo »Nova proizvodnja«.
»Nova proizvodnja« bo izdala z vednostjo Državnega sekretariata za gospodarstvo LRS s sodelovanjem Zavoda za statistiko in evidenco LRS ter po pooblastilu vseh republiških gospodarskih zbornic posebej tudi »Gospodarski adresar LR Slovenije«. Prednaročniška cena Je 1000 dinarjev za Izvod.
Obe ti dve publikaciji bosta trajnega pomena, koledar bodo naročniki uporabljali vse leto, adresar pa nekaj let. Zato se zavedajte, da bodo reklamni ali propagandni oglasi v teh dveh publikacijah in uvrstitve naslova vaše gospodarske organizacije v »Gospodarski adresar LR Slovenije« kar najbolj popularizirali vašo gospodarsko organizacijo, vašo proizvodnjo, trgovsko blago, obrtniške izdelke, usluge Itd. Naročite torej uredništvu »Nove proizvodnje« ali njenim akvlzlterjem čimprej, dokler Je še čas, objavo oglasov ln uvrstitev naslova v teh publikacijah.
Naročilu ustrezni znesek nakažite takoj na bančni račun »Nove proizvodnje«, Narodna banka Ljubljana 601-T-160 in na hrbtni strani označite namen plačila.
Uredništvo »Nove proizvodnje« obzornik napredka v tehniki ln gospodarstvu LJubljana, Trubarjeva cesta IS p. p. 407 — Telefon 22-951
bogastvo z delom svojih rok. Takole piše med drugim:
»Follansbee bo postal, ker se seli industrija, mesto, na katerega bo legla mora. Tovarna, v kateri je bfto zaposleno 90% mestnega delavstva, bo razdrta in prepeljana v kosih na ameriški Jug, kjer še ni delavskih organizacij. 1.061 delavcev, ki so bili do sedaj zanosleni v tej tovarni, bo ostalo na cesti brez dela.
sarja. V Follansbee so si postavili svoje domove. Njihovi otroci so rasli, nastala je pravcata generacija.
In kaj sedaj? Republlc Steel, druga največja ameriška družba za proizvodnjo jekla, Je kupila podjetje Follansbee Steel Co. Stroji in sploh oprema tovarne bo prepeljano v Gadsten, Alabama, več kot tisoč delavcev pa bo ostalo na cesti.
Tovarno je za Republic Steel kupil neki Fred Rich-mond za deset milijonov dolarjev, v ozadju pa stoji bajni petrolejski magnat Clint Mur-chison iz Texsasa. Za oba moža je to pač navadna kupčija, ki obeta nove zaslužke. Mur-chison hoče Follansbee Steel Co. združiti z dvema drugima tovarnama. S tem špekulira, da bo plačeval manj davkov, in sicer 4,700.000 dolarjev manj letno. Tako se bo obenem posluži! možnosti novega davčnega zakona, ki daje prednost bogatim, da postanejo še bogatejši. Kako se zakon izigra, pa Murchison dobro ve, saj je eden najbogatejših mož v Ameriki
Kaj pa prebivalci mesta Follansbee? Ali naj se izselijo? To so ljudje, ki so stari 40 do 50 let in več. Podjetje je pomenilo za občino Follansbee prav vse. Ne bo več davčnih virov, ne bo več zaslužka za vzdrževanje sebe in družine. Pa še nekaj je značilno pri tej Spekulaciji. Navadni človek se pogovori vse odkrito in naravnost. Ne pozna tajnega dogovarjanja. Ne pa tako kapital. Delavstvo v Fol-lansbeeju je postavil pred gotovo dejstvo, da je jeklarna pač kupljena, da se preseli drugam in da tu ostanejo prazne stene. »Pa se preprosti človek, delavec sprašuje: Zakaj nam niso tega povedali poprej, zakaj niso dali delavski uniji prilike, da zavzame svoje stališče in poskrbi za svoje člane. Zakaj je šlo vse tako tajno?
Toda ta preprosti človek, ki veruje v sebe in v drugega, ne pozna zahrbtnosti in pravih namenov kapitala, ki ima povsod skrivne kanale, skozi katere naj teče denar...«
Da, kaj mar velekapitalistu, če ostane nad 1000 delavcev s svojimi družinami brez dela na cesti. Njim ne kaže sedaj drugega, kot pustiti svoje hiše in oditi v drug kraj s trebuhom za kruhom.
Založba »Mladinska knjiga« v Ljubljani je pripravila zanj kar pet različnih zbirk, da pridejo na svoj račun prav vse starostne dobe do zaključenega šolanja. Nekatere teh zbirk so se med našo mladino že udomačile, druge se pa na njeno željo uvajajo. Po vseh pa radi segajo tudi odrasli, literarni sladokusci prav tako kot preprosti ljudje.
