Sploine vestl. — Ekskurzije na Dunaj so se tokrat ude= ležili: prof. dr. J. Žgeč — Maribor, E. Vranc — Studenci, šolski nadzornik Tomažič — Maribor, prof. dr. P. Strmšek — Maribor, A. Alt — Maribor, K. Mavrič — Ljutomer, F. Podgornik — Limbuš, V. Strmšek — Sv. Lenart v Slov. goricah, F. Verk — Rogaška Slatina, Br. Čeh — Slov. Bistrica, J. Vreže — Šoštanj, C. Trobej — Šoštanj. Staša Poljanec — Maribor, G. Kuresch — Ptuj, O. Feigel — Slov. Bistrica, M. Kopač — Murska Sobota, Iv. Jerala — Murska Sobota, F. Strašek — Šmarje, D. Zupančič — Litija, M. Teplv — Maribor, E. Kosi — Maribor, I. Moder — Slovenjgradec, V. Dojčimovič — Maribor, F. in F. Logar — Laporje, A. Lapornik — Tr* bovlje. E. Troha — Ptuj, M. Suša — Maren* berg, M. Rozman — Maribor in M. Jerše — Ptuj. Sklen Pedagoške centrale v Mariboru glede OIO. Na seji širjega odbora Pedagoškc centrale v Mariboru, ki se je vršila dne 13. oktobra, je bil sprejet glede OIO naslednji sklep: OIO naj ne ustanavlja obligatnih krož* kov oziroma delovnih zajednic, istotako naj ne predpisuje tem. Zajednice niso same sebi namen; so le sredstvo tam, kjer poedinec težko sam dela. Snujejo se naj iz konkretnih potreb. Delo na popisnicah, jasni cilj in volja za samoizobrazbo bo gotovo ustvarilo te po« trebe. »Popotnik« bo takc delovne zajednice naprosil, da mu poročajo o svojem delu; na ta način in pa s svojim neposrednim vplivom na tovariše bodo take samoizobraževalne za= jednice postale žive celice za samoizobražes valno akcijo učiteljstva. Podrobno poročilo o poteku seje Pedagoške centrale priobčimo v prihodnji številki »Učit. Tovariša«. — Zakasnitev dopuštov za ekskurzijfo na Dunaj. Pedagoška centrala poroča: V ljub* Ijanski oblasti je povzročila zakasnitev pre= oozna dospelost dovoljenja od ministrstva. Poverj. Ljubljana je interveniralo. vendar ni šlo drugače. V mariborski oblasti je rešil vso zadevo g. veliki župan. Toliko v pojasnilo na razna pisma. — Tečaj za učitelje duševno zaosiale dece. G. minister prosvete je razpisal natečaj za učitelje in učiteljicc, ki se hočejo izpopok niti v vzgoji zaostale in nenormalne dece. V to svrho bo prirejen v Beogradu tečaj, ki bo zaključen koncem leta z izpitom. Učitelji in učiteljice, ki hočejo nrositi za razpisana me= sta, ne smejo biti mlajši od 25 let in ne sta> rejši od 35. Prošnje morajo opremiti z izpri* čevali o dokončanem učiteljišču z najmanj prav dobrim uspehom. Ocena zadnjih dveh let mora biti odlična. Prednost imajo kandi* dati z znanjem tujih jezikov. Prošnje je tre^ ba poslati ministrstvu prosvete. odsek za osnovno šolstvo, najkasneje do 20. novenv bra t. 1. — Višja pedagoška šola v Zagrebu. Za< četkom letošnjega leta je bilo javljeno, da bo višja pedagoška šola v Zagrebu ukinjena in da se zato ne bodo več sprejemali slušate« lji. Sedaj je rektorat višje pedagoške šole iz» dal objavo, v kateri sporoča, da je ministr* stvo prosvete odobrilo vsem dosedanjim slušatdjem šc za tekočc šolsko leto dopust s pravico na vse prejemke ter da se bo vršilo vpisovanje v šolo v dneh 4., 5. in 6. novem* bra. — Redukcija drasfinfskih doklad državnih nameščencev in upokojencev. Finančna direkciia ob.iavlja uradno: Prihajajo različna vprašanja in pritožbe o redukciji draginjskib doklad, veljavni izza dne 1. avgusta 1926., ki izvirajo največ iz tcga. ker si strankc niso v svesti bistva teh odtegljajev. Da se tcmu nedostatku odpomore. se pojasnjuje, da je no intcrpretaciji ministrstva financ D. R. br. 101.644 z dne 29. julija 1926. rcdukcija draginjskih doklad. kakor je objavljena v »Uradnem listu« št. 306/69 z dne 31. julija 1926, definitivna in da je z njo na novo re* tfulirana višina osebnc draginjske doklade. — Vse tovariše in tovarišice kočevskega sreza, zlasti pa šolskc upravitelje prosim, da mi v kratkem pošljejo 32 Din za Slovensko šolsko Matico. Nikar nc pustimo tako ob strani to našo velevažno institucijo. kajti lani je bilo v našem srezu bore malo naroč* nikov. Dvignite se torej vsi! — Herman Kmet, poverjenik, Ribnica, Dolenjsko. — Gospodom šolskim upraviteljem! (Prošnja.) Žbiram gradivo za življenjepis uči= teljev, ki so službovali na bivšem Kranjskem pred 1. 1869, (t. j. pred objavljenjem avstr. šol. zakona). Mnogo gradiva sem nabral v škofijskem arhivu in v arhivu deželne vlade v Ljubljani, marsikaj pa tudi v šolskih listih in zgodovinskih zbirkah. Da bodo pa podatki kolikor mogoče točni, potrebujem še podat* kov iz šolskih kronik in drugih spisov šolskih arhivov. Zato prosim gg. šolske upravitelje, da mi čimprej pošljejo izpiske iz svojih kro= nik in drugih listin o vseh učiteljih, ki so službovali na posameznih šolah pred 1. 1869., oziroma o onih, ki so službovali tudi še po tem letu, tudi za dobo od 1869. 1. dalje do njih upokojitve, oziroma smrti. Zlasti pro= sim za točne podatke, kje in kdaj je bil kdo rojen, kdaj in kje se je šolal, od kdaj pa do kdaj je služboval na tej ali oni šoli. kdaj jc bil upokojen, oziroma kdaj je umrl. Z neka* terimi teh podatkov, če jih ni v kroniki, Vam bodo gotovo drage volje postregli gg. žup= niki iz svojih župnijskih matic. Ker je gotovo vredno, da vsestransko spoznamo vse tiste može, ki so v težkih razmerah delovali za izobrazbo našega naroda, trdno pričakujem, da bo vsak šolski upravitelj z vcseljem pri= speval k postavitvi skromnega spomenika "ftekdanjim požrtvovalnim pijonirjem narod; ne kulture. Vsem pa, ki se bodo odzvali moji prošnji, izrekam že naprej svojo najiskrenejo zahvalo. — Josip Novak, višji šolski nadzornik v pok., Vžimarje, p. St. Vid nad Ljubljano. — Odtegovanje službenih prejemkov dr= žavnih nameščencev v korist zadnug državnih uslužbencev. Na vlogo »Zadruge državnih in samoupravnih uslužbencev za zgradbo stano= vanj v Beogradu«_ je finančno ministrstvo pod D. R. št. 72.474 od 15. maja t. 1. izdalo naredbo, da morajo vse izplačCvalne blagaj= ne, ki odtegujejo od prejemkov državnih uslužbencev .mesečne zneske za navedeno za* drugo zadržane vsote posla^ti začetkom vsa= kega meseca za prošli mescc Državni hipo= tekarni banki. Naznačiti je v spremnem spisu, da je to sltorjeno v korist imenovane za= druge za zgradbo stanovanj državnih usluž* bencev. — V slučaju neposlušnosti bosta prcdstojnik in blagajnik urada kaznovana. »N. Gl.« — Pnobčevanje člankov Hn sestavkov v -stnokovnih casjopisih in v listih društev fin. uradnikov. Pod tem naslovom je priobčil .»Uradni list« od 9. oktobra 1929, št. 100 na= slednje opozorilo: »Opazil sem, da se pojav* ljajo v poedinih strokovnih časopisih in \U stih raznih društev uradnikov meni podreje* nega ministrstva jako pogostoma članki in sestavki s katerimi se krši avforifeta oblHstev in katerih vsebine ne morem dovbliiti ne tr= peti. V takih člankih in sestavkih se priobču^ jejo namreč pogostoma kritike poedinih za= konov in naredb, ki niso prežete z znanstve« nimi motivi, ampak imajo izvestno nedovo« ljeno tendenco. Prav tako sem opazil, da sc dajo v takih člankih in sestavkih pojasnila za konov in naredb, ki so pogrešna in netočna. Ne zgodi se pa tudi poredkoma, da se prinašajo v omenjenih časopisih in listih članki in sestavki, s katerimi se zastopajo stanov^ ske koristi v nedosijojni in borbeni obKki in ki prikrito mesijo na izvestne višje uHadnike ministrstva za finance ali meni podrejene fi= nančne urade. Izhajajoč s stališča, da morajo služiti poedina društva finančnih uradnikov povsem drugim namenom in da je dosezati te namene tako, kakor ustreza državnim ko^ ristim in ugledu stroke, ki jo zastopajo, pre= povedujem vsem finančnim uKadnikom, da bi izročali javnostl bodisi v časqpisih in Hstih svtojih društev, bodUsi na kiakršenkoli način po tisku s svojim podpisom ali brez njega ses stavke, članke, brošure itd., s katerimi kritis zirajo, odnosno napačno Jn netbčrfa tolmačijo zakone in naredbe, odnosno razpmvljajo na razloženii način o svojih startoVskih vpHaša= njih. Potemtakem smejo razpravljati finanč^ ni uradniki odslej po tisku o kakršnihicoii predmetih in vprašanjih samo zaradi tega, da popularizirajo zakonske odredbe in naredbc, svoja obča stanovska vpralanja p slanimi bodtsi neposredno, bodjsl po svojih društvih pristofnim oblastvom. Zoner vsa= ke-ia uradnika, ki bi ravnal drugače, bom od* redil najstrožje zakonske ukrepe: društva, ki se ne bi ravnala po prednjl naredbi in bš d6s vol.jevala, da se objavljajo v njih časopisih in Hstih omenjeni sestavki in članki, pa se iz= t"ostavljajo nevarnosti, da se razfliiste.« — V Bcogradu. dne 26. septembra 1929. Stev. 6747. — Minister za finance: dr. St. Švrljuga s. r. »Naš Glas«. — V počaščenje spomina pok. ravnatelja Frana Vrečka v Slovenjgradcu so darovali to^ variši Hren, Kožuh, Vranc znesek 100 Din Učit. domu v Mariboru. Značilno je, da se je nabrala v počaščenje spomina tega izrednega narodnega delavca za Sokola, podružnico CMD in mestne ubožce v Slovenjgradcu lepa vsota okrog 6000 Din. Za Učit. dom v Mari= boru pa lje to prvi dar poyod'om smrti vzora aega tovariša! In vcndar jc- bil pokojni Vrcč-ko v prvi vrsti in povsod stanovsko skrajno zaveden učitelj in scveda od ustanovitve tudi član Učit. doma. AH bi ne mogli zbrati med seboj vsaj tisočak za Učit. dom, da vklešemo njegovo ime med vzornjike učitelj« skega stanu v bodoči dom? Zato prosimo vse dobre znance in prijateljc blagopokojnega Vrečka, da posnemajo vzgled gornjih tova= višev ln sc oddolže spominu vzornega pre= rano umrlega tovariša. Vsaj nekateri naj se zganejo in pobirajo med znanci v ta namen! Položnice jim pošlje na željo Učit. dom v Mariboru. — Knjige Slovenske Šolske Matice in des lovna šola. V 9. številki »Učit. Tovariša« so bila navedena dela, ki jih izda SŠM «a leto 1929. Med deli sem opazil tudi »Osnovni raz* red« — delo tovariša Pibrovca, ki bo gotovo najbolj aktualno delo za učiteljstvo osnovnih šol. Ker delo dobro poznam in sem imel pri* liko v vseh podrobnostih preizkusiti Pibrov« čeva navodila v lastnem razredu, kjer so učenci zabeležili prav lep uspeh, naj mi bo dovoljeno, da o delu spregovorim. Ne