NOV DELAVSKI SVET Izvoljen je bil še zadnji, zato kar nekako zgodovinski delavski svet. Obstajal bo namreč le do preoblikovanja podjetja v delniško družbo, nato pa ga bodo nadomestili drugi organi, v katerih bodo zastopani člani predvsem na podlagi lastniških odnosov. Zato sem nekatere člane novoizvoljenega delavskega sveta povprašala, kaj od njega pričakujejo, kaj menijo o svoji vlogi v njem, o vlogi direktorja in ostalih vodilnih, zlasti v kontekstu odločilnega časa, ki je pred nami časa lastninskega preoblikovanja. Od članov prejšnjega delavskega sveta sem želela izvedeti za njihovo oceno delovanja le tega v preteklem mandatu, svoje mnenje pa je podal tudi predsednik sindikata. Vtise zbrala: Marinka Anžlovar Aleš ŠTEFANE, instrumentarec: Verjamem, da bo novoizvoljeni delavski svet naredil določene pozitivne premike. Imam tudi popolno zaupanje, da naša tovarna pluje boljšim časom nasproti, kar je gotovo zasluga tega vodstva. Po dveh sejah imam vtis, da vodilni, zlasti direktor, dobro seznanjajo člane. O mnogih zadevah sem slišal prvič in so bile predstavljene na korekten način. Seveda pa vseh informacij ne moremo preverjati in jim je potrebno enostavno verjeti. Verjamem, da nas nima nihče namena izigrati in da gre za obojestranski pošten odnos. Mislim, da nam bo tudi lastninjenje uspelo izpeljati tako, kot si želimo, saj imamo dober program, pa tudi informiranje zaposlenih, upokojencev in drugih glede možnosti sodelovanja v procesu lastninjenja je na več kot zadovoljivi ravni. IZ VSEBINE Nov delavski svet Novo občinsko vodstvo Cilji v letu 1995 Korenine Steklarne Upokojeni v letu 1994 Seje delavskega sveta Nova rubrika Obisk TV Slovenije Stanislav SENEGAČNIK, obratovodja (član starega delavskega sveta) Prejšnji delavski svet je odločal o več pomembnih stvareh. Gotovo najtežja in najpomembnejša odločitev je bila glede predlagane ustavitve IS proizvodnje. Da smo se kljub prepričevanju nekaterih, da druge rešitve ni, odločili za ohranitev dobršnega dela te proizvodnje, je zasluga prav tega delavskega sveta. Za nadaljnji razvoj Steklarne je prav gotovo zelo usoden tudi program lastninjenja, ki ga je sprejemal ta DS. Res je, da je bila glavna odgovornost pri njegovi pripravi na strani vodstva, strokovnih služb in zunanjih sodelavcev. Mislim, da je pripravljen tako, da imamo zaposleni možnost na njegovi podlagi iztržiti kar največ. Priznam pa, da se nismo zavedali vseh naših pristojnosti, da smo se pogosto morali odločati brez predhodnih gradiv in da smo bili v veliki meri odvisni od informacij direktorja. To je bila po mojem mnenju v našem mandatu glavna pomanjkljivost. Nov delavski svet pa je že na 1. seji sprejel ukrepe, da se to ne bo ponavljalo. Pavel BAUERHEIM, izmenovodja zmesarne in predsednik DS Glavna naloga novoizvoljenega delavskega sveta je, da v skladu s svojimi pooblastili aktivno sodeluje pri lastninskem preoblikovanju podjetja. Program, oddan na Agenciji, daje možnost delavcem Steklarne, da postanemo večinski solastniki podjetja in si na ta način uresničimo željo po nadaljnjem upravljanju in odločanju v podjetju. Prvi dve seji delavskega sveta sta pokazali, da so stališča DS, sindikata ter vodstva podjetja o programu enotna. Upam, da bomo vsi zaposleni, upokojenci, nekdanji zaposleni in družinski člani vložili svoje certifikate v naše podjetje. Svoje upanje gradim na dejstvu, da ima sedanje vodstvo vizijo razvoja podjetja, ki temelji na oživljanju proizvodnje in tehničnem posodabljanju. Posebno razveseljivo pa je dejstvo, da program razvoja podjetja ne predvideva odpuščanja zaposlenih, ampak so v ospredje postavljena vlaganja v izboljšanje delovnih pogojev ter postopen dvig plač. to pa pomeni večjo socialno varnost zaposlenih. Ivan BRUNČEK, ročni pihalec Zaradi slabega načina obveščanja, tako s strani članov delavskega sveta, kot pristojnih, delovanja prejšnjega delavskega sveta ni bilo nikjer čutiti. Nov delavski svet se je odločil za drugačna pravila dela in od njega pričakujem, da bo pospešil določene zadeve in dosegel pozitiven premik. Kot steklar najbolj poznam delo in problematiko v osnovni proizvodnji. Menim, da je naše deh), glede na težo in pogoje dela, vložen trud in zahtevano znanje, premalo cenjeno. Tudi po 30. letih dela se moramo še vedno učiti, če hočemo zadostiti zahtevam trga. Mislim, da direktor premalo ceni delavce, predvsem pa steklarje, in da se ne zaveda, da bo Steklarna obstajala le, dokler bomo tu tudi dobri steklarji. Nedovzeten je za socialno problematiko (ni zdravstvenih pregledov, delavec, ki zboli je vsem odveč, odvzeta mu je plača ...). Prav na tem področju mislim, da se mora vključiti tudi delavski svet. Zato tudi še nisem vložil certifikata, čeprav bo najbrž jeziček na tehtnici prevesila želja, da tovarna ne bi bila razprodana tujcem. Soniboj KNEŽAK, predsednik sindikata Steklarne Kot v zadnjem času poslušam izjave nekaterih, ki kritizirajo delovanje prejšnjega delavskega sveta, bi jih spomnil, da se je prav ta delavski svet že na 1. seji soočil s predlogom o ustavitvi strojev v Profitnem centru embalaže. Na tehtnici je bila usoda 450. delovnih mest. V tistem času smo tvorno sodelovali pri razrešitvi tega problema. Upoštevane so bile vse zahteve sindikata, ki so se kasneje pokazale pravilne. Zadovoljen sem tudi s sodelovanjem pri procesu lastninjenja Steklarne. Nezadovoljen pa sem, ker delavski svet ni upošteval naših argumentov pri spremembi Pravilnika o stimulativnem nagrajevanju. Prav slednje je povzročilo mnogo nezadovoljstva med zaposlenimi. Od novega delavskega sveta pa pričakujem predvsem, da izpelje lastninsko preoblikovanje Steklarne po poti, ki je začrtana. Želim, da bi sodelovali vsaj v tolikšni meri, kot smo s prejšnjim, če ne še bolje. Dolores MARINKOVIČ, samostojni komercialist Mislim, da ni naloga delavskega sveta, kot najvišjega organa upravljanja, da se pogaja o stvareh, ki izhajajo iz kolektivne pogodbe in sindikalne liste, ampak je pristojen za odločanje o višjih ciljih, pomembnih za preživetje podjetja. Člani delavskega sveta se pogosto znajdejo tudi v situaciji, ko se morajo odločati po trenutni presoji, ki pa včasih tudi ne ustreza večinskemu mnenju sredine. Ocenjujem, da je podjetje pod sedanjim vodstvom doseglo ogromen pozitiven premik, zato lahko z optimizmom zremo v prihodnost. Še boljše rezultate in nadaljnje izboljšanje poslovanja in boljši položaj na svetovnem, pa tudi domačem tržišču bomo dosegli le, če se bomo za to potrudili vsi in če bomo bolj enotni. Mislim, da je program lastninjenja, ki ga je pripravilo vodstvo in je bil potrjen na prejšnjem DS, dober. Razočarana pa sem nad številom vloženih certifikatov zaposlenih. Zavedati bi se morali, da je to edini način, s katerim lahko dosežemo, da bo tovarna ostala v naših rokah. Menim, da bo v primeru, da bomo to bitko izgubili in nas bo prevzel tuji lastnik, ki ni z dušo in telesom v tem podjetju, za vse skupaj velika škoda. Blaž DVORNIK, cizeler, član novega in starega delavskega sveta Bil sem član delavskega sveta v obeh mandatih. Ocenjujem, da je imel prejšnji delavski svet precej težjo nalogo. Izvoljen je bil prav v času velike izgube in je moral skupaj s sindikatom odločati o’ ustavitvi proizvodnje IS strojev, povezani z odpustom velikega števila delavcev. Zato v zvezi s kritikami menim, da je po bitki lahko biti general. Seveda smo delali tudi napake, ki jim je največkrat botrovala premajhna informiranost. Sam sem svojo sredino sicer obveščal o odločitvah DS, mnogi pa tega niso počeli. Večino informacij nam je res posredoval direktor. Gotovo je on najbolj seznanjen s stanjem v podjetju in zato tudi najbolj pristojen za posredovanje informacij. Posredovati jih zna na vsakemu razumljiv način, kar pa ne bi mogel reči za nekatere druge poročevalce, ki smo jih tudi imeli priliko slišati. Napaka pa je bila, da pred sejami nismo dobili gradiva o zadevah, o katerih smo odločali. Program lastninjenja ocenjujem pozitivno in upam, da bomo s certifikati zbrali dovolj kapitala, da bomo postali večinski lastniki. Ugodno finančno stanje, dobro poslovanje, zaupanje kupcev in bank pa so stvari, ki podkrepijo mnenje o vodstvu, ki mu gre zaupati. Alojz ŠMAGELJ, izmenski vodja zmesarne, predsednik prejšnjega DS Dveletno delovanje delavskega sveta v prejšnji sestavi je bilo precej naporno. Skoraj istočasno z našo izvolitvijo je bilo potrebno odločati o sanaciji podjetja. Pred člani je bil težak zalogaj in velika odgovornost. Mislim, da smo se v tisti situaciji odločili pravilno. V primeru drugačne odločitve bi se ustavila celotna IS proizvodnja, istočasno pa je bilo predvidenih 450 trajno presežnih delavcev. Nadaljnji obstoj tega obrata smo dosegli s sodelovanjem vodstva, sindikata in delavskega sveta. V času našega mandata je bil sprejet tudi program lastninjenja. Menim, da je program pripravljen tako, da nam bo v skupno korist. Na njegovi podlagi bo potekala nadaljnja usoda podjetja. Prav tako je