— 171 — Novičar iz slovanskih krajev. Iz Notranjiga. (Odkritoserčin pretresBa-bu dr o vi«; a med ljudstvam slo večina zdravila zoper stekljino). Lepo in hvale vredno je, ako se verli možaki v časnikih očitno za resnico potegujejo in v njih večkrat pri godbe razodevajo, ktere zamo-rejo občinstvu v prid ali v škodo biti, da se ljudstvo uniga poloti, tega pa varje. Kadar se pa take pri-godbe očitno naznanujejo, se je treba varovati, da se lahkoverno vse ne pobere, kar ljudstvo dostikrat ši-rokoustno pripoveduje, ampak da se skerbno sledi po resnici, ktera se mnogokrat še le zve, ako se zagri-njala skrivnostja razgernejo in sapica nepristranske preiskave prežene gosto meglo, v ktero je resnica dostikrat skrita. Obžalovaje, da celo možje previdni, resnicoljubni in navdani goreče ljubezni za blagor občinstva, hvalo pojo ljudski pravlici brez natanjčne in gotove pre-pričbe. si za dolžnost spoznam spis g. Miroslava v 39. listu Novic o Babudrovim zdravilu zoper ste-kljino nekoliko pretresti. Častiti g, Miroslav mi tega ne bo za zlo vzel, ker resnica je edino, česar on in jez iševa. Opustivši stare babje kvante od čudodelniga ka-čj i ga kamna, ki izvirajo iz časov basnoslovja, kakor tudi preziraje ponosni popis „modrega obraza", (od kod ga B. ima? ne vem) ^kratkih besed" in druzih lastnost Balantina Babudra iz Matarie, se podani berž v presodbo 5 razdelkov, v kterih je g.Miroslav menda iz preveliciga nagnjenja do misticizma Babudrovo umetnost in njegovo zdravilo tako silno v nebo povzdignil, da noben zdravnik, če je tudi ves prepričan zdravilne moči kakošniga zdravila, bi se ne pre- derznil, strun tako napeti, kakor so napete o ti negotovi zadevi, da pojo nezmerno hvalo Babudru, le malo zakrito zabavljico pa vsi zdravniški umetnosti! Pervič pravi omenjeni sostavek: »Babader je vsacega ozdravil, ki je zdravilo- prav po njegovem ukazu vžil«. Tako kratko in gotovo je to rečeno, da bi marsikdo mislil, da je resnično kot Amen v očenašu. Ali to ni tako. Vredništvo wNovic" je že v 39. listu to reč dobro pretreslo; pozneje bom v poterjenje tegane-ktere dokaze naznanil. Zde se mi omenjene besede, kakor prerokovanje nekdanjih šembilj, ki so svoje preroštva vselej tako zvito stavile na kakošno besedo ali pogodbo, po kteri ni moglo biti, da bi se bilo njih prerokovanje kterikratnapčno izšlo. Taka je z Babudrovim zdravilam. Ce ni pomagalo in je človek za stekljino umeri, se pravi, da ni bilo po Bab. ukazu na tanj ko rabljeno; če pa ni zbolel ali umeri, se pa pravi, da mu je le Babudrovo zdravilo pomagalo. Da je tako mnenje v zdravilskih rečeh piskov oreh, vejo zdravniki po celem svetu; tedaj se ne bom spu-šal v pretresovanje nepotrebniga, ampak naravnost grem k popisu, kako Babuder ozdravlja. Babuder ne gre nikdar k nobenimu popadenimu ali bolnimu, ampak ljudje popadeni ali nepopadeni, če so le v kakošno koli dotiko z živino prišli, od ktere se misli? da je bila stekla, se podajo k njemu v Matario in si kupijo skrivnostne štupe za pet goldinarjev (to je nar manjši tarifa), ali pa po-njo pošljejo k njemu. Merica te štupe je zmiraj edina, naj bo človek star ali mlad, mošk ali ženska, okoljšine enake ali inake, — Babudru je to vse eno; — z rano, kamor je bil človek po-paden, se on nikdar ne peča, ampak prepusti to (menda kot majčkinost!) zdravnikam. Stupo, ktere obstojne dele on za skrivnost ima, si sam napravlja. Obstoji pa ta štupa (to je po videzu in notranji moči Babudro-viga zdravila gotovo) iz drobno zmletih spanj skih muh (kantarid), kterih nožice, perutničice in drugi deli se dajo že na pogled razločiti in kterih se v naših krajih dokaj najde; drugi obstojni del pa v manjši meri je neko posušeno zeliše, berž ko ne (pa tega nočem gotovo terditi) volčja jagoda (belladona); v eni davki utegne biti 8 granov španjskih muh, 2 grana pa volčje jagode. Ni ga zdravnika na svetu, ki bi ne vedil, — pa tudi bolj omikanega človeka ne, ki bi ne bil že slišal od teh dveh zdravil, ki ste si zoper stekljino med vsimi druzimi notranjimi leki nar veči slavo pridobile, čeravno ste se v gotovi stekljini le malokterikrat poterdile in ste tedaj že davnej tudi tistim zdravilam prištete, ktere niso gotove. Da ste si v rokah skrivnotiga ??modriga" moža v naših krajih k taki slavi pripomogle, zna biti, da je za to, ker pri Babudru ta štupa velja 5 gold.j v vsaki lekarnici (apoteki) pa dva kraje. Več pomaga več! — Da so spanjske muhe #) poglavitni del Babudroviga zdravila je tudi potem očitno, dapovžiti štupi (včasih že po pervi, včasih še le po 2. ali 3. davki) tišanje k scanju, kervomok, težavno požiranje in huda žeja nastopi. Potem, ko se prikažejo te znam-nja, ki so španjskim muham samim po sebi, naj jih vžije, kdor koli hoče, lastne, pravi Babuder, da je stekljina zaterta !! O saneta simplicitas ! Ce pa hočemo resnice iskati zastran Babudroviga zdravila, si moramo dobro dobro zapomniti, da ne zboli vsaki popadeni človek za stekljino, da po tem takim le popadene ozdravljati, ne da nobene gotovosti o zdravilni moči kakiga zdravila. Tudi vsak stekljine sumljiv pes, ki je človeka popadel, ni bil stekel; ker so ga pa berž vstrelili in zakopali brez dalj— *) Ali saj njim v vsira popolna m a enak keber. Vred* — 172 — niga preiskovanja, in ljudje so potem mislili, da je bil atekel. Na priliko le omenim tistiga porednima fanta lina u ni dan v Ljubljani, ki je šolo zamudil in se kazni uiti zlagal, da ga je stekel pes popadel. Kako-sen hrup se je vzdignil berž potem, dokler ni živino-zdravnišnica, kamor je bil pes na ogled dan, rekla: da pes ni stekel, ampak popolnama zdrav. Ko bi se bilo primerilo bilo, da bi se bil stekljine okriviceni peškam zgubil in bi bil fant Babudrovo zdravilo vžil, gotovo bi bila tromba na glas zapela: „spet je eniga ozdravil!" Koliko taci h ozdravljenih se šteje že Babudru v čast! Ozdravljati (behandeln) in ozdraviti (hei-len) je pa dvojno. (Konec sledi). Iz Vodiške fare na Gorenskim. Pazite na otroke in na oginj! Gotovo še niso pozabili bravci j,Novictt hude nesreče pogoriša, ki je I. dan aprila zadela vas Polje v Vodiški fari; pa s pomočjo bratov-šiue sv. Floriana, s pomočjo bližnjih in daljnih dobrotnikov se je jela nova vas med velikim terpljenjem lepo kazati. Pa Bogu se usmili! Preteklo nedeljo popoldne preden ena ura preteče, je bilo spet 12 hiš z veliko drugimi poslopji v pepelu. Le s tem, de je bil en pod med starimi in novimi poslopji podert, se je obvarovalo, de oginj na nove, po zadnjim pogorišu ravno dodelane, poslopja preskočil ni. Samo 3 pogorelci so posestniki zemljiš, ki so biii že ob pervim ognji bolj ali manj hudo poškodovani. Samo dva sta po tri sto gold. zavarovana; in pa tisti pod, ki je bil podert. Štirje so kajžarji . ki nimajo zdaj druziga, ko požgane tla, kjer so njih lesene hišice stale; pet je bilo bajtz gostači natlačenih , ki so zdaj s svojimi obilnimi otroci tako rekoč nagi ostali. Ce je že posestnik pogorele usmiljenja vreden, toliko več ti reveži, ki nimajo nič v usta d j a t i, z ničemur se odeti, nikamor svojih trudnih glav položiti. Prosimo toraj pomagajte jim! Vsak vinar, vsaka še tako slaba capica bo s hvaležnim sercam sprejeta #)". Kako pa se je spet oginj začel? Nek fantič je v svoji neumnosti po peržigavnih k I i nekih za podam oginj napravil, kar je revše v svoji priprostosti pred kanton-skim komisarjem, ki je še tisti večer iz Kamnika pri-hitel, na tanjko povedalo. On je scer prav brihten, in za svojo starost v keršanskim nauku prav dobro pod-učen. — Pazite toraj na oginj , posebno na peržigavne klinčike, in na otroke majhne in tudi^ velike. Velike, pravim, ker ni davno, ko so tukaj v neki drugi vasi pred eno šupo odrašeni fantje sedeli in tabak puhali. Ko odidejo se začne tam kaditi, pa k sreči so ljudje oginj berž zapazili in ga zadušili. Gotovo je eden fajfo izterkal, ali pa prižigavni klinček tje zagnal. Pa ne le samo kmetje so tako sirovi, tudi vi mestni-čani niste nič modrejši. Ni davno, ko je nek Ljubljančan pri Koširji na Brodu pod Šmarno goro konec tleče cigare proč zagnal; ta perleti na pezdirje pri hlevu, vname se in tudi tam bi bilo pogoriše, ako bi ne bili drugi do časa zagledali in pogasili. Tudi Šentvid na Dolenskim je pred nekimi leti zaveržena cigara za-palila in čisto posmodila. Še veliko napak, po kterih pogoriša vstanejo, imam zapomnjenih, pa za zdaj naj bodo ti zgledi zadost. M. P. *) Tudi vredništvo »Novic« prejme radovoJjno milodare. Vr*d.