Zbirka za najmlajše je v knjižnici »Čebelica« že lani izdala pet ljubkih slikanic, izmed katerih je Rueča kapica pošla takoj, V letošnjem šolskem letu izide osem novih pravljičnih del iz svetovne in domače literature, kot n. pr. Trnuljčica, Janko in Metka, Mojca Pokraj-culja, Zajčkov zvonček. Pravljica o vetru itd.
Broširana knjižica stane 50 dinarjev, trdo vezana 110 din — v prednaročilu! Knjigarniška cena je višjal
Za šolsko mladino izhaja v množični izdaji že tretje leto knjižnica »Sinjega galeba«, ■ ki je osvojila že skoraj vse šolske klopi po mestih in široko po deželi. Kako so vam požirali Bambija, Robin Hooda, Profesorja ModrinJaKa, m še kopico drugih! Letos pa bo do konca šolskega leta spet izšlo osem okusno opremljenih in bogato ilustriranih knjig. Svetovnozna-na Koča strica Toma je že zunaj, pridejo pa še: R. L. Ste-wensonova Crna puščica, L. Starica Leteči Kranjec, J. Jurčičev Domen, K. Capek bo povedal Devet pravljic in še ena povrhu, B. Magajna bo predstavil dva junaka, Račko in Lija po imenu itd.
Naročnina za celotni letnik: broširane knjige 720, vezane v polplatno 1200 din.
V zbirki »Pravljic ln pripovedka so sedaj izšle J. K. Er-
Grof prodaja mesto
Dansko mestece Trauckar na otoku Langeland šteje 82 hiš. Od teh jih je sedaj 72 danih na dražbo. Njihov lastnik grof Kaj Benetikt je sklenil, da proda malone celo mestece, ker stanarina ne krije stroškov za vzdrževanje hiš.
benove Češke pravljice, sledila bodo Fr. Bevkove Kavkaske pravljice, bratov Grlmmov 2abji kralj in druge pravljice ter J. Brlić-Mažuranićeve Pripovedi iz davnine.
Lepo opremljene knjige bodo vse tiskane na beljenem papirju. Cena celotni zbirki — štirim knjigam — v polplatnu 1200 din
Tudi zbirka »Potopisov« izda letos štiri izredno zanimiva dela, znana in priznana široko po svetu: Potovanja Marka Poia, slovitega svetovnega potnika v srednjem veku, so že Izšla; pridejo pa še: St. Zweigov Magellan (slavni pomorščak na poti okoli sveta), F. Nansen: PreKo Gronlanda ter Andre Gide: Pot v Kongo.
Vse knjige bodo tiskane na beljenem papirju in opremljene s številnimi ilustracijami in zemljevidi. Celotna zbirka v polplatnu — za prednaročnike — 1200 din.
Prav toliko stane vezana v polplatno zbirka »Iz življenja živali«. Pričela je izhajati v preteklem letu in naletela je na iskren sprejem. Knjige so že deloma razprodane. Letos razpisuje založnica subskripcijo za naslednje štiri knjige: B. Skerl: Stiriročno sorodstvo, A. Polenec: Razvoj življenja, C. Slebinger: Okamenelo življenje in Miroslav Zei: Iz življenja sesalcev.
Izbor torej res nI majhen. Velike pa so ugodnosti za vsakogar v prednaročilu: 1. Knjige so v suhskriipciji cenejše kot kasneje v navadni prodaji, 2. Dostavijo se naročniku takoj po izidu na stroške založbe. 3. Možnost obročnega odplačevanja.
NaroČiti je mogoče vse zbirke ali pa vsako posebej v enem ali več izvodih. Naročnikom letošnjih zbirk nudi založba ugodnost obročnega odplačevanja tudi za knjige, ki jih je izdala v prejšnjih letih. Naročila sprejema vsaka knjigarna kakor tudi založnica sama.
Dobro bi bilo z naročilom pohiteti, ker je naklada omejena ln so prve knjige že izšle. Sub-skrlpcija se zaključi sredi novembra.
Založba »Mladinska knjiga* Ljubljana, Čopova 50-111.
OKRCG1E BODICASIt
»Ti, zakaj pa doktor Zdrav -kovic na pokopališču vselej hodi po prstih?*
»Veš, možak se boji, da ne bi zbudil svojih nekdanjih pacientov ...«
Nekdo bi rad učakal sto let, pa je stopil k zdravniku po nasvet, kako bi to dosegel. »Odrecite se alkoholu, ženskam in cigaretam!* mu je svetoval zdravnik.
»Pa bom potem res doživel sto let?*
»Kje neki' Le zdelo se vam
bo, da živite sto let, tak dolgčas boste prodajali.*
»No, kako je z vašo nespečnostjo?* vpraša zdravnik pacienta.
»Oh, slabo, tovariš doktor. Zdaj je tako huda, da niti med službo ne morem zaspati.«
»Vaša rana je majhna. Mi, zdravniki, smo vajeni tudi večjih.«
»Nikar me tako ne podce-njujteU vzklikne bolnik.
»Miha, kako pa naj tole vino   okrstlva, a?« — »I, kar rizling naj bo!« (Kercmpuh)
Stane Gabrovec
Bela krajina do naselitve Slovencev
Bronasta doba na slovenskem ozimlju pa nam ne govori le i danes se precej nejasno govorico tudi še bronastodobne slavonske kulture, ampak tudi po svojih depojskih najdbah. Tu Je po vsej verjetnosti računati z bronastim materialom kot trgovskim sredstvom. Vzhodne in italske oblike se križajo na našem ozemlju in nam »govore o tem, da sta vzhod ln zapad iskala preko našega ozemlja med seboj trgovinskih zvez in s tem tudi posredovala kulturo. Depojske najdbe, ki so posejane po vsem slovenskem ozemlju, nam že kažejo na važnost, ki jo Je dobila v poznejši dobi tudi Dolenjska. Crmoš-njlce in Jurka vas pri Novem me3tu, Drnovo ln Vinji vrh, da omenim samo nekatere, so že predhodniki bodočih slovenskih centrov. Tudi Bela krajina Je poznala te potujočo trgovce: o tem nam govori najdba v Pustem gradcu pri Črnomlju ln v Črnomlju samem. Pusti gradeč je tu še posebej zanimiv. Sku-
paj z dvema šlrokolistnima sulicama J« bil najden tudi zanimiv predmet lz gline, podolgovate obl ke, po sredi preluknjan, okr: šen s spiralami in prelomljenimi črtami. Cemu Je ta predmet služil, nI popolnoma Jasno. Večina ga smatra za pmtodero, ki pa v tem primeru najbrž ni bila priprava za tetoviranje, ampak predmet za vzorčno barvanje tkanin al okraševanje glinastih posod, drugi pa ga imajo zopet za navaden obesek. Rešitev glede Uporabe nas tu ne zanima, važ-neje je, da prav tak predmet poznamo tudi z Ljubljanskega barja, kar naj bo nov namig ne samo na. zvezo Bele krajine / Ljubljanskim barjem, ampak tudi na to, da Je za časa teh depojskih najdb postojanka na Ljubljanskem barju še obstaja la ln bila najbrž tudi važen posredovale ln aktiven člen v tej trgovski verigi. Druga pričn življenja v bronasti dobi Je najdba tulaste bronaste sekire i v Crno nlju, ki je bila odkopa- I
na leta 1888 pri gradnji šolskega poslopja. Te najdbe pa so seveda preskromne, da bi dopuščale kakršnokoli podrobnejšo razčlenitev bronaste dobe v Beli krajini.
Bronasto dobo zaključuje velik premik ljudstva, ki je nosilec kulture zarastih grobov. Nosilci žarno-grobne kulture na slovenskem ozemlju so že Iliri. Pri nas jih poznamo le lz najdb iz planih žganih grobišč v Rušah, Mariboru, Hajdini In Do-bovl, elementi pa so brez dvoma tudi v mnogih drugih lllr-^ih grobiščih naših planih ne-kropol, Čeprav niso tako stara kot zgoraj omenjena. Konec bronaste dobe je občutljivo prehodno slovensko ozemlje že /ajeto velike premike, ki so temeljne važnosti tudi za današnjo podobo Evrope, saj Je lz tega vrenja v Grčiji nastalo čudežno helensko ljudstvo, k! nam je odprlo vir vsega, kar je človeško resnično visokega ln vred-I nega ... V Italiji pa se je ustva I rila kultura ln civilizacija, v
kateri Ja ljudstvo i našega ozemlja plodno sodelovalo. S svojim bogastvom železa ln železne industrij* kakor tudi s svojim neprekosljivdm tehničnim' obvladanjem kovine, kateremu tudi gotovo nI manjkalo umetniškega čuta, so bili. tudi prebivalci naSega ozemlja v tem času med prvimi v Evropi. Tvegamo drzno besedo: prebivalstvo na našem ozemlju nI bilo morda nikdar pozneje v tako Intimnem kontaktu i vrhovi svetovna kultur* in civilizacije.
Za Belo krajino ne vemo koliko Je bila zajeta v to veliko preseljevanje. Vsekakor lahko domnevamo, da Je bila, ker' že omenjene poznobronaste depojske ali slučajne najdbe lahko spadajo tudi v ta okvir. Vsekakor pa Imamo eno najstarejših postojank lz že umirjene dobe, to so najdišča na Kučerju ln okrog nJega; grobni material tega Ilirskega naselja je prišel v slovstvo pod imenom bližnjega Podzemlja... Ilirska plemena so tu že pokopavnla mrtvi* ce v gomMnh, teh za DolonJ.sk" tako značilnih Ilirskih nekropo-!ah. Večinoma so v Romllali skeleti, najstarejši grobovi p.i so bili po vsej verjetnosti žga-
ni kakor imamo Izključno žgane grobove tudi v nekropolah, ki sodijo v prehodni čas med bronasto In železno dobo v Rutah, Mariboru ln Hajdini. V eni izmed mnogih manjših gomil je bil dobro ohranjen žgan grob, obdan s kamnitimi ploščami. V njem je bil lonec s plastičnim obročem v spodnjem delu, antenski meč ln majhen bronasti križ. Bil je to najnižji od treh žganih grobov v gomili, katerih žara* Je bila obdana s kamenitim! ploščami. Ze način pokopa Je star. Podzemeljski antenski meč spada tlpološko v srednjeevropski tip antenskega moča, Časovno v prehod med bronasto in železno dobo. Tipološko Isto žaro najdemo še v Mokronogu in na Vačah, bronast križec Je močno razširjen v vzhodno hal-štatskem kulturnem krogu. Štiri grobove z antenskim mečem poznamo v vzhodnoalpskem prostoru. NaS podzemeljski, v Celovcu, v VVIesu In Kleln-Gletnu Po analizi Miiller-Knrpeja nam le možno videti v teh grobovlb voditelje ple/ncn, k! so v nemirih prehodne dobe brona In teleta uveljavili svojo moč In utrdili svoj rnzrednt položaj. Z njimi se začenja halfttatska doba na slovenskem ozemlju, doba
ekonomskega razcveta. Tedaj se je začela izkoriščati železna ruda, razvila se Je trgovina, z eno besedo, ustvarjal se Je temolj civilizacije, ki je bila v cvetočem halštatu v Srednji Evropi vodilna. S podzemeljskim grobom bojevnika nam Je torej možno videti že v prazgodovini osobnost, ki izotopa lz svoje okolice In katere vodlteljsko vlogo si moramo konkretno predstavljati. Okrog njegovega groba Je nastala gomila; to Jo morda namig, kako si moramo razlagati nastanek velikih gomil? To naj bi bili pokopi ljudstva okrog in nad svojim voditeljem, ki Je svoje pleme pn dolgih nemirih združil ln povezal, stalno nuselll ln ga uveljavil. Približno v leto 800 pred n. S. stavljamo te grobove bojevnikov — vodij z atenskim mečem. Z nJim Je šele prav zaključeno presoljevnnjc ip nemiri, ki so se začeli okrog leta 1200 pred n. e. Morda Je prav. da se ob tem zopet spomnimo širšega evropskega okvira. Da pomislimo jui nnjžlahtnejšo tvorbo, ki je nastala lz velikih mernikov In sprememb po letu 1200 nn grštvo. Tudi to Je v tem času že plodno konsolidirano, našlo je svoi tok, ki Je napaja)
stoletja. Na začetku stoji Homer, veliki sodobnik našega podzemeljskega bojevnika. Za nas moderne, ki smo odkrili usodno povezanost celotnega sveta, ne bo morda prazno, če nukažemo tudi navezanost tedanjega slovenskega ozemlja ■ tempom življenja tedanjega kulturnega centra. Primitivne posode zgodnjega halštata, v knterih je že ugasnila bogata ornamentika Ljubljanskega barja in drugih brona.stodobnih kultur, lahko primerjamo s stopnjo grške arhalke, v najlepših posodah iz Stične lahko vidimo moč ln eleganco grško klasike, v močno razvitih posodah MnK-dalonskc gore razgibanost, rekli bi barok, helenlzma. Obe ravnini se seveda ne dasta primerjati, isti pa so premiki nn teh dveh ravninah. Tudi dntaolja skoro nutančno soupada t gr-štvom. Primerjava se bo zdela prisiljena ln prazna, pa nI: opozori nas na notranjo napetost, tempo ln Intenzivnost Ilirskega 'ivlj.Tija. Na svoji ravnini §o niti živeli mo*no In te razžl-veli do konra.
Starejše pod>«>mH1sko gradivo ima dosti skromne povezave % mariborsko-ruško gruno, In bogatejši so vpliv' Rnlki^t