bom slavil g. pisca, ker vem da v svoji skromnosti tega ne trpi — pač pa poudarim dejstvo, da bo s tem temeljitim delom ustreženo sloven* skemu učiteLjstvu vobče. posebno pa vsem onim, ki v resnici streme za tem, da dobe jasno sliko o delovnem pouku, ki naj dopusti, da se bo mladina razvijala v skladu z da* našnjo dobo samostojno, Opozarjam tudi na to, da delo ni bilo pisano na podlagi teo* retičnih razprav, marveč je plod intenziv« nega večletnega izkustva g. pisca, ki si iz golega idealizma in ljubezni do mladine, leto za letom izpopolnjuje znanje v inozemstvu, preizkuša in obdeluje, ker se zaveda, da ne oblikuje tajinstvenega življenja mrtve mate* rije, marveč da mora biti učitelj umetnik. ki ima v živem ustvarjati in oblikovati. — Sa* mo ta knjiga je že vrcdna svojih 30 Din — kaj šele vsa štiri dela, ki jih izda .SŠM. Pre= sodite in uvideli boste, da se odbor zaveda svoje dolžnosti naoram učiteljstvu — tovariše pa pozivam, da se zavedajo tudi sami pctrebe. da s svojim pristopom k ,SšM pod= pro odborovo delo in s tem najlepše doku= mentirajo priznanje. ki ga odbor zasluži Naj ne bo tovariša, ki bi ne bil član SŠM. 2eleti pa bi bilo. da SŠM rok za prijavo podaljša vsaj do 15. novembra t. I. — B. — Učiteljsko društvo za .srez Laško po* ziva svoje člane. da pošljejo nemudoma dru^ štvenemu blaeajniku članarino za Gospodar^ sko noslovalnico v znesku po 7 Din, v koli? kor že to niso storili. — Kosmosova učila \y. mebanike, elektris ke. optike in kemiie so kaj dobra učila za šolo in dom. Naročajo se potom Učiteljske gospodarske poslovalnice v Mariboru — Društvo upokojenega učiteljstva v Sloveniji je imelo dne 22. oktobra občni zbor v restavraciji »Novi svet«. Udeležilo se ga je mnogo upokojenega učiteljstva z dežele in mesta. Ob določenem času je otvoril pred* sednik *g. Ivan Lokar občni zbor s pozdravom ter dal besedo tajniku Stritarju. Iz tajniko* vega poročila je razvidno, da je imel odbor 11 sej. Društvo šteje 366 članov(ic). V tem poslovnem letu je na novo pristopilo 25 upo< kojencev(jenk) in umrlo 10 društvenikov. V znak počaščenja njihovega spomina so se na* vzoči dvignili raz sedežev in jim zaklicali tri= kratni Slava! Posmrtnina znaša trenutno 1830 Din, katera se nemudoma izplača pre^ ostalim. Bodril je na smotreno in vsestran* sko živahno agitacijo v prid društva. Mnogo je še upokojenega učiteljstva, ki še ni v na* ših vrstah. Društvo bi se okrepilo in razširilo tako, kakor je z ozirom na njegov plemeniti namen potrebno. Složno je treba graditi na< prej in skrbno čuvati in ohraniti, kar imamo. Naš cilj bodi vzajemno in složno nuditi po« moč v sili in nesreči potrebnemu tovarišu, tovarišici. Nato je zelo izčrpno podal poro« čilo blagajnik g. L. Stiasny. Kljub skromnim dohodkom ima društvo zaznamovati zelo lep napredek. Rezervni fond znaša 20.000 Din gotovine, za kar gre blagajniku največja za^ bvala. Pregledovalci računov so našli vse v najlepšem redu. Predlog za oprostilo odboru in blagajniku je bil soglasno sprejet. Pri vo= Htvi novega odbora je bil z listki soglasno izvoljen sedanji predsednik g. Ivan Lokar predsednikom društva. Z vzklikom se je pa volil ves ostali stari odbor. G. Stiasny je nato izčrpno poročal o prevedbi staroupoko* jencev na dinarsko pokojnino. Stavilo se je tudi več umestnih predlogov. K sklepu je poročal