ta delavski svet sprejel sklep o dodatnem popustu za nakup stanovanj. Smo eno redkih podjetij v Sloveniji, ki je na ta način stopilo nasproti delavcem. Zato ocenjujem delovanje delavskega sveta kot zelo uspešno. Res pa je, da je zaradi odločilnejših zadev, včasih zmanjkalo časa za reševanje problemov in pritožb posameznikov. Gotovo je bila komu storjena tudi kakšna krivica, mislim pa, da je to pri obilici drugih problemov pričakovati. Za reševanje tovrstne notranje problematike posameznih delavcev ali skupin pa bo imel več možnosti novoizvoljeni delavski svet, kateremu želim uspešno delo. Matej KAISER, strojnik §f§ Delegat, ki je zastopal našo sredino v bivšem delavskem svetu, me o njihovem delovanju ni ob-5 veščal, zato o pravilnosti njegovih odločitev ne morem soditi. Zapisniki s sej se tudi niso nikjer objavljali. Informacije sem iskal sam, vprašanje pa je, če so se zadeve resnično odvijale tako, kot S“* je bilo predstavljeno. Tudi vloge novega delavskega sveta ne morem oceniti na podlagi dveh sej, vem pa, da mora ta trenutno najvišji organ upravljanja, imeti vpliv v podjetju, saj mu je za svoje delo odgovoren tudi direktor. Sam skušam po svojih močeh delovati v delavskem svetu čim bolj konstruktivno, zaenkrat pa sem na sejah lahko podajal le svoja osebna mnenja. Pred sejo namreč nismo dobili nobenega gradiva, razen Statuta, ki pa je že zelo zastarel. Verjamem, da se bodo vsi člani delavskega sveta trudili, da bo njihovo delo v dobrobit podjetju. Prav tako mislim, da lahko v tem prehodnem obdobju zaupamo direktorju, tako glede poslovanja, kot njegovega sodelovanja v DS in tudi, da bo program lastninjenja izpeljan tako, kot smo si zastavili. Andrej ĆASER, strojnik Delavski svet zaradi zelo kratkega mandata verjetno ne bo mogel spremeniti kaj bistvenega. O zares ključnih zadevah je odločal že delavski svet v prejšnji sestavi, novi člani pa smo bili s poglavitnimi odločitvami, zlasti glede lastninjenja, finančnega stanja in plana podjetja, le seznanjeni. Mislim, da je program lastninjenja Steklarne dober, njegovo pravo vrednost in učinke pa bomo šele spoznali. Po zagotovilih direktorja smo ubrali pravo pot. Ocenjujem, da se direktor zelo trudi, da bi bilo poslovanje podjetja čim boljše. Prejšnjega direktorja smo redko srečali v proizvodnji, sedanji pa je v tovarni ob katerem koli času. Daje določene sugestije za boljše delo, nekatere stvari, ki so bile prej neizvedljive, pa doseže že s svojo avtoriteto. Morda bi si moral včasih le vzeti več časa za delavce, s katerimi o določenih situacijah kontaktira, in dopustiti, da mu tudi oni povedo svoje mnenje. Seveda pa so za dobro poslovanje zaslužni tudi ostali vodilni, predvsem pa tudi delavci v neposredni proizvodnji. Ker torej zaupam temu vodstvu, menim, da je tudi program lastninjenja zasnovan tako, da bomo imeli zaposleni v podjetju največjo možno korist. Od delavskega sveta pričakujem predvsem sklepe in ukrepe, s katerimi se bo popravil status delavca; od pogojev dela, plač, zaščite delavcev ipd. Za kaj več pa bo verjetno premalo časa. ŠPORT IN REKREACIJA Člane kolektiva vabim, da se udeležijo organizirane rekreacije v Športni hali na Logu in sicer za moške ob torkih od 17.00 do 18.30 ure. ob četrtkih pa je aerobika za ženske od 18.30 do 20.00 ure. Na voljo pa je še tudi nekaj kart za plavanje v bazenu po nižji ceni, ki jih lahko dobite v blagajni v 3. nadstropju. Sindikat STEKLARJA ODSLEJ TUDI BIVŠIM ZAPOSLENIM Že v septemberski številki Steklarja je bilo zapisano, daje oddani certifikat v Steklarno izraz resnične pripadnosti temu podjetju. Med tistimi, ki so se odločili za Steklarno, je tudi lepo število bivših zaposlenih. Pošteno je torej, da jih preko glasila Steklar seznanjamo z dogajanji v podjetju, kateremu so zaupali svoje certifikate. Uredništvo TEMELJNI CIUI STEKLARNE HRASTNIK ZA LETO 1995 POVZETEK ZAPISNIKA 1. SEJE DELAVSKEGA SVETA V mesecu decembru je bil izvoljen nov delavski svet. Na prvi seji smo se dogovorili, da za boljšo informiranost v podjetju članica uredniškega odbora in hkrat tudi delavskega sveta Marinka Anžlovar, zaposlene preko našega glasila informira o najpomembnejših odločitvah s sej. Delavski svet je imel doslej dve seji. Na podlagi zapisnikov s teh sej v nadaljevanju objavljamo kratko informacijo. Prvi znaki oživljanja svetovne ekonomije so najvzpodbudnejši razlog za povečani optimizem vseh gospodarskih subjektov, pa tako tudi našega podjetja. Pozitivni premiki v svetovni ekonomiji neposredno vplivajo tudi na povečanje možnosti slovenskega gospodarstva, ki bo, v kar ne gre dvomiti, ob podpori primerne ekonomske politike države Slovenije znalo izkoristiti svoj trenutek. Trenutna monetarna in fiskalna politika slovenskemu izvoznemu gospodarstvu ni naklonjena. Tako izrazitega zaostajanja devalvacije za inflacijo domicilne valute aktivno izvozno gospodarstvo dolgo ne more zdržati še posebno ne Steklarna Hrastnik, ki kar 85 % svoje proizvodnje plasira na izvozne trge. Zato planska predvidevanja za leto 1995 izhajajo iz predpostavke, da bosta inflacija in devalvacija dosegli enak nivo rasti, ter da cena denarja za pokrivanje potreb po obratnih sredstvih in investicijski dejavnosti podjetja ne bo presegla realno stopnjo 10%. Za doseganje optimuma na prihodkovni strani je potrebno doseči popolno izkoriščenost vseh proizvodnih kapacitet, ob istočasni pozitivni selekciji kupcev in proizvodnega programa. Čeprav je moč zaslediti v evropskem prostoru konjukturo, naši izdelki ne sodijo v krog strateških proizvodov, zato je vsakršno doseganje povišanja cene, gledano v DEM na tono steklenih izdelkov ali DEM na komad, uspeh. Zato bomo morali bistveno več napraviti na stroškovni strani. Ključni stroški, katerim bo potrebno posvetiti posebno pozornost so surovine, kartoni, energija in strošek dela. Investicijska dejavnost podjetja bo zato v tem letu usmerjena predvsem na področje zmanjševanja specifične porabe energije in surovin, racionalnejšemu "gospodarjenju s kartoni in povečanju produktivnosti. Obseg proizvodnje v tem letu načrtujemo v višini 29.000 t, kar predstavlja 7% večjo proizvodnjo kot v letu 1994 kljub pet tednov trajajočem remontu F kadne peči v PC razsvetljava in pet tednov trajajo- čem remontu G kadne peči v PC pogrnjena miza. Celotna proizvodnja naj bi bila prodana, torej se nivo zalog gotovih izdelkov z 31. 12. 1994 ne bo spremenil. Zaradi remonta F in G kadne peči kot tudi proizvodnih linij Pl, P2 in H-28, bo v letošnjem letu povečan obseg investicij, ki bo presegel 5 mio DEM, pri čemer računamo tudi na svež bančni vir v višini med 2 in 3 mio DEM. Na kadrovskem področju lahko ugotovimo, da smo dosegli z ozirom na obseg proizvodnje in prodaje optimalno število zaposlenih, pri čemer bomo morali skrbeti za izboljšanje kvalifikacijske strukture v vseh poslovnih sferah podjetja. Tudi v tem letu bomo poskrbeli za intenzivno usposabljanje novih steklarjev, ki bodo pokrivali močno fluktuacijo v Profitnem centru razsvetljava, medtem ko bomo potrebe po delavcih v drugih sredinah pokrivali s prekvalifikacijami, prerazporeditvami in dokvalifikacijami. Izjema bodo le visoko strokovno usposobljeni kadri, ki bodo s prihodom nadomestili obstoječe vrzeli. Z oddajo programa o lastninskem preoblikovanju Steklarne Hrastnik v mesecu decembru 1994, smo storili prvi korak k lastninskemu preoblikovanju podjetja v delniško družbo. Vsi procesi lastninskega preoblikovanja se bodo tako zaključili v letu 1995 s formiranjem vseh organov, ki so za delniško družbo nujni in pogojeni z veljavno zakonodajo. To je novo poglavje v zgodovini podjetja, vendar upam, da bo to prispevek k boljšemu gospodarjenju Steklarne Hrastnik in njeni uveljavitvi v svetu kot kvalitetni in v njeni branži vplivni evropski steklarni. Vsi v programu zastavljeni cilji so realnost, s katero se srečujemo že danes in uresničljivost ob normalnih pogojih gospodarjenja ne bi smela biti vprašljiva. Izgube, ki jih je prigospodarila Steklarna v preteklosti, bodo še nekaj časa moteč element pri tekočem poslovanju, zato bo potrebno vsa razpoložljiva sredstva usmeriti v obnovo podjetja, da se nadomesti v preteklosti zamujeno. Realno zastavljeni cilji in njihova uresničljivost zagotavljajo Steklarni Hrastnik kontinuiteto razvoja in utrjevanje njene pozicije na trgu, vsem zaposlenim pa visoko stopnjo socialne varnosti in nadaljno perspektivo. Direktor Stojan Binder 1. seja z dne 22. 12. 1994: Člani delavskega sveta smo bili seznanjeni z izidom volitev. Od 920 delavcev je glasovalo 558 članov kolektiva. V nov delavski svet smo bili izvoljeni: Ivan BRUNČEK, Anton LIPAR. Jože ROJKO, Marjan ŠKORJANC, Iztok CIZEJ, Andrej ČA-SER. Cvijetin NEŠKOVIČ. Blaž DVORNIK. Matej KAISER. Pavel BAUERHEIM. Aleš ŠTEFANE. Denis METERC, Brigita POVŠE, Dolores MARINKOVIČ. Dušan SELINŠEK. Irena STRNIŠA, Nevenka VASTIČ. Marinka ANŽLOVAR in Jožica STICHER. Seznanjeni smo bili, da so bile kandidacijske liste zaprte (kar je marsikoga motilo) zaradi zagotovitve izvolitve kandidatov. Na kandidatni listi so bili le delavci, ki so jih predlagale posamezne sredine. Že pri zaprtih listah so nekateri člani dobili komaj zadostno število glasov. Volitve bi se lahko tako v nedogled ponavljale. Člani delavskega sveta smo izvolili predsednika in namestnika predsednika. in sicer je bil za predsednika izvoljen g. Pavel BAUER-HEIM, za namestnico predsednika pa ga. Dolores MARINKOVIČ. Posamezniki so imeli pripombe na delo prejšnjega delavskega sveta in delo vodstva. Večina pa je menila, da je potrebno ponovno vzpostaviti zaupanje med kolektivom in vodstvom. Delavski svet si je za boljše delo v bodoče določil tudi »pravila dela«, zlasti glede informiranja članov in vseh zaposlenih v podjetju. Izvoljen je bil tudi Odbor za poslovno politiko, ki je izvršilni organ delavskega sveta v sestavi: Ksenija JAKOPIČ, Marjan POLAK, Romana MAJES. Branko VRETIČ in Robert RANZIN-GER. Glede na to, da je delavski svet v prejšnjem sestavu sprejel precej pomembnih dokumentov, s katerimi pa niso seznanjeni novi člani, je bil sprejet sklep o zadolžitvi direktorja podjetja Štojana Binderja, da na naslednji seji informira člane o: - planu za leto 1995; - programu lastninskega preoblikovanja podjetja; - finančnem stanju podjetja. Nov delavski svet si je postavil celo »pravila igre« glede kajenja, in sicer morajo kadilci na sejah kajenje čim bolj omejiti, oziroma se za kajenje določi nekajminutni odmor. Pripis avtorice: Sodeč po L seji in glede na vroče teme. ki so še pred delavskim svetom. se bo dobršen del kadilcev precej časa pomirjal na hodniku. Marinka Anžlovar 2. seja z dne 19. 01. 1995: Pod L točko dnevnega reda je bilo sklenjeno, da se v časopisu Steklar objavljajo le povzetki zapisnikov sej in to v takšni obliki, ki ne bo škodila poslovni politiki Steklarne Hrastnik. Pod 2. točko dnevnega reda je direktor podjetja predstavil program lastninskega preoblikovanja za Steklarno Hrastnik. Vodstvo podjetja se je skupno s sindikatom in delavskim svetom odločilo za koncept preoblikovanja podjetja, ki predvideva, da se bomo lastninili na ta način, da bi postali večinski lastniki podjetja. Podjetje se bo lastninsko preoblikovalo s kombinacijo naslednjih načinov preoblikovanja: - prenos navadnih delnic na sklad v višini 40 %, od tega 10% na odškodninski sklad, 10% na pokojninski sklad in 20% na sklad za razvoj ; - interna razdelitev delnic do 20% družbenega kapitala: - notranji odkup delnic do 40% družbenega kapitala. Z izdelavo projekta oziroma programa nismo hiteli, izdelan pa je bil v zakonsko predpisanem roku. tako, da je bil po sprejetju na delavskem svetu, v mesecu decembru oddan na Agencijo RS za prestrukturiranje in privatizacijo. Po potrditvi programa bo podjetje pričelo poslovati kot delniška družba. Za realizacijo programa bo še naprej skrbela firma Nebra iz Ljubljane, ob sodelovanju naših strokovnih služb. Skratka program lastninskega preoblikovanja podjetja je izdelan na način, ki daje možnost delavcem, da postanemo solastniki podjetja in na ta način uresničimo željo po večinskem upravljanju. V razpravi je predsednik delavskega sveta Pavel Bauerheim menil, da je bojazen zaposlenih, da bi postal lastnik nekdo, ki bi gledal samo na dobiček, delavci pa bi delali za nizke plače. Direktor podjetja Stojan Binder, je še enkrat poudaril, da se je v zbiranju certifikatov aktivno vključilo vodstvo podjetja, kakor tudi sindikat. Narejeno je bilo vse, da bi zbrali čim več certifikatov in si tako, kot smo si zastavili, zadržali večinski delež. Povedati je treba, da kljub prizadevanjem z rezultati zbiranja certifikatov ne moremo biti povsem zadovoljni. Pod 3. točko dnevnega reda je direktor podjetja podal informacijo o rezultatih poslovanja za januar -november 1994: Kljub temu, da so pogoji gospodarjenja v preteklem letu. v nekaterih segmentih bistveno odstopali od naših planskih predvidevanj, tu gre predvsem za vladno monetarno politiko, na katero nismo imeli nobenega vpliva, lahko rezultate, dosežene v tem obdobju ocenimo kot izjemno ugodne in težko ponovljive, kar je zasluga predvsem vseh zaposlenih. V planu za leto 1994 smo na monetarnem področju predvideli enake pogoje kot v letu 1993, kar pomeni, da smo računali, da bosta inflacija in devalvacija uravnoteženi. Priča pa smo izrazitemu zaostajanju devalvacije za inflacijo. Ker kar 85% celotne proizvodnje izvozimo, smo zaradi tega zaostajanja izgubili približno 2.500,000 DEM. Iz podatkov je razvidno, da se je fizični obseg proizvodnje v obdobju januar - november 1994, v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta, povečal za 25%. Pričakovati je, da bo le-ta v letu 1994 za 12% višji od planiranega. Tudi na področju prodaje beležimo ugodne rezultate, saj je bilajaroiz-vodnja v celoti prodana. Že po enajstih mesecih beležimo 3% preseganje letnega plana prodaje. Pri oblikovanju plač je v letu 1994 oziroma v prvih enajstih mesecih prevladovala socialna komponenta. Plače zaposlenih so bile slabe. Vseeno nam jih je v mesecu avgustu uspelo uskladiti s splošno kolektivno pogodbo in jih v celoti izplačati v gotovini (brez bonov). Ta odločitev je bila sprejeta kljub temu, da ni bilo finančne podlage, ker smo v takrat še beležili izgubo. Tudi izplačila novoletnega bona finančno stanje ni dovoljevalo, ven- KRONOLOGIJA DELAVCEV, UPOKOJENIH V LETU 1994 V letu 1994 je bilo upokojenih 27 naših bivših sodelavcev. Na kratko predstavljamo njihovo poklicno pot. Nekateri med njimi so si jo tudi nekoliko skrajšali z dokupom zavarovalne dobe za čas služenja vojaškega roka, nekaterim pa je pri tem pomagala tudi Steklarna. Ob tej priliki se vsem zahvaljujemo za njihov prispevek in trud, ki so ga vložili v naše podjetje. Upokojeni so bili: dar je kolegij to odločitev sprejel zavestno, saj je prevladalo mnenje, da si zaposleni zaklužijo posebno nagrado. Kljub temu, da plače niso na nivoju, ki bi si ga zaslužili, pa so se v enem letu realno dvignile za 25% v DEM, tolarsko povišanje pa je znašalo 14%. S sindikatom bo za letošnje leto podpisan dogovor o politiki plač, ki predvideva, da se bodo dvigovale v skladu z doseženimi rezultati, oziroma v skladu z doseženo realizacijo prodaje. Predvideno je, da bi se to povišanje gibalo od I do 5%. Že za mesec januar pa se bo povečala tudi izhodiščna osnova in sicer za 4.6%. Pri izplačilu januarske plače, to je 18. februarja bo izplačana prva akontacija regresa za letni dopust in sicer v višini 10.000,00 SIT. Kljub temu, da smo z rezultati lahko zadovoljni, pa smo uspeli poslovanje za enajst mesecev letošnjega leta zaključiti s pozitivno 0. Na to je vplivala predvsem izjemno visoko obračunana amortizacija, ki je zaradi novega obračunskega sistema višja za 1.200.000 DEM, nadalje politika plač, za kar smo porabili kar 1.220.000 DEM več kot v preteklem letu, pa tudi vladna monetarna politika, ki nam je uspešnost poslovanja zmanjšala za najmanj 2.500.000 DEM. Pod 4. točko dnevnega reda so bili podani temeljni cilji poslovne politike za leto 1995. Vsa izhodišča za letni plan 1995 temeljijo na predpostavki, da bosta inflacija in devalvacija uravnoteženi oziroma, da bosta dosegli enak nivo rasti, ter da cena denarja za pokrivanje potreb po obratnih sredstvih in investicijskih posegih ne bo presegla realne stopnje 10%. V planu za leto 1995 je predvidena proizvodnja v višini 29.000 ton, kar pomeni, da bo za 7% višja, kot v preteklem letu, kljub temu, da je v letošnjem letu načrtovan obsežen remont »G« kadne peči v trajanju 5 tednov in remont »F« kadne peči v trajanju 5 tednov. Vsa proizvedena količina izdelkov bo tudi prodana. Vsi cilji, ki smo jih opredelili v planu za leto 1995 so realnost, zato njihova uresničitev ne bi smela biti vprašljiva. Pod 5. točko dnevnega reda so bile podane informacije o delovnih oddelkih, stimulaciji, ureditvi sanitarij, izplačilu regresa, dohodnini in delu na šrumfirni liniji. Slavko Marčen Ivan ABRAM, rojen 11. 10. 1946 v Hrastniku, je z zaposlitvijo v Steklarni Hrastnik v letu 1961 začel stopati po očetovih poklicnih stopinjah. Najprej je bil odnašalec stekla, kasneje je napredoval po ustaljeni poti v ročni proizvodnji od krogljičarja do ročnega pihalca in ročnega pihalca brigadirja. Delovno razmerje je prekinil le v času služenja vojaškega roka v letih 1965-1967. Žadnja leta mu zdravje ni najbolj služilo, kljub temu je imel od upokojitvi, konec leta 1994. polnih 40 let delovne dobe. Branko BOROVŠAK, rojen 03. 07. 1968 v Zagorju, se je v podjetju zaposlil leta 1983 kot odnašalec stekla. Žal mu zdravje ni dopuščalo kakšnega napredovanja. V letu 1991 je bil zaradi bolezni prerazporejen v invalidsko delavnico za do-stavljalca steklenih izdelkov. S tega delovnega mesta je bil 31.01.1994 tudi invalidsko upokojen in sicer z nepolnimi 10. leti delovne dobe. Vincenc BRGLEZ, rojen 03. 09. 1947 v Celju, se je v Steklarni prvič zaposlil leta 1962, kot 15-leten fant na delovno mesto odnašalca stekla. Leta 1964 je našo sredino zapustil in se zaposlil na ŽTP Ljubljana, vendar se je vanjo ponovno vrnil že leta 1966. Zdravstvene težave so bile povod, da je njegova nadaljna poklicna pot tekla nekoliko drugače. Nekaj časa je opravljal dela čistilca gorilcev, bil je vzdrževalec v kisikarni, strojnik v kotlovnici, od leta 1980 pa je opravljal dela izmenskega vodje kontrole. Znanja, ki jih do tedaj ni potreboval, je pridobil z intenzivnim usposabljanjem ter lastnim interesom in zanimanjem za delo. Aktivno se je vključeval tudi v delo raznih organov v podjetju. Ker pa se mu je zdravstveno stanje slabšalo, je bil konec marca 1994 invalidsko upokojen, ko je imel skoraj 31 let delovne dobe. Ivan DLJRNIK, rojen 02. 07. 1946 v Celju, je pričel delati v podjetju kot odnašalec stekla. Kmalu je napredoval v krogličarja, leta 1964 pa se je odločil, da si bo boljši kos kruha prislužil v Nemčiji. Še istega leta si je premislil in se vrnil v staro delovno sredino ter delal vse do leta 1966, ko ga je poklicala domovina na služenje vojaškega roka. Po vrnitvi v letu 1967 je do upokojitve delal v ročni proizvodnji na delovnih mestih krogljičarja, ročnega pihalca in brigadirja. Upokojen je bil 04.09.1994. ko je dopolnil 40 let delovne dobe. Edvard GORENŠEK, rojen 15. 11. 1940 v Stranicah pri Celju, po poklicu ključavničar in avtomehanik, se je v Steklarni zaposlil v letu 1973 na delovnem mestu ključavni-čarja-vzdrževalca. Kasneje je bil razporejen za strojnika in vodjo stroja v avtomatski proizvodnji. Za opravljanje del na takrat novem 3-sekcijskem stroju se je usposabljal tudi na Švedskem. Leta 1987 je bil ponovno razporejen v delavnico vzdrževanja na delovno mesto, s katerim je začel kariero v Steklarni. Aktivno se je vključeval tudi v organe odločanja; bil je predsednik disciplinske komisije, predsednik delavskega sveta... Konec marca 1994 je bil s polnimi 40. leti delovne dobe upokojen. Nada GOŠLER, roj. Osenjak. ki se je rodila 01. 10. 1947 v Trbovljah, se je v našem podjetju zaposlila leta 1962, kot 15-letno dekle. Začela je v obratu brusilnice in ostala tam vse do leta 1976. Takrat je bila zaradi potreb razporejena na delovno mesto tehnične risarke. Nekaj časa je risala za obrat ročne proizvodnje, kasneje pa za PC Embalaža. S tega delovnega mesta je bila tudi upokojena. Ker je moralal dopolniti tudi starostni pogoj, ki ga zahteva zakonodaja, je imela ob upokojitvi konec leta 1994 skoraj 36 let delovne dobe. Vilijem HALZER, rojen 01. 11. 1945 v Hrastniku, je z zaposlitvijo v Steklarni Hrastnik v letu 1960 nadaljeval družinsko tradicijo. Tudi on je pričel kot odnašalec, nato pa je kot prizadeven in vesten fant zgodaj napredoval v krogličarja. Že v letu 1964, ko je odšel na služenje vojaškega roka, je delal kot pomočnik ročnega pihalca. Kasneje pa je napredoval po ustaljeni poti v ročni proizvodnji. Ob delu pa je končal tudi Steklarsko šolo. Aktivno se je vključeval tudi v delo raznih organov, bil je mentor pri usposabljanju mlajše generacije... Od leta 1989 je bil brigadir svoje delovne ekipe, s tega delovnega mesta je bil konec decembra 1994 tudi upokojen s polno delovno dobo 40. let. Mihael JOVAN, rojen 31.07. 1937 v Brdcah, se je srečal s Steklarno Hrastnik šele leta 1971. pred tem pa je delal na domači kmetiji. Začel je kot delavec v zunanjem transportu in tam delal vrsto let. V letu 1989 je bil razporejen v mizarsko delavnico za pomožnega mizarja, leta 1991 pa za dostavljalca modelov v skladišče. Zdravje pa ga je vedno bolj puščalo na cedilu, zato je bil naslednje leto razporejen za dostavljalca stekla v invalidsko delavnico. 30. 09 1994 je dopolnil zahtevan starostni pogoj, in se z 28. leti delovne dobe upokojil. Konrad KALIŠNIK, rojen 22.07. 1946, je pričel delati v Steklarni leta 1961 kot odnašalec stekla. Zgodaj se je priučil za krogličarja. V letih 1967/68 je služil domovini, nato pa nadaljeval poklicno pot v ročni proizvodnji. Leta 1973 je ob delu končal Steklarsko šolo, naslednje leto je bil že 2. ročni pihalec. Kasneje je bil nekaj časa rezervni, od leta 1989 pa redni brigadir svoje delovne ekipe. Tudi njemu je nekoliko ponagajalo zdravje, kljub temu pa se ni želel ločiti od osnovnega poklica. Veliko se je ukvarjal z usposabljanjem mladih kadrov, bil je tudi izmeno-vodja ročne proizvodnje. Nemirni duh pa ga je priganjal, da je vsak prosti trenutek izkoristil za izdelovanje unikatnih, že kar umetniških izdelkov. Včasih je bilo to v veselje, včasih v nezadovoljstvo predpostavljenih. Veliko svojega znanja pa je prenesel tudi na kadre, ki ostajajo. Aktivno se je vključeval v delo raznih organov v podjetju, zlasti pa je bil in je aktiven v Steklarski godbi in v sekciji Fračji dol. Dobra volja ga ni zapustila niti na koncu delovne dobe, ko je bil zaradi potreb v obratu pregleda za kratek čas razporejen tja. Upokojen je bil konec septembra 1994, koje dopolnil 40 let delovne dobe. Marija KNEZ, roj. Napret, ki se je rodila 15.11.1938 v Krištandolu, se je prvič zaposlila v Steklarni leta 1957 kot odnašalka stekla. Kasneje je napredovala do izvijalke oz. izpi-halke, vendar je morala leta 1968 delovno razmerje prekiniti zaradi varstva otrok. Ko so ti nekoliko odrasli, se je leta 1981 ponovno zaposlila v podjetju na delovnem mestu skladiščne delavke. Kasnejše zdravstvene težave so jo pripeljale do invalidske ocene, tako da je od leta 1991 opravljala dela v skrajšanem delovnem času. V marcu 1994. leta pa je bila zaradi poslabšanja stanja razporejena v invalidsko delavnico. Iz te delovne sredine je bila konec novembra 1994 tudi starostno upokojena, in sicer s skoraj 28. leti delovne dobe. Franc KOCMAN, rojen 13.07.1942 v Svetlem Dolu pri Štorah, se je v Steklarni zaposlil leta 1967 kot transportni delavec. Pred tem je bil zaposlen pri ŽTP Ljubljana. Kasneje je opravil tudi tečaj za voznika viličarja in nato opravljal ta dela. Vrsto let je bil tudi skupinovodja transportne skupine. Zadnje leto je bil zaradi reorganizacije podjetja razporejen v zmesarno na staro delovno mesto voznika viličarja. Upokojen je bil 31.12.1994, ko je dopolnil 40 let delovne dobe. Šehiza KORDIČ, roj. Dračič. ki se je rodila 20. 06. 1950 v Prijedoru, se je v Steklarni Hrastnik prvič zaposlila leta 1975 kot čistilka. Delovno razmerje je kmalu prekinila, nato pa se leta 1977 ponovno vrnila v podjetje na delovno mesto pregle- dalke stekla. Leta 1979 se je zaposlila v Sijaju Hrastnik, po združitvi obeh organizacij v eno podjetje, pa je ponovno pričela delati pri pregledu steklenih izdelkov. Leta 1990 je bila zaradi bolezni premeščena na dela priprave kartonov, kasneje pa na ista dela v invalidski delavnici. Njena reka življenja res ni bila najbolj mirna, domala ves čas pa se je ubadala še s stanovanjskimi in zdravstvenimi težavami. Te so jo konec novembra 1994 pripeljale do invalidske upokojitve, ko je dopolnila nekaj manj kot 17. let delovne dobe. Anton LEVAČIČ, rojen 08. 08. 1944 v Frkanovcu pri Čakovcu, je kot odnašalec sklenil delovno razmerje v našem podjetju kot 16-le-ten pobič v letu 1960. Bil je tako majhen in droben, da mu je zdravnik komaj podpisal zdravniško spričevalo. Leta 1963 je odšel na služenje vojaškega roka, po vrnitvi leta 1965 pa je bil že predstiskalec, nekaj kasneje pa je napredoval za nabiralca. Zaradi bolezni je bil leta 1979 razporejen v KIKO delavnico, kjer je opravljal razna dela. od čistilca in dostavljalca modelov, skladiščnika orodja do ključavničarja in vzdrževalca. Konec septembra 1994 je bil upokojen, in sicer s polnimi 40. leti delovne dobe. Dinul MARINKOVIČ, rojen 23. 07. 1943 v Reki pri Zaječaru, je sklenil delovno razmerje v našem podjetju leta 1962. Začel je v obratu brusilnice. V letih 1963/65 je odslužil vojaški rok, po vrnitvi v letu 1966 pa je bil razporejen v avtomatsko proizvodnjo. Pred zaposlitvijo je v domačem kraju končal dva letnika gimnazije, med delovnim razmerjem pa je v letu 1973 dokončal Steklarsko šolo Rogaška Slatina, oddelek v Hrastniku. Za delo na novih IS strojih se je tudi on usposabljal na Švedskem. Leta 1975 je bil razporejen za vodjo stroja IS, leta 1981 pa je postal izmenski vodja v programu embalaže. Upokojen je bil 30.04.1994, in sicer s polno delovno dobo 40 let. Mirko MEKŠE, rojen 09. 05. 1945 v Obrežju pri Radečah, je sklenil delovno razmerje v Steklarni Hrastnik leta 1960. Že pred odsluženjem vojaškega roka v letu 1964 je opravljal dela predstiskalca. Vse od leta 1966, ko se je v podjetju vrnil, je ostal v obratu ročne in polavtomatske proizvodnje. Zadnja leta je opravljal dela nabiralca-bri-gadirja v blagovni skupini MDR. S tega delovnega mesta je bil 30.04.1994 tudi upokojen in sicer s polnimi 40. leti delovne dobe. Ervin METERC, rojen 31. 03. 1942 v Trbovljah, se je kot KV ključavničar v Steklarno Hrastnik premestil iz STT Trbovlje leta 1965. Kasneje je bil premeščen v avtomatsko proizvodnjo, najprej kot strojnik, kasneje pa kot vodja skupine. Leta 1976 je ob delu končal delovodsko šolo. Leta 1977 pa je zaradi manj kot enoletne avanture s podjetjem Trimo Trebnje našo sredino zapustil. Po vrnitvi je prevzel dela izmenskega vodje IS proizvodnje, kar je opravljal vse do upokojitve. S polno delovno dobo 40 let je bil upokojen 31.03.1994, Fračji Dol pa je komaj čakal nanj. Friderik PEKLAR, rojen 18. 07. 1943 na Marnem, se je kot KV ključavničar zaposlil v naši sredini leta 1961, že tri leta prej pa je med obiskovanjem kovinarske šole, v Steklarni Hrastnik opravljal obvezno prakso. V letih 1963/64 je odslužil vojaški rok. Kmalu po pričetku obratovanja avtomatske pro izvod-nje, leta 1966, je bil razporejen za strojnika H-28, leta 1975 za vodjo stroja, leta 1977 pa za izmenovodjo H-28, kar je opravljal vse do upokojitve konec leta 1994, ko je dopolnil 40 let delovne dobe. Bojan PIŽMOHT, rojen 09. 06. 1940 v Ljubljani, se je prvič srečal s Steklarno Hrastnik leta 1960 po končani Steklarski šoli v Rogaški Slatini, kjer se je izučil za steklopi-halca. Začel je kot steklarski pomočnik v ročni proizvodnji. Leta 1963 je bil razporejen v zmesarno kot upravljalec komandne plošče. Naslednje leto je odslužil domovini. po vrnitvi leta 1966 pa se je ponovno zaposlil v tem oddelku in ostal tam vse do leta 1984. Opravljal je dela upravljalca komandne plošče, topilničarja in izmenskega vodje. Tudi njega so pestile zdravstvene težave, njegova nadalj-na poklicna pot pa je bila verjetno prav zaradi njih še bolj razgibana. Leta 1985 je bil razporejen za glavnega vratarja v takratno DSSS, po formiranju službe za zagotavljanje kakovosti v letu 1990 je kot prvi začel opravljati dela vhodnega kontrolorja. Leta 1992 je bil zaradi reorganizacije ročne proizvodnje ponovno razporejen v sredino, kjer je začel svojo poklicno pot, tokrat kot izmenski vodja. Konec septembra 1994 je bil upokojen, in sicer polno delovno dobo 40 let. Marija POTUŠEK, roj. Dolinšek, se je rodila 07. 11. 1938 v Šentjanžu. Prvič se je zaposlila v Steklarni Hrastnik leta 1957 kot skladiščna delavka. Po poroki in rojstvu otrok je delovno razmerje za nekaj časa prekinila. Leta 1977 se je najprej zaposlila na Osnovni šoli v Hrastniku, v Steklarno pa se je ponovno vrnila leta 1983 na staro delovno mesto skladiščne delavke. Z zagonom VRS-ja je bila za nekaj časa razporejena za komisionarko. Po smrti moža se je 12.09.1994 družinsko upokojila, ko je dopolnila 20 let svoje delovne dobe. Jožefa POVŠE, roj. Novak, se je rodila 11. 12. 1949. V Steklarni Hrastnik se je zaposlila leta 1966 v brusilnici, kot drobceno 15-letno dekle. Kasneje je bila zaradi potreb premeščena v ročno proizvodnjo, najprej za odnašalko, kasneje pa na delovno mesto izvijalke klešč. Usoda ji resnično ni prizanašala. V njeno mirno in tiho življenje je prinesla nesrečo in bolezen, zato ni mogla več opravljati svojega dela. Razporejena je bila na lažja dela v obrat pregleda, konec leta 1994, ko je dopolnila skoraj 29 let delovne dobe, pa je bila invalidsko upokojena. Marjeta STOPINŠEK, roj. Velše, se je rodila 05 . 07. 1949 v Trbovljah. V Steklarni Hrastnik se je kot odnašalka stekla zaposlila v začetku leta 1966. Kasneje je bila razporejena v brusilnico, najprej kot pa-kirka, kasneje kot rezalka in nazadnje kot kontrolorka. Tudi njej so poklicno pot v dobršni meri narekovale zdravstvene težave. V letih 1975 in 1976 je kot prodajalka delala v tovarniški menzi, od leta 1977 pa je bila pakirka, kasneje pa žgalka v slikarnici. Ko se je slikar-nica formirala kot samostojna družba, je ostala v matičnem podjetju, razporejena pa je bila v obrat pregleda. S te sredine je bila konec oktobra 1994 invalidsko upokojena, in sicer z nepolnimi 29. leti delovne dobe. Ratko TOSIČ, rojen 28. 03. 1942 v Deverski pri Šibeniku, je prvič sklenil delovno razmerje v našem podjetju leta 1959 kot odnašalec stekla in se nastanil v tovarniškem samskem domu. Kmalu je napredoval v predstiskalca. V letih 1963/ 64 je odslužil vojaški rok. Po vrnitvi leta 1964 je že opravljal dela nabiralca. Leta 1972 si je šel iskat boljši kos kruha s steklarno v Puli, nekaj kasneje pa še v TIM Laško in Slovenijavino. Leta 1977 se je ponovno zaposlil v Steklarni v stari sredini kot nabiralec. Ob premestitvi zaradi bolezni v letu 1986 je bil že brigadir svoje delovne sredine. Kot invalid III., nato pa še II. kategorije, je bil razporejen na različna lažja dela v obratih slikarnice, brusilnice, nazadnje pa v invalidski delavnici v sklopu obrata pregleda. 30.09.1994 je bil upokojen in sicer s polno delovno dobo 40 let. Milan VELEJ, rojen 29. 09. 1938 na Dolu, je s svojo zaposlitvijo v podjetju v letu 1955 nadaljeval družinsko steklarsko tradicijo. Po končani Industrijski kovinarski šoli je začel kot strugar. Delovno razmerje je prekinil le za čas služenja vojaškega roka, v letih 1958/60. Po odložitvi vojaške suknje pa je vse do leta 1978 ostal na delovnem mestu, za katerega se je izšolal. Takrat je bil razporejen na delovno mesto orodjarja, kasneje, v letu 1984, pa kot izkušen kovinar na delovno mesto kontrolorja orodja v obratu orodjarne. Tudi njega je proti koncu delovne dobe začelo zapuščati zdravje. Po preoblikovanju orodjarne v družbo FORMA-H je ostal v Steklarni Hrastnik, razporejen pa je bil za skupinovodjo v ključavničarsko delavnico. Tega dela zaradi bolniške odsotnosti praktično ni opravljal. Invalidska komisija ga je konec februarja upokojila, ko je dopolnil skoraj 37 let delovne dobe. Anton VERAČ, rojen 29. 04. 1943 v Mariboru, se je zaposlil v Steklarni Hrastnik leta 1961 kot zidar - ša-moter v takratnih pomožnih delavnicah. Pred tem je bil že v času šolanja vajenec Steklarne Hrastnik. Ves čas delovnega razmerja, ki ga je prekinil le v času služenja vojaškega roka v letih 1963/64. je ostal v okolju, kjer je imel opravka z malto in zidarsko žlico. Leta 1979 je postal vodja zidarsko šamoterske delavnice, kar je opravljal vse do upokojitve 21.03.1994, koje dopolnil polnih 40 let delovne dobe. Franc VIDOVIČ, rojen 25. 11. 1939 na Ptuju, se je za Steklarno Hrastnik odločil kot 18-leten fant, po končani Steklarski šoli v Rogaški Slatini. Pričel je kot krogličar, nadaljeval kot ročni pihalec. V letih 1959/61 je odslužil dolg domovini, leta 1961 se je vrnil v delovno sredino, iz katere je izšel. Ob delu oz. iz dela je dokončal Steklarsko tehniško šolo. Leta 1967 je bil raz- porejen v zmesarno kot obratovod-ja. Leta 1973 je pri Zavodu za tehnično izobraževanje končal šolanje za obratovodje. Tega leta se je vrnil v prvotno sredino in postal obratovodja ročne proizvodnje. Konec leta 1975 pa je bil razporejen v splošno kadrovski sektor, kot njegov vodja. Pri tem delu je bil zadolžen za ogromno različnih področij, odvisno od zakonodaje in družbene situacije. Po reorganizaciji v letu 1992 pa je prevzel dela vodje profitnega centra razsvetljave. Svoje sposobnosti in energijo je vseskozi znal porazdeliti in razdajati še na mnoga druga področja, tako športna, društvena, politična in družbena. Konec februarja 1994 je bil upokojen s polno delovno dobo 40 let, nato pa je še nekaj mesecev sodeloval pri različnih strokovnih delih v podjetju. Jože VUČKO, rojen 14. 11. 1945 v Hrastniku, se je zaposlil v Steklarni Hrastnik leta I960 kot odnašalec stekla. Ob odhodu v vojaški stan, leta 1965, je opravljal dela krogli-čarja. Leta 1971 je napredoval v ročnega pihalca, štiri leta kasneje je delovno razmerje v Steklarni prekinil. Po vrnitvi v podjetje, leta 1982, pa je bil razporejen v avtomatsko proizvodnjo na delovno mesto pomočnika strojnika IS. Leta 1993 je bil zaradi bolezni premeščen v obrat pregleda za odna-šalca paketov. Konec marca 1994 je bil upokojen, in sicer s polno delovno dobo 40 let. Anton ŽAGAR, rojen 17. 01. 1936 v Hrastniku, se je v Steklarni Hrastnik zaposlil leta 1954 kot kvalificiran kovač. S podjetjem pa se je začel srečevati že daljnega leta 1952, kot vajenec podjetja, v času izobraževanja za ta poklic. Po letu 1958, ko je odslužil vojaški rok, v podjetje pa so prispeli prvi avtomati, je začel delati kot vzdrževalec avtomatske proizvodnje. Ob delu je leta 1961 dokončal Srednjo tehnično šolo. V tem letu je postal obratovodja orodjarne, od leta 1965 pa obratovodja vzdrževanja in delavnic. Leta 1973 je dokončal Višjo strojno šolo in pridobil poklic inženirja strojništva. Leto pred tem pa je postal obratovodja avtomatske proizvodnje. Od leta 1974 dalje pa je bil delavec s posebnimi pooblastili Steklarne in sicer najprej kot vodja TOZD-2 (avtomatska proizvodnja), od leta 1984 kot vodja TOZD Proizvodnja steklenih izdelkov, od leta 1989 dalje pa kot vodja komercialnega sektorja. S tega delovnega mesta je bil januarja 1994, s polno delovno dobo 40 let, tudi upokojen. Svoje izkušnje pa je razdajal še skoraj celo leto 1994. Pripis predstavljenim bivšim sodelavcem: Nekatere med vami smo poznali bolj, druge manj, nekatere barke so se na reki poklicne poti zibale bolj, druge so plule bolj gladko. Važno je, da ste vsi dosegli cilj. Upamo, da pri predstavitvi nismo komu naredili prevelike krivice. Če pa smo jo, se vam opravičujemo. Krivi so seveda nepopolni arhivski podatki. Vsem želimo obilo sreče, radosti in zadovoljstva, da bi vam zdravje dobro služilo in da bi ohranili na svoje delovne sredine in dovčerajšnje sodelavce kar najlepše spomine. Nam, ki ostajamo, bo gotovo šc kdaj potrebna vaša pomoč in sodelovanje, morda z delom vaših rok. morda z nasvetom, nenazadnje morda le s pozitivnim zgledom ali lepo mislijo, ki se nam prebudi, ko se spominjamo na vas. Brskala po arhivu Marinka Anžlovar Vse zaposlene v podjetju obveščamo, da bo imel direktor podjetja, Stojan BINDER, v prihodnje in sicer od 1. 2. 1995 dalje uradne ure za sprejemanje zaposlenih delavcev. Uradne ure bodo vsak ponedeljek od 8. do 9. ure. Razgovor pri direktorju je potrebno predhodno najaviti v tajništvu podjetja (tel. 104). Tajništvo NOVO OBČINSKO VODSTVO S končanim drugim krogom volitev smo Hrastničani dobili novo občinsko vodstvo. Največ zaupanja za opravljanje dolžnosti župana smo izkazali bivšemu predsedniku občine g. Leopoldu Grošlju. Podžupan, g. Jurij Bantan, izhaja iz mlajše generacije, novo konstituirani organ - občinski svet, katerega predsednik je g. Marjan Dolanc, pa bo skrbel za razvoj in afirmacijo Hrastnika. Številne novosti in predvsem želja po poznavanju programa razvoja naše občine so nas vodile na razgovor k novo izvoljenemu vodstvu. nih prostorih stanovanjskega objekta Ojstro 2 bodo pridobili svoje prostore člani Foto kluba. Istočasno bodo ti prostori v prihodnosti namenjeni razstavam likovnih del.« S katerimi težavami se srečujete pri realizaciji investicij? »Največja težava pri izvedbi investicij so vsekakor finance. Veliko pozornosti namenjamo iskanju virov financiranja. Trenutno so to občinski proračun in država, obremeniti pa bomo morali tudi koristnike prostorov.« Tudi v prihodnje si bom prizadeval za kontinuiran raz voj občine. Veseli me, da bo dom za starejše občane kmalu sprejel prve stanovalce. Kaj je po vašem mnenju pomembna. pridobitev za Hrastnik v preteklem obdobju vašega predsednikovanja? »Konec decembra 1993 smo pričeli s preureditvijo toplarne, ki je bila tehnično prevzeta in usposobljena v maju 1994. Spremenjen je bil način ogrevanja iz premoga na zemeljski plin. s čimer smo zmanjšali količino žveplovega dioksida v zraku za 420 ton letno.« Od kod odločitev za izgradnjo doma za starejše občane? »Čas je pokazal, da dijaški dom ne služi več svojemu namenu. Prav Hrastnik kot edina zasavska občina še ni imel doma za starejše občane. Od tod odločitev za spremembo funkcionalnosti obstoječega objekta. Del sredstev za izgradnjo je prispevala država, okrog 18% je bilo črpanih iz občinskega proračuna, ostalo pa smo zbrali s 5. občinskim samoprispevkom. Zaradi sprememb funkcionalnosti smo na Ministrstvo za delo oddali zahtevek za refundacijo sredstev, katera bomo vložili v razvoj družbene nadgradnje.« Večkrat smo se jezili zaradi zastojev na cesti Hrastnik - Dol. Pokazali pa so se že prvi rezultati izvajanja vašega plana rekonstrukcije. »Posebna pozornost je bila ves čas namenjena rekonstrukciji regionalnih cest ter pripravam izvedbene dokumentacije za dela na magistralni cesti Hrastnik - Trbovlje. Iz naslova te dejavnosti je bilo tako moderniziranih okrog 40 km lokalnih cest, dela pa se bodo še nadaljevala.« Kakšni so vaši načrti za aktivnosti na tem področju v prihodnje? »V mesecu juniju se bodo pričela pripravljalna dela za bencinski ser- vis Petrol ter tehnično bazo Avto moto zveze Slovenije. Zavod za spomeniško varstvo, Petrol in AMZ so namreč uskladili nejasnosti in tako bo na najdbišču organizirana prezentacija arheoloških najdb, potem pa bodo lahko zaživela dela za izgradnjo bencinskega servisa. Dokončali bomo cestni odsek od TKI do križišča, del sredstev bo prispevala Direkcija republiške uprave za ceste. Pripravili bomo razpis za projekt del za cesto od Šo-parjevega ovinka do Dola ter ure- ditev pločnika. Več pozornosti pa bomo namenili tudi ureditvi magistralne ceste Hrastnik - Trbovlje.« Izid volitev je pokazal, da vam ljudje zaupamo in smo vas zato izbrali za svojega župana. Kako boste utemeljili naše zaupanje? »Prizadevanja za razvoj občine in obrobja bodo potekala še naprej. Vsekakor ne bom dovolil, da bi sprememba samouprave vplivala na razvojna prizadevanja. Zadali smo si veliko novih nalog. Predvidena rekonstrukcija hrastniškega bazena naj bi bila dokončana do julija 1995, planiramo rušenje starega dela vrtca Rudnik in izgradnjo prizidka. s čimer bomo pridobili 72 trr funkcionalnih prostorov. V poslov- Mediji obveščanja pričajo o nesoglasjih med župani in občinskimi sveti. Kako pa je pri vas? »Prav zaradi različnih polemik v zadnjem času naj povem, da nejasnosti med občinskim svetom in županom ni. Občinski svet kot zakonodajni organ spoštujem in skladno z zakonom uresničujem izvršilno funkcijo župana. Z občinskim svetom smo se dogovorili za oblikovanje posvetovalnih organov, ki bodo vezna nit za tvorno sodelo- Nejasnosti med občinskim svetom in županom ni. vanje med poslanci, svetom in županom. Skrbeli bodo za usklajevanje zadev ter po strokovni plati pomagali pri presojanju o vitalnih odločitvah.« G. Bantan, čemu je bilo v zadnjem času namenjeno premalo pozornosti? »Vse premalo je bilo narejenega na področju malega gospodarstva, predvsem pa na področju zaposlovanja. kar tudi za našo občino predstavlja velik problem. Skupaj z občinskim svetom bomo naša prizadevanja usmerili tudi na to problematiko. Vsekakor strmimo za strokovnim odločanjem o razvojnih programih, saj bi nas politične ali strankarske opredelitve pripeljale do razkola.« Sprememba načina ogrevanja je v prizadevanjih za čistejše okolje velika pridobitev. Aktivnosti se bodo odvijale na področju ureditve enotnega pretočnega sistema za oskrbo z vodo v občini Hrastnik in pridobitvi novih neprofitnih stanovanj. Zbrati moramo načrte in predloge za ureditev telovadnice v osnovni šoli na Dolu, saj obstoječe kapacitete ne zadostujejo. Zakonodaja je predvidela tudi nov organ - občinski svet. ki šteje 20 svetnikov. Člani občinskega sveta: Marjan Dolanc, Miran Jerič. Miran Grohar. Jelka Markovič. Martin Rotar. Josip Urbajs. Sanja Logar Brečko. Marijan Viktor Pergar. Valentin Potušek. Denis Meterc. Igor Zavrašek. Marko Orožen. Marko Planinc. Ljudmila Deželak. Jurij Bantan. Martin Mlinar, Vinko Črn elič. Marjeta Bantan. Milan Kolar. Bojan Kirn. G. Dolanc, kako je s konstituiranjem občinskega sveta in katere so njegove primarne naloge? »Občinski svet smo skladno z zakonom že konstituirali in uskladili interese strank. Kadrovskih težav sveta nimamo, pripravljamo pa se na oblikovanje različnih komisij, npr. Komisija za oblikovanje statuta občina. Komisija za volitve in imenovanja, ipd. Skupni imenovalec vseh komisij, kakor tudi občinskega sveta, pa so strokovno usposobljeni ljudje za pravilno odločanje in vodenje občine. Med osnovne naloge sveta spadajo: skrb za razvoj mesta in obrobja, afirmacija občine navzven ter zagotavljanje perspektive občine. Pomembno dejstvo je, da je v svetu s svojimi predstavniki udeležena tudi mlajša generacija, ki v tem trenutku še išče svoje mesto. Kako boste razmejili delo v občinskem svetu? »Občinski svet bo organiziral občinsko upravo, ki bo s svojim delovanjem v pomoč svetu in občanom. Oblikovani bodo odbori za posamezna področja, od ekologije do gospodarstva.« In kako naprej? »Na svoji prvi seji bo svet obravnaval izhodišča programa za delo. Program pa bomo lahko realizirali le s tesnim sodelovanjem med svetom, županom in podžupanom. Zakonodaja nas namreč zaradi pomanjkanja izkušenj zaenkrat še ne ovira.« Kaj lahko skupaj dodate kot zaključek? »Odločili smo se za obnovitev cerkve Sv. Jurija v Gorah, kjer si bodo lahko v prihodnje, seveda po lastni želji, obljubljali večnost in pripadnost Hrastničani, saj bo med drugim urejena tudi soba za poroke.« Dolores Marinkovič Koalicijski dogovori niso potrebni, saj naš program stranke združuje in tako omogoča uveljavljanje različnih interesov. PONOVNO UVEDEN DODATEK ZA PRISOTNOST NA DELU Dne 31. L 1995 je strokovni kolegij obravnaval problematiko visokega bolniškega staleža v podjetju, ki je v določenih sredinah prerasel že v take okvire, da je pričel ogrožati normalno odvijanje delovnega procesa. Zato je kolegij sprejel sklep, da se ponovno uvede dodatek za prisotnost na delu in sicer: 1. Uvede se dodatek za prisotnost na delu v višini do 5 % povečane izhodiščne osnove v (odvisnosti od realizacije), ki se obračunava mesečno. Do tega dodatka so upravičeni vsi zaposleni v podjetju, ki v tekočem mesecu ne bodo imeli neopravičenega izostanka ali ne bodo koristili kakršne koli oblike bolniškega staleža. 2. Uvede se dodatek za prisotnost na delu v višini 30.000,00 SIT ali 50 % tromesečnega povprečnega osebnega dohodka (september, oktober, november), kar je za posameznega delavca ugodneje. Dodatek se bo izplačal zadnji delovni dan v letu 1995. Do tega dodatka so upravičeni vsi zaposleni, ki od 13. 2. 1995 dalje ne bodo imeli neopravičenega izostanka ali ne bodo koristili kakršne koli oblike bolniškega staleža. 3. Ta sklep kolegija prične veljati z 13. 2. 1995, z jutranjo izmeno ob 6.00 uri. 4. Ta sklep ne velja za zaposlene, ki so vezani na individualno pogodbo. Kolegij KORENINE STEKLARNE HRASTNIK Osamosvojitev Slovenije, iskanje novih tržišč Obdobje 1988 - 1992 Po drugi svetovni vojni je to obdobje daleč najzahtevnejše nasploh. Tržno gospodarstvo je pred vrati, monopoli in zaprta meja za tuje izdelke še veljajo, dogodki v Jugoslaviji so nepredvidljivi. V tem obdobju Steklarna izvrši še eno veliko investicijo, kredit IBRD leta 1989. Programsko-tržna usmeritev 40 % REALIZACIJE OSTANE BREZ TRGA Glavnino predstavlja oprema za izdelke jugotrga (embalaže). Med drugim se Steklarna resno ukvarja z nekaterimi brezizglednimi projekti (pena steklo, steklena vlakna), ki jemljejo energijo in čas. V letu 1990 požar ohromi nekatere funkcije Steklarne in povzroči veliko škodo. Začnejo se blokade za blago iz Slovenije na velikem srbskem tržišču. Sledi vojna in osamosvojitev Slovenije (1991), zrušenje jugotrga, ki za Steklarno predstavlja 50% realizacije, pa tudi bistveno zmanjšanje potreb Slovenije. Program embalaže (včasih 40% realizacije) je skoraj brez trga. Temu sledijo intenzivna iskanja novih evropskih trgov za embalažo in namizni program. Razsvetljava ni problematična. Tehnologija in procesi IS - 1992 Zadnja velika investicija v Steklarni - energetsko varčevalni projekt -je prinesla nekatere nujne posodobitve, bistva pa ni zadela. Efekti so izostali zaradi sprememb na tržišču. Nove tehnologije so medtem bile nuja za preživetje - npr. tehnologija posebnih steklenic na IS, 1992 -saj prejšnje znanje za Evropo ni zadostovalo. Najzahtevnejši izdelki po mednarodnih merilih Obdobje 1992 - 1994 Zamenjava vodilnega kadra (1992) in drastični posegi v programsko, tržno, organizacijsko in finančno področje podjetja so rešili Steklarno stečaja. Programsko-tržna usmeritev NOVO VODSTVO V kratkem obdobju je Steklarna pozicionirana v Evropi na vseh treh programih (nastop na sejmu v Frankfurtu: pogrnjena miza; na sejmu v Hannovru: razsvetljava) s kvaliteto in v višjem cenovnem razredu. To sta značilnosti in usmeritev Steklarne danes. Prisotna je tudi določena ekspanzija na tržišču, saj tržne razmere to terjajo od Steklarne, ki ima znanja in proizvodne kapacitete za dosego zahtev. Proizvodnja posebnih steklenic se je začela po letu 1992. Tehnika ročnega pihanja stekla - imenovana »rigadin« - do nedavnega domena italijanskih steklarjev, danes tudi v Steklarni Hrastnik. Tehnologija NAJZAHTEVNEJŠI IZDELKI V tem obdobju je tehnološki napredek Steklarne velikanski, naloge, ki jih je evropski trg postavil pred tehnologijo Steklarne, je deloma z lastnim, deloma s tujim znanjem tudi maksimalno uresničila. Najzahtevnejši izdelki izopalne-ga stekla (razsvetljava), vrhunske steklenice (embalaža), stiskani in pihani izdelki (namizni program). kvaliteta na ravni italijanskih ali francoskih steklarn, to je danes domena Steklarne Hrastnik. Poskus razčlenitve 200-letnega poslovanja Steklarne Hrastnik je narejen z željo, da javnosti, predvsem poslovnim krogom, prikažemo vso težavnost, uspehe pa tudi napake na tej poti. Služi pa tudi vodstvu Steklarne, saj so nekatere izkušnje iz zgodovine začuda aktualne še danes. Slavko Marčen Avtomatsko stiskani ali pihani izdelki iz namiznega programa (na fotografiji serija pihanih kozarcev Vienna) - v kvalitetnem razredu evropskih steklarn; to je danes domena steklarne v Hrastniku. **đsš- ‘tmini- mmmš NOČEŠ loviti le kapljice vsakdana v steklenico brez dna... MORAŠ spoznati smisel življenja, saj. če hočemo ravnati prav v tem svetu. moramo odmreti sami sebi. Človek namreč ni na tem svetu zato. da bi bil zgolj srečen, tudi ni zato. da bi bil zgolj pošten. Na svetu je iz preprostega razloga, da uresniči velike stvari za človeštvo, da postane plemenit in preraste nizkotnosti in zmote, v kateri živi večina ljudi. Prav zato MORAŠ zbrati pogum in prebrati prispevek v celoti, saj bomo le tako lahko s skupnimi močmi spravili v življenje naše sodelovanje. Z novim letom smo sc namreč odločili, da bomo nekaj prostora namenili glasu mladih, ki sc ukvarjajo z ustvarjalnim delom na raznih področjih, odpravili se bomo med delavce, ki so temeljna celica našega podjetja, ter pisali o njihovem delu in življenju. Ždimo namreč, da ho vsak od nas z veseljem pričakal glasilo STEKLAR in v njem našel tako podatke o poslovanju podjetja. kot nekaj za razvedrilo. ENA MNOGIH Vi me ne poznate, ker nas je stotisoče enakih. žena in mater v vsakdanjem delu. ki ga nihče ne vidi in ne pozna, nihče ne ceni. ker ne ve. da od njega živimo. Vi me ne poznate, ker nas je stotisoče enakih, ki vsak dan hitimo na delo in gibljemo z žulji in upognjenimi hrbti napredek človeštva, ki si ga mogočni lastijo. Vi me ne poznate, ker nas je stotisoče enakih, ki sedimo v klopi in se učimo, ko bi se radi igrali, zjutraj vstajamo, ko bi še radi spali, ker poznamo veliko obveznosti in dolžnosti, da bomo skrite opeke bodočnosti človeštva. Vi me ne poznate, ker nas je stotisoče enakih, ki smo enaki z mogočnimi, pa nismo mogočni, smo enaki z bogatimi in silnimi, pa nismo ne bogati, ne krivični, smo enaki s slavnimi in hvaljenimi, pa vsak dan umiramo v sebi, da bi iz krvi in srca zalivali dušo človeštva. Pa saj ni potrebno, da nas poznate... Neznatne in nepotrebne v temelju sveta... HOČEŠ. NOČEŠ. MORAŠ priznati, da vse teče in se izteče. Na srečo'.' Na žalost? Kakor hočeš. Tu smo bili. za vas smo pisali: Dolores. . . »Hej. kje pa so ostali?« »Pridejo. V naslednji številki. Kajne?« Ostanite tudi v prihodnje na naši strani. . . & % ZA NAŠE OTROKE Spet je napočil prednovoletni čas, poln pričakovanj, izmenjave voščil in daril. Prijetno in toplo nam je pri srcu vsako leto ob tem času. ko razmišljamo, kako bi razveselili najbližje, najdražje. In nekomu se je porodila misel, da bi skupaj razveselili »naše« otroke in jim popestrili praznične dni. Sedli smo skupaj, se dogovorili in lotili priprav. Vsi smo delali z veseljem. saj smo želeli, da bi bilo vse kar se da popolno, da bi bili otroci veseli in zadovoljni. Organizacija novoletne obdaritve otrok delavcev. zaposlenih v Steklarni Hrastnik, ni bila le zabava, temveč je zahtevala ogromno predpriprav, truda, dela in skrbi, saj smo se tovrstnega dela lotili prvič. Dedek Mraz je vabila poslal številnim otrokom, zato smo morali obdaritev organizirati v dveh skupinah. Tudi za veselo razpoloženje smo poskrbeli in povabili duo HIPHOP, ki naj bi ustvaril pravo otroško »veselico«. Napočil je 27. december 1994 -dan, na katerega smo se vsi zavzeto in po svojih močeh intenzivno pripravljali. Darila so pripravljena in tudi dedek Mraz s svojim spremstvom je obljubil, da bo prišel ob pravem času. Steklarski grad je žarel v soju žarometov, barvne lučke so se pozibavale na vejah novoletnih jelk, čar vsemu pa je dal sneg, ki je kot nalašč zapadel nekaj dni prej in se je srebrno lesketal vse naokrog ter ustvarjal pravo zimsko idilo. Ko se je spustil mrak, so ob poti proti gradu zagorele bakle in daleč se je razlegala glasba dua HIPHOP. Prostor pred odrom so kmalu zapolnili predšolski otroci skupaj s svojimi starši. Sledili so kratkemu programu, s katerim so se predsta- vili otroci iz vrtca Steklarna, in ko smo vsi skupaj prepevali pesem o dedku Mrazu, se je le-ta prikazal na oknu v zgornjem nadstropju gradu, od koder je mahal otrokom v pozdrav. Vsakomur, ki tega dne ni bil prisoten na prizorišču obdaritve, je lahko žal, da ni videl izraza na obrazih teh malčkov, ... Celo usta so od navdušenja pozabili zapreti, slišati je bilo en sam: »Jee-ee...!» Iz oči jim je sijalo tolikšno veselje, da se tega ne da napisati! Ko je dedek Mraz prišel na oder, so se veselo pogovarjali z njim, v še večje veselje pa jim je bilo, ko se je sprehodil med njimi in skupaj so se poveselili, zaplesali, ... Medtem pa je potekala delitev daril. Malčki iz vrtca Steklarne so se še enkrat predstavili. Njihovi razigranosti ni mogel do živega niti hud mraz! Veselo so odplesali in zapeli. Žal pa program v drugo ni bil tako prisrčno sprejet, ker gre verjetno pripisati večji starosti otrok. Niti duu HIP-HOP ni uspelo »razživeti« publike in vanjo prenesti veselega razpoloženja. Škoda. Zato je dedek Mraz sklenil, da bo v prihodnje poslal vabila le mlajšim otrokom. in kratka analiza... Mislim, da je bil trud organizatorjev, kljub malce grenkemu priokusu na koncu, vendarle poplačan, ko smo skupaj z otroci iz prve skupine uživali v njihovi neizmerni, neposredni, nehlinjeni sreči. Oči so jim sijale tako močno, kot se je svetil steklarski grad v soju luči in kot se je svetil srebrni sneg vsenaokrog. In nenazadnje - njim je bilo vse to tudi namenjeno! Maja Majcen ZANIMALO VAS BO Pregled vzrokov prekinitev delovnega razmerja v letu 1994 SKUPAJ Iz- Spo Dol. To Za- Tra j. Si- For- Ste- Ste- Tujci UPOKOJENI ključ. raz. čas por viš. net ma h dek pak druž. redno invai, star. Januar 6 moški 6 2 1 1 1 1 ženske 0 Februar 5 moški 5 2 1 1 1 ženske 0 Marec K) moški 9 2 1 1 4 1 ženske 1 1 April 10 moški 8 1 3 2 ženske •> 1 1 Maj 13 moški 9 2 •> 5 ženske 4 1 1 •> Junij 9 moški 8 3 5 ženske 1 1 Julij 3 moški 3 2 1 ženske 0 Avgust 4 moški 4 3 1 ženske 0 September 11 moški 10 3 1 3 1 ženske 1 1 Oktober 3 moški 3 •> 1 ženske 0 November 7 moški 1 1 ženske 6 1 2 2 1 December 9 moški 7 3 1 3 ženske 2 1 1 Skupaj 1994 Moški 73 12 24 2 7 _ 1 - 3 - 17 3 1 Ženske 17 4 3 - - - 2 - 2 113 1 Skupaj 90 16 27 2 7 - 3 - - 7 1 18 6 2 OBISK TELEVIZIJE SLOVENIJE Ob koncu poslovnega leta se delajo inventure, zato bi tudi mi postregli z novimi podatki o kadrovskih spremembah. Za osvežitev spomina naj navedem, da smo mesec november 1994 zaključili s 917 zaposlenimi, od tega je bilo 415 žensk in 502 moška (med njimi so bili 3 pripravniki in 19 delavcev sprejetih za določen čas). Spremembe so tudi tokrat. V MESECU DECEMBRU 1994 smo na novo zaposlili 1 delavca, in sicer: Dubrovka Pavlekoviča - ročnega pihalca stekla 3, kateri se je vrnil iz služenja hrvaške vojske. Delovno razmerje je prekinilo 9 delavcev in sicer: SPORAZUMNE PREKINITVE (1 delavec): Aleksander Klanšek - priučitev za steklarski poklic IZKLJUČENI (3 delavci): Jože Koznik, Davorin Petauer, Matej Vrbnik - vsi trije so bili ročni pihalci - krogličarji UPOKOJENI (5 delavcev): Ivan Abram - ročni pihalec I, Nada Gošler - tehnični risar, Franc Kocman - voznik viličarja v zmesarni, Friderik Peklar - izmenovodja PC pogrnjene mize in Jožefa Povše -pregledalka v invalidski delavnici, katera je bila invalidsko upokojena. Ob upoštevanju navedenih kadrovskih sprememb smo preteklo poslovno leto pričakali z 909 zaposlenimi delavci, od tega je 413 žensk in 496 moških (med vsemi zaposlenimi je 18 delavcev sprejetih za določen čas in 3 pripravniki). PRIRASTEK V DRUŽINI je dobil: V družinski krog pa je prinesel veselje sin Matej našemu delavcu Romanu Lipovšku in njegovi ženi Stanislavi. POROČILI SO SE: Za skupno življenjsko pot se v tem predprazničnem mesecu ni nihče odločil. Kot sem že omenila čas inventur, je tudi prav, da postrežem z nekaterimi statističnimi podatki za preteklo leto, katero smo pričeli z 950 zaposlenimi (427 moških in 523 žensk). Med letom smo na novo zaposlili 49 delavcev, od tega 45 moških, in sicer: - 37 za PC razsvetljavo, - 5 za PC pogrnjena miza, - 2 za obrat zmesarne in - 1 za obrat vzdrževanja ter 4 ženske, in sicer: - 2 za komercialni sektor, - 1 za kadrovsko pravno službo in - 1 za PC embalaže Delovno razmerje je prekinilo 90 delavcev, od tega 73 moških in 17 žensk: - 45 iz PC razsvetljave, - 8 iz PC embalažno steklo, - 2 iz PC pogrnjena miza, - 13 iz obrata pregleda, - 4 iz obrata zmesarne, - 3 iz obrata vzdrževanja, - 1 iz kadrovske službe. - 3 iz komercialnega sektorja in - 2 iz skladišča gotovih izdelkov, - 2 iz finančne službe in - 7 iz Stepaka. Ob vseh teh podatkih pa ne smemo pozabitei tudi na »hčerinska podjetja« Steklarne. Le ta so imela na dan 31. 12. 1994 naslednje stanje zaposlenih: - Sinet. d.o.o. skupaj 4L od tega moških 20 in 21 žensk - Forma-H, d.o.o. skupaj 43, od tega moških 42 in 1 ženska - Stedek, d.o.o. skupaj 45, od tega moških 8 in 37 žensk Kadrovska služba Slavi Brajer Intenzivno delo na promociji Steklarne Hrastnik je posledično prispevalo, da. so na obisk v Steklarno Hrastnik prišli najuglednejši predstavniki prvovrstnega medija - informativnega programa TV Slovenije. Med gosti so bili: g. Lado Ambrožič, odgovorni urednik informativnega programa; g. Aleks Štakul. urednik gospodarskih oddaj; g. Darko Marin, urednik Tednika; g. Jože Cegnar, producent informativnega programa; g. Milan Ribič, producent; g. Roman Rozina, novinar TV Slovenije. Vodstvo Steklarne Hrastnik je celotno ekipo Televizije Slovenije celovito informiralo o gospodarski problematiki v Steklarni Hrastnik s pouarkom na tistih postavkah, ki niso v domeni Steklarne Hrastnik, a odločilno vplivajo na poslovanje podjetja (razkorak med devalvacijo in inflacijo, proračunski memorandum za 1. 1995 itd.). Predstavniki TV Slovenije so izrazili podporo izvoznemu gospodarstvu (in Steklarni Hrastnik) kot osnovi za preživetje države Slovenije. Na televiziji so odprta vrata za sodelovanje z gospodarstvom (in posebej s Steklarno Hrastnik) s ciljem, da posredno vpliva na spremembo vladne politike do gospodarstva. Steklarna Hrastnik bo ponujeno priložnost vsekakor izkoristila. Slavko Marčen Pregled gibanja stanja zaposlenih za leto 1994 v Steklarni Hrastnik Mesec Prišlo tekom meseca Odšlo tekom meseca Stanje zadnjega v mesecu M Ž Skupaj M Z Skupaj M Z Skupaj 31. december 1993 - v stanju so zajeti 3 priprav. 523 427 950 Januar 2 1 3 6 - 6 519 428 947 Februar - - - 5 - 5 514 428 942 Marec 16 1 17 9 1 10 521 428 949 April 1 - 1 8 2 10 514 426 940 Maj - - - 9 4 13 505 422 927 Junij 1 - 1 8 1 9 498 421 919 Julij - 1 1 3 - 3 495 422 917 Avgust - - - 4 - 4 491 422 913 September - - - 10 1 11 481 421 902 Oktober 16 1 17 3 - 3 494 422 916 November 8 - 8 1 6 7 502 415 917 December I - 1 7 2 9 496 413 909 Nagradna križanka SUKA IZDELANA Z VODNIMI BARVAMI MONIKA ZUPANC NAJMLAJŠA DOBA MEZOZOIKA KIRGIŠKI PISATELJ CČINGilZ) SPANSKI PESNIK (JUAN) PLIN ČASOPISNA 2AL07BA NARAVA, NATURA GRŠKI FILOZOF, PLATONIK LOŠČILO IGRALEC ROURKt SALOMONOVA ZLATA DEŽELA INDIJSKO IME ZA NA-OČARKO MUSLIM. MOŠKO IME ANTON INGOLIČ KISIK LETNI GOZDNI POSEK KALIJ KRAJ V ITALIJI JUŽNO OD ANCONE AVTOR MIKLOVE ZALE (JAKOB) FRANCOSKI SMUKAČ [CHRISTOPHE) ROKO- DELSTVO N ekd. portugalska POSEST V INDIJI OTROŠKI PLES USTANOVA ZA PREDŠOLSKE OTROKE RAYEV FOTOGRAFSKI POSTOPEK ZIDAK. STREŠNIK MORSKA RIBICA ZA KON7ER-VIRANJE AVSTRIJSKI OPERNI PEVEC SLEZAK IVANA KOBILCA SNElNI ZAMET MESTO V TEKSASU V ZDA STARO NI -707EMSK0 MESTO KRALJEVO BIVALIŠČE MESTO V ALŽIRIJI SLOVENSKI PESNIK (URBAN) MESTO V TEKSASU GRŠKI SLIKAR PRIROJENA NADARJENO ST AVTOR: KARLI DREMEL AFRIŠKA DRŽAVA OB NILU malo- pridne! DOHODEK OD KAPITALA ELAN, ZANOS JEZ, NASI P SMREKOV LUBADAR DRŽAVNA BLAGAJNA ZEVSOVA MATI FILMSKI IGRALEC GU1NESS SLAB ZDRAVNIK, MAZAČ CUNJA NACRTNO ZDRAV- LJENJE GERMANIJ ZEMELJSKO PODNOŽISCE EL,MERSKA ENOTA ZA MOČ REKA V NEMČIJI SLOVENSKI BOTANIK ZOIS SLAVILNA PESEM SILA, JAKOST NASLEDEK TELESNE OKVARE AVSTRALSKI NOJ URBAN KODER ANGLEŠKO SVETLO PIVO EGIPC. BOŽANSTVO VERGILOV EP, PESNITEV UDORINA, USAD JAPONSKI DENAR 7MIKAVT SLOVENSKI DRAMATIK C IVAN) 7GRADBA V GORAH NEMŠKI MEŠČAN. FILOZOF (GEORG) »Pri nas začnemo delati ob šestih. Verjetno vam bo v začetku malo neprijetno...« »Res je, navajen sem začenjati v torek...« * * * Anglež, Francoz in Črnogorec se hvalijo, kakšne žene imajo. Anglež pravi: »Moja ima tako lepe in dolge noge, da se ji vlečejo po tleh, ko jaha na konju!« Francoz pravi: »Moja je tako vitka in ozka v pasu, da jo objamem s štirimi prsti!« Črnogorec pa pravi: »Moja ima tako ritko, da jo zjutraj, preden grem v službo, udarim po njej, pa se trese še takrat, ko pridem iz službe... no ja. res pa se hitro vrnem...« »Očka, kje je Afrika?« »Daleč ne more biti, saj se v našo tovarno vsako jutro s kolesom pripelje neki zamorec, ki je pri nas na praksi.« Nagradna križanka Med reševalce s pravilnimi rešitvami nagradne križanke bo žreb razdelil nagrade v skupni vrednosti 6.500,00 tolarjev, in sicer: 1. nagrada 2.Ò00 tolarjev, 2. nagrada 1.500 tolarjev, tri nagrade po 1.000 tolarjev. Izrezek z vpisano rešitvijo pošljite na naslov: Uredništvo STEKLARJA, Cesta 1. maja 14, 61430 HRASTNIK, do 28.' 02. 1995. Nagrajeni reševalci Za nagradno križanko, objavljeno v STEKLARJU št. 12/1994 smo dobili 39 rešitev. Žreb je prisodil nagrade naslednjim: L nagrada (2.000 tolarjev): Edi Zorko 2. nagrada (1.500 tolarjev): Marjana Fabjan, upok. Nagrade po 1.000 tolarjev prejmejo: Erna Sihur, upok. Žoran Zore, Dušanka Čakič Rešitev križanke iz prejšnje številke VODORAVNO: Klein, eristika. Srečno in uspešno, novo leto, tanker, seja, Emil, Taft, Cvett, Tano, Sparta, pare, Bek, E.G., fakir. Atik, Abukir, aleja, Tael, lopatar, Lalo, P, Apeles, Regen, tar. amo-reti, I.B., nerga, G. L, ris, S.K., por, Elias, Ar, kritina, Adi, gat. Toto, Inari, krogla, Nimrod, Na-nak, garant. Amarna! (K, D.) STEKLAR Steklar - glasilo delavcev Steklarne Hrastnik ureja uredniški svet: Marinka Anžlovar, Soniboj Knežak. Matija Koritnik, Slavko Marčen, Pavel Bauerheim in Dolores Marinkovič. Glavni urednik: Slavko Marčen. Oblikovanje: Alenka Leskovšek. Fotografije: Branko Klančar. Lektor: Herta Erman. Grafična priprava in tisk: Formatisk Ljubljana. Naslov uredništva: Steklar. Hrastnik, C. 1. maja 14, tel.: 0601 42 006. Po mnenju urada za informiranje pri vladi Republike Slovenije (št. 23/32-934) z dne 25. 1. 1993 je glasilo proizvod informativne narave, za katere se plačuje 5-odstotni prometni davek.