celo večja, kakor bi jo pričakovali p ri n a jb o lj sorodnih litu r­ gičnih obredih. Poleg tega glavnega problem a je še v rsta drugih, ki jih avtor n akazuje in ki jih bo, p rav tako k ak o r prvega, treb a šele proučiti. Takšno je n. pr. v p rašan je obreda k rsta sam ega (ali samo s polivanjem ali s potap ljan jem krščenca). Josip1 Korošec. P ripom ba k članku B. G avelle: Odnos k ikladskih idola i egipatskih ushabti figura prem a vinčanskim statuetam a (Prilog p ro u čav a n ju vinčanske plastike). — Zbornik Filozofskog fakul­ te ta u B eogradu. K njiga I. — Beograd, 1948. V zvezi s pomenom in funkcijo k ik lad sk ih idolov je že d o k aj arheologov postavilo svoje hipoteze. Tako je tudi avtor om enje­ nega članka hotel ponovno načeti to vprašanje. N avajal pa je le obširno m nenje M. G. N ilssona in J.W iesn erja, k a r so v naši literatu ri storili tudi že d ru g i (Yasic, V inca I, str. 27 in sl.). P rav tako so tudi že pop rej povezovali m ed seboj kikladske idole in egipčanske ushabti figure, k a r tudi avtor sam ugotavlja. Na koncu članka avtor v n ek aj vrsticah om enja vinčansko plastiko v zvezi s pomenom in funkcijo kikladskih idolov, ki jo pa ča­ sovno oddvaja od teh idolov zaradi Vasiceve d atacije neolitske Vince v VII. stol. pred n. e. V inčanske plastike se k lju b podnaslovu ni tako rekoč niti dotaknil. M orda m u ni znano, k a r je že zdavnaj ugotovljeno, da predzgodovinska plastika Vince p red stav lja simbole božan­ stev. Povezovanje ushabti figur s figuram i, najdenim i v gro­ bovih, bi bilo vsekakor možno, toda grobov v Vinči doslej še niso odkrili. Odnos kikladskih idolov do vinčanskih statuet je dokazan, m edtem ko slednje z egipčansko plastiko in ushabti figuram i nim ajo nikak ršn e zveze. Še bolj pa je čudno avtorjevo časovno o d d v ajan je vinčanskih od kik lad sk ih statuet. Sploh se p a iz članka ne m ore razbrati, k a j je avtor pravzaprav želel podati odnosno povedati. Stanislav Jesse. Jaroslav Böhm: NASE NEJSTARŠI MÈSTA — P raha, 1946. K njiga je izšla kot drugi zvezek zbirke »Razgledi po p re d ­ zgodovini evropskih ljudstev«, ki jo iz d a ja D ruštvo češkoslo­ vaških predzgodovinarjev v Pragi. N jen nam en je nuditi za­ interesiranim čitateljem sicer strokovno pa tudi širše razum ljivo dello, ki p o d aja tren u tn o stališče predzgodovinske vede o v p ra ­ šan ju n astan k a m est v Evropi. Č eprav im a težišče n a češko­ slovaških arheoloških n ajdbah, je v en d ar zasnovana v širšem m erilu in enako ak tu aln a tudi izven ČSR. Zato te potrebno, da smo o n je j vsaj obveščeni. Vsebino k n jig e je avtor v n e k a j k ra tk ih poglav jih zasnoval na splošnem pregledu razvoja evropskih lju d stev do stopnje, ko njihov gospodarski napredek omogoči n astan ek m est, in na p ri­ kazu zgodovinske vloge K eltov v u stv a rja n ju mest, k a r pobliže utem elji z arheološkim i podatki. P otrebno je pou d ariti, da je njegovo vodilno načelo, od k riv an je m aterialnega ž iv lje n ja p re d ­ zgodovinskih lju d stev in njihovega gospodarskega, družbenega, ku ltu rn eg a in političnega razvoja. N a ta k i osnovi podane ugoto­ vitve im ajo zato nesporno znanstveno vrednost. P rva m esta so nastala pri vzhodnih n arodih z visoko civ ili­ zacijo, to je : z razredno razčlenjeno družbo, razvitim gospodar­ skim življenjem in iz tega izh ajajo čo stopnjo k u ltu re. O d tod so se razširile preko Male. A zije v južno Evropo. K er p a nastanek m est ni odvisen samo od širje n ja civilizacij v druge m anj razvite p okrajine, načenja avtor problem atiko p ri n je n ih družbeno- razvojnih koreninah in ugotavlja, v k akšnih gospodarskih in družbenih pogojih m ore p riti do nastan k a v ečjih nasélbin z ustreznim gospodarskim , politično-upravnim itd. pomenom. To tudi zato, k e r obstoji v buržoazni znanosti o n astan k u m est več nazorov, ki izh ajajo iz raznih podstavk in so d o k aj različni. D a bi tako nastanek m estnih selišč p rik az al v luči družbeno­ gospodarskega razvoja, oriše Böhm živ ljen je predzgodovinskih ljudstev od dobe lovsko-nabiralnega gospodarstva, ki ga ozna­ čuje p risv a ja n je že gotovih proizvodov n arav e in ga po še vedno veljavnem M organ-Engelsovem sistem u opredelitve predzgodo­ vinskega človeštva označujem o k o t stopnjo divjaštva. V tem najdaljšem obdobju človeške zgodovine niso dani pogoji niti za stalno naselitev ljudstev, k er so vezana n a nenehna potovanja zaradi isk an ja rastlinske in živalske hrane. S talna naseljenost se pojavi šele z u v eljav ljan je m poljedelstva, ko si lju d je že načrtno p risv ajajo naravne proizvode in jih sami p riv zg ajajo . Poljedelstvo je n a vzhodu dokazano približno 5000 let p re d našim letoštetjem . Iz te dobe pride v n ad aljn jem razv o ju do n astan k a večjih naselbin, diferenciacije družbe, razvitega gospodarstva, sk ratk a do civilizacij z m esti in to v času, ko so prebivalci Evrope še vedno nabiralci in lovci. M esta so to re j p ro d u k t družbeno-gospodarskega razv o ja n a tisti njegovi stopnji, ko n a­ predek sredstev za pridobivanje živ ljen jsk ih potrebščin v toliki m eri dvigne dotlej prim itivno proizvodnjo, da omogoči p rid o ­ b iv an je viškov, s tem pa tudi nastanek individualnega prid o ­ bivanja, zasebne lastnine, m enjave, bogastva in razrednih razlik v družbi, ki se končno uzakonijo v državni tvorbi. P ri opisovanju n a sta ja n ja m est v različnih p o k rajin ah v njihovi časovni opredelitvi se Böhm pobavi z vprašanjem , ki n a sta ja ob tem t ali so nam reč n a nastanek m est v Evropi vplivali vzori že obstoječih m est n a vzhodu, ozirom a pozneje v G rčiji in Rimu. Š irjen je civilizacij z jugovzhoda v Evropo navidezno do neke m ere zagovarja to domnevo. A vtor pravilno ugotavlja, da je osnovni pogoj nastan k a m est-določena stopnja gospodarskega in družbenega živ ljen ja. Vplivi bolj razvitih družbenih tvorb na lju d stv a na n iž ji stopnji razvoja p ri navzočnosti m enjave ali pri osv ajan jih sicer obstojijo, a so drugovrstni. Iz tak ih podlag nastala m esta dobe pri Böhmu naslednjo definicijo: m esta sq gradbeni objekti, k i im ajo družbene, pravne, gospodarske, vojaške in sploh k u ltu rn e funkcije, od zgodovinske sredine p a je odvisno, k atera od n jih im a prem oč in daje m estu svoj značaj. Po teh splošnih ugotovitvah je pobliže orisan razvoj p re d ­ zgodovinskih ljudstev v Evropi s posebnim ozirom n a današnje češkoslovaško ozem lje in njegovo okolico. V začetku 3. tisočletja p red našim le toštet jem p reb iv ajo tu neolitski poljedelci, do­ navska ljudstva, ki žive v m anjših seliščih. Za m esta ni pogojev. T reba je om eniti, da na jugovzhodu štejem o v to dobo Vinčo, ki izrazito presega poljedelsko-vaški značaj srednjeevropske n a ­ selitve. \ nasled n je tisočletje spada bronastodobna »A unjetiška kultura«, ki jo označuje m očna lastna predelava kovin, živahna trgovina m ed B altikom in jugom in že diferencirana družba. Na vzpetinah ugotovljena selišča sm atra Böhm za zarodke mest, nastalih n a plem enski podlagi k o t rezu ltat gospodarskih in u pravnih potreb. N em im i prem iki ljudstev, nosilcev »Lužiške kulture« prepreči n a d a ljn ji razvoj teh selišč, zakaj novi p re ­ bivalci, osvajalni in m očno družbeno diferencirani, si grade u trje n a gradišča, delom a zarad i obram be, delom a s stalno n a­ selitvijo k o t središča gospodarskega in družbenega živ ljen ja z vojaškim i in k u ltu rn im i funkcijam i, ki se v 1. tisočletju raz­ m ahnejo v velika središča. Zrastla so iz n o tran jih pogojev, v stikih s civiliziranim i m esti jugozahoda in so po Böhmu pred stav ljala drugi poskus tvorbe mest. V 1. tisočletju se v prostoru od C ham pagne preko P o renja in P odonavja do Češke u v eljav ijo k eltsk a plem ena in se prično osvajalno širiti proti zapadu in vzhodu. Za vojaško organizirana o sv ajan ja potrebno višjo družbeno stopnjo označuje Böhm med poljedelci in živinorejci razvito »kasto bojevnikov«, ki je za dom ače potrebe širila področja rodovitne zem lje in pridobivala surovine za predelo v an je kovin. Iz osnov splošnega razvoja evropskih lju d stev in iz m ešanj z lju d stv i žarnih grobišč močno razviti K-elti so bili sp rejem ljiv i za tu je vplive, ki so jih dobivali zlasti od G rkov. Svoj vpliv so kot vladajoči slo j razširili po 16 Arheološki vestnik « večini Evrope, ji ustv arili zasnovo skupnega k u ltu rn eg a razvoja in zaradi bližine svojega družbenega razv o ja antičnem u podlegli Rim ljanom , k i so K eltom p rip ad ajo ča ali od n jih v p liv an a pod­ ro čja uspešno rom anizirali. Iz antičnih virov in arheoloških izkopavanj je ugotovljen način keltske naselitve, ki im a že razv itejša m esta ali (po Cae- sarju) oppida ko t upravno-gospodarska središča. N astala so kot plod lastnega razvoja in n e le pod grškim vplivom v ju žn i F ranciji, k o t so pogosto trdili. P re j obravnavani zarodki m est, obram bna in nasel je n a gradišča v Evropi, razm erom a k asen stik K eltov z antično civilizacijo govore p ro ti tem u. V G aliji so se n ah ajala sorazm erno visoko (B ibracte 822 m), dasi ne vedno. Tudi sorodnost teh m est v G aliji in P odonavju govori za izvor iz n o tran jeg a razvoja. R azširjena so b ila od Škotske preko za­ padne in sred n je E vrope do sred n jeg a P odonavja, k je r njihovi sledovi niso ugotovljeni. Znana so iz antičnih virov, iz arh eo ­ loških izkopavanj in preko od R im ljanov p revzetih im en. Ko so R im ljani širili svojo oblast, so jih večinom a rom anizirali, p re ­ stavili v nižine in p retv o rili v sv o ja m esta in utrdbe. Izven ob­ sega rim skih provinc (n. p. na p odročju ČSR) so o b stajala do začetka našega letoštetja, ko so jih b u rn e dobe uničile, ali pa so bila opuščena. K eltska oppida so tv o rila izven antične civilizacije prve številne in večje naselbine z m estnim značajem . Po legi so ugo­ to v ljen a n a višinah, na slem enih pobočij, p a tudi v nižinah. Obseg naseljene ploskve je bil d o k aj različen: od 300 h a do 16 ha. Iz m nožine koč, g raje n ih iz hlodov, vej, k a m e n ja in gline, eno- in včasih tudi večprostornih, s sedlasto ali ploščato streho, pogosto vkopanih v zem ljo, je m ogoče razb rati diferenciacijo prebivalstva. Po načinu antičnih vil iz obdelanega ikamna g ra ­ je n a poslopja označujejo vladajočo p last prebivalstva. Za to govore tudi tako im enovane rokodelske četrti in p estrost n a j­ denih kovinskih izdelkov. Poleg n ajrazličn ejšeg a, spretno iz­ delanega oro d ja in orožja te r redkejšega o k ra sja k ažejo na visoko razvito družbo, ki posega v sužnjeposestniški red, tudi taki predm eti, kot so pisalne prip rav e, toaletni predm eti, zd rav ­ niški pripom očki, še p rav posebej p a d enar, k i je dokaz že obstoječega denarnega gospodarstva. Močno razvito p red elo v an je kovin in z njim v zvezi o k rep ljen a trgovina sta povzročila po­ trebo po d en arju , ki so ga K elti od 2. sto le tja p red našim leto- štetjem po m akedonskih vzorcih že sam i kovali. Š irjen je rim skega im p erija je strnilo antični blizu razvito keltsko k u ltu ro v krog rom anizacije in za k ra tk o dobo razširilo sužnjeposestniški red po Evropi. K riza tega reda je povzročila tudi razpad m estnih tvorb, brž Iko zanje ni bilo več družbeno­ gospodarske podlage. Šele v srednjem veku se prične form iranje m est z naraščajočo fevdalizacijo, to k ra t na drugi osnovi. K njiga je bila napisana v rani povojni dobi, da bi zadovo­ ljila potrebe po tovrstni domači literatu ri v ČSR. K er je za­ snovana kot splošen pregled in n a v a ja le m inim alno literaturo, ne m ore mnogo pripom oči p ri podrobnem p roučevanju tega ali onega problem a. Tudi zaključki, ki jih n av aja avtor, niso vedno dovolj k repko podprti. V endar dobro služi kot p riročnik zlasti v šolske nam ene, ki jim je tudi prvenstveno nam enjena. Po­ m a n jk a n je podobnih publik acij v Sloveniji močno občutimo. Stanko Pahič.