tajnik Slovenske Matice g. Spende o enotnem društvu državnih upokojencev(nk) ter vabi navzbče na občni zbor tega društva dne 8. decembra 1929. Razvila se je glede pristopa našega društva k novemu splosnemu društvu državnih upokojencev živahna de= bata. Prevladalo je splošno naziranje, da naše društvo kot nekako posmrtno podporno dru« štvo nc more biti član novega društva. Pač pa lahko vsak posameznik pristopi kot član novemu društvu. G. Kosec je zastopal nazi= ranje, da bi se veliko več doseglo, ako bi se vsa društva z enakim ciljem in smotri združila v Savez, kateri bi »zastopal vse težnje upoko^ jencev. S tem je bil dnevni red izčrpan in g. predsednik je z zavbvalo zaključil občni zbor. — Ročni zemljevid Dravske banovine je izšel te dni v založbi Učit. doma v Mariboru. Ta zemljevid je pravzaprav ponatis Dimni* kovega ročnega zemljevida bivše ljubljanske in mariborske oblasti, ki ga je izdal Učit. dom že pred tremi leti. Obsega pa že novo mejo banovine z izločitvijo Medjimurja in črnomeljskega sreza ter s priključitvijo ča^ barskega. Dasi je označena v novi izdaji še prejšnja meja med bivšo ljubljansko in ma< riborsko oblastjo. vendar to zemljevidu ni v kvar, ampak pravzaprav še v prednost. Saj je tem bolj razvidna izprememba po 3. okto* bru in učitelj tem lažje opozarja na ta ve lepomemben datum v razvoju naše države. Ker je v mnogih šolah že v rabi prejšnji ročni zemljevid obeh bivših oblasti, si učenci prav lahko vrišejo po novem zemljevidu mejo ba* novine sami. — Novi zemljevid se prav pris jetno razlikuje od prejšnjega po pestrosti in jasnosti barv, kar kaže lep napredek Mari* borske tiskarne v tej panogi. Našim šolam bode s tem zemljevidom zelo ustreženo. Saj so gotovo prve v vsej Jugoslaviji, ki imajo že sedaj ročni zemljevid svoje banovinc. Predsednike učiteljskih društev po= novno prosi UGP za ureditev članstva pri naši zadrugi. Najbolj enostavno je, da poš* ljejo društva z deleži in pristopnino vred (5 + 2 Din) tudi imenik vsega članstva pri učiteljskem društvu. Ker ima UGIP že več sto pravilnp podpisanih pristopnic urejenih po abecednem redu, ji je potem lahko ugoto* viti, kdo izmed članstva posameznih društev je že poslal pristopnico in kdo ne. Imena tb stih, ki še nimajo pristopnice pri UGP potem sporočimo učiteljskim društvom. Da je vsaka pomota izključena, naj bode v imeniku član* stva navedeno tudi službeno mesto. Prosimo ne odlašajte s to zadevo! — Sporočite UGP, ako rabite pristopnice ali pa čekovne položnice. Dasi so se svoj čas poslale pristopnice na vse šole, vendar so šle pri marsikateri šoli v izgubo, ker je bilo proti koncu šolskega leta in potem počitnice. Zato zahtevajte sedaj nove. Dopisnica zadostuje. — Brinarjevo »Dotaoznanstvo za osnovs ne šole« je izšlo v založništvu knjigarne Go= ričar in Leskovšek v Celju v novi izdaji, ki jo je ministrstvo prosvete odobrilo z adk>= kom z dne 10. julija t. 1. — »Domoznanstvo« je isestavljeno po novem učnem načrtu za osnovne šole ter obsega zemljepisne podatke v Sloveniji in Jugoslaviji kakor tudi vse zgo= dovinske slike, ki so predpisane za osnovne šole. — V istem založništvu je izšla: Brinar, Slovenska vadnica za višje razrede osnovnih šol: Brinar, Slovarček zemljepisnih imen. njih izvir in pomen. Jančič Iv., Risanje za 1.—7. šolsko leto. Omersa dr. V., Stihoslovje I. del.