PRIMORSKA
DELAVSKA EHDTNDST
glasilo enotnih sindikatov za slovensko primorje in trst
Našim žrtvam:
GENZI GIOVANNI GIORGIU BONIFACIU
Slava!
N
Leto 2., štev. 13 - Cena 4 lire
TRST, četrtek 14. marca 1946.
Uredništvo in uprava: Via Carducci 6 telet. 82-50 — Rokopisi se ne vračajo
Mi gremo
naprej f
Ulice Trsta so bile spet polite z nedolžno krvjo naših tovarišev. Ponovno je naše ljudstvo okusilo prav v teh odločilnih dneh nečloveško preganjanje, ki ga dokazuje bestialni škedenjski pokolj.
Naše ljudstvo je tako zabeležilo zraven svojih dolgih 25 let trpljenja in krutega preganjanja tudi ta posiednji zločin, ki je zahteval dve mladi življenji naših tova rišev in večje število ranjencev, med katerimi so tudi ženske in otroci.
Kaj so zakrivile naše žrtve, da jim je bestialnost te protiljudske vlade prekinila nit življenja? Koga naj bi ogrožale goloroke množice, po večini sestavljene iz žensk in otrok?
Ničesar niso storile te naše nedolžni* žrtve, razen tega da so branile svoje osnovne pravice, da so branile v teh velikih odločilnih dneh zgodovine Julijske krajine svoje zastave, ker so hotele izraziti svojo nezlomljivo voljo po priključitvi k skupni domovini Jugoslaviji.
ljudstvo Slovenskega Primorja in Trsta ki je trpelo dolgih 25 let pod fašističnim režimo in ki se\ie borilo z vsemi svojimi silami v teku narodne osvobodilne borbi*
. proti nacifašizmu, ni pričakovalo tega, kar je nastalo po zavzetju oblasti po ZVU. V težki in krvavi narodno osvobodilni borbi se je naše ljudstvo borilo za svojo resnično svobodo. Namesto svobode in spoštovanja tisočev naših žrtev je ljudstvo doživelo ponovno preganjanje prav od strani takih ljudi, ki so se za časa osvobodilne borbe borili proti hrabrim partizanskim edinicam, od strani takih ljudi, ki so skupno z Nemci požgali naše domove in mučili naše ljudi.
Delovno ljudstvo Slovenskega Primorja ib Trsta, ogorčeno nad temi krvavimi zlo,, čini, je odgovorilo s splošno stavko. Proglašena stavka pa je naletela na enodušen odmev po vsem Slovenskem Primorju. Delavci in nameščenci vsega Slovenskega Pri morja in Trsta so odgovorili z vso ogorčenostjo in odločno zahtevali takojšnjo razpustitev civilne policije. Ogromna manifestacija . vseh ljudskih plasti Slovenskega Primorja, ki se je razvila ob veličastnem pogrebu Škedenjskih' žrtev, dokazuje odločno voljo ogromne večine našega prebivalstva, da hoče napraviti odločen konec fašističnega izzivanja, odločen konec vsem pro-tiljudskim uživanjem, ki ga. je moralo trpeti naše delovno ljudstvo prav v teh odločilnih dneh ko gre za usodo in bodočnost ljudstva Julijske Krajine.
Proč torej s provokacijami. Delovno ljudstvo mora imeti najširšo pravico svobodnega izražanja o vprašanju pripadnosti Julijske Krajine.
Ca se je ogromna večina, delovnega ljudstva Julijske krajine ob več prilikah izjavila za Jugoslavijo, je to storilo zaradi tega. ker se dobro zaveda, da. je ekonomski procvit naše dežele mogoč le, če bo naša Pokrajina imela globoko zaledje, le če bodo Julijski Krajini zagotovljeni tisti eko nomske faktorji, za katere jo je italijanska kraljevina po krivični Rapalski pogodbi pri-
! cl',|lcl>.
, P|Ni svetovni vojni je moral precejšen del našega ljudstva zapustiti Trst in Julijsko. Krajino in iskati zaslužka v Jugoslaviji in drugih državah.
Po tej strašni in krvavi vojni, v kateri je delovno ljudstvo pretaklo svoj kri, noče \ec zapustiti svojo obubožano deželo in issati kruha drugod. Veliki industrijski kompleksi Julijske Krajine, na katere je nase delovno ljudstvo nadvse ponosno, moralo dati kruha in blagostanja za nas vse. Kadi vsega tega je pojmljiva neizpodbitna ze.ja delovnega ljudstva Julijske Krajine, da. zavezniška komisija, reši naše vprašanje tako, kakor zahtevajo narodnostni in pred vsem ekonomski činitelji.
Pri tej ogromni manifestaciji delovnih množic, ki so s svojo veliko stavko protestirale proti nesramnemu zločinu civilne policije, pa moramo omