V NAŠI DRŽAVI. Pomembne bescile kmeiijsketja minisrra dr. Jaukoviča. V Bc-ogradu so so »'lšiia dnc 14. februarja posvetovanja zastopnikov industrijo za pridclavo oljnatih scmcn in olja in proizvajaleev v lo svrho potrcbnih sirovin. Posve;ovanja jc otvoril kmetijski ministcr ur. D. Jankovič s poscbnim nagovorom. Povdaril jc, da smo r.d lcta 1929 do dancs uvozili za 530 milijonov Din olja, i<i bi ^a bili labko pridelali doma. V isti do]u smc uvozili za 733 m:lijonov Din oljjiatih scmcn, iki bi jih lahko pridclali <loma. Povpročno je znašala vrednost nvoženih semen na loto G8 milijonov Uin, kar znaša od lola 1921 do prvcga ]>ollctja 1934 1300 milijonov Din. Za priilelavo toga nvožonega scmcna bi bilo troba 30.000 lia zcmljo, ¦l.atcro ]>i bilo lahko najti. Za bocloče so bodo pridobival. vse sirovino oljnc industrijo fioma in industrijska zaščita ne sme iti za ciljcm: v korist tujih sirovin! Konečni povdarok g. ministra so giasi, da mora biti za bodoče k-onec zmedi v kmočkcm gospcdarstvu. Nas kmet mora biti zaščitcn, omogočiti mu je treba, da postavi višje cene svojim pridelkom. Prejcf. mora za svojo pridclke to, kav s tožkim naporom in dolom rcsnično zasluži. Pravosodni minisier tlr. Dragutin Ko- jič je izjavil dne 15. februarja časnikarjem, da bo izdanih . kratkeni več ukrcpov, ki bodo osvobodili sodnikc vplivov politikc in pritiska od zgoraj. Sodstvu jc treba dati svobodo, kakor jo določa ustava. Pocenitev žcleznice. Promohii ministcr jc znižal železniško tarif^, da olajša potovanje po železnici in da po"oča -spiošni, predvscm pa tujski protnct. S 1. marcem sc .nižajo žolezniškc karto za 28"«. Poceiijcu bo tudi prevoz prtljag2 tcr brzovoznega blaga. Za potovanja v lotovišča in iif> inorjc jo nvedena polovična cena. Jugoslovanska nacionalna stranka JNS pri volitvah ne bo postavila svoje lastne kandidatne liste, ampak priporo« ča svojim strankarskim prijateljem, da naj ikandidirajo na tisti listi, ki daje naj vcZ jamstva za ^olitiko brezpogojnoga narodnega in državnega edinstva. Tako je sklenilo predsedstvo JNS aa seji v Bclgradu dne 15. februarja. V smislu gorajnega sklepa je prcnehal tudi »Glasnik JNS«, ki je bil glavno glasilo pred nckaj tedni šc vsemogočne strankc. Ko je stranka morala dati iz rok državno oblast, so njenemu slasilu zmanjkala življenjska sredstva. Kmalu bo stranka sama legla v grob. V DRUGIH DRŽAVAH. Avstrijski kancelar v Parizu iu Lon* domi. Francosko zunanje ministrstvo jc izdalo uradno obvcstilo, da pride avstrijski zvezni kancciar v četrtek dne 21. februarja zvečer v Paviz, da uradno obišče francosko vlado. Kancolar in zunanji minister Bcrger-Waldonegg bosta ostala v.francoski prestolnicidva dni tcr sc bosta dnc 24. februarja odpeijala v London, da obiščcta tudi anglcško vlado. V Parizu bosta imela po^ litičnc sestanke z ministrskim predsednikom Flandinom in zunanjim ministrom Lavalom. Italijansko-abesinski spcr. Smo žc poročali, da obstoja resna vojna opasnost med Abesinijo in Italijo, iki ima svojo kolonijo Eritrcja ob vzhodni afriški obali. Abesinci so obračunali z Italijani žc 1. marca 1896, iko so popolnoma porazili italijansko vojsko. Scdanji spor jc izbruhnil radi razmejitvc med Abosinijo in laško l-:olonijo. P»azmejitcv je bila dolor.ena že prcd 10 lcti na papirju, venciar zii izvedcna na licu mesta niti do d3ncs. Italijani bi radf. izvcdli razmcjitev tako, da bi bili vsl studenci na italijanski strani, čemur se pa upira Abeslnija in jc došlo že parkrat do procejšnjih spopadov med obo« jestranskimi mejnimi stražnimi oddel-ki. Italija jo stavila zadnjo dni Abosiniji zaradi spopadov naslednjo po^ojc: 1. Povrnitcv blagovno škode in škode, ki je bila povzročona družinam padlih in raiijonib italijanskili vojakov. Italijanska vlada zabtova 1000 tolarjcv Marij- Terczije za vsak^ga ubitega vojaka in 150 tolarjev za vsakega ranjenoga Italijana. 2. Italijanski zastavi se mora izkaz&ti vojaška i'ast po abosinskili čctali. 3. Abesinska vlada se mora opra-vičiti zaradi vpadcv čcz mojo. — Abosir.ci sc niso nklunili italijanskim zabtcvatn in radi tcga je Italija mobiliziiala dvo diviziji, kateic sedaj prevažajo v Kntrojo. llalijan.sko vojno ministrst- vo izjavlja, da g.e Ie za ojačcnjc obmejnih straž napran. Abcsiniji, kar pa nikdo nc verjame. Najbiž lcilijani nc liodo začeli krvavega plc.sa, ker-jitu je še v živem spomiim poraz prod 39 leti iii tudi v sodanjem sporu jini je znano, da so izvežbali in vodiju abesinsko vojslvo japonski oficirji ' Ogrorani izdatki Itslije za oboroževanje v zraku in na mor_u. Halijanski proračua za bojno lc.alstvo ztiaša v našem denarju 3 iti pol milijarde Din in je za 130 milijonov lir vcčji od lanskega. Proračun za bojno mornarico je p.cHluiden a»a 4 in pokmiiij&rde Din, kar zriači 80 r&ilijonov' lir vec kakor lani. Madžarska na poti k diktaturi. Na Madžarskcm pripravljajo zakonski načr. o razširjenju pravic državnega upravitclja (rcgenta) Horthyja. Po tem načrtu bo imel Horthy pravo, da od parlameuta sprejctc zakone sprcjme ali zavrne. Parlamcntu se odvzamc pravica: pozvati ;ia odgovor rcgouta. Horthj-' bodc prejel po novem zakonu pravico in stališče kra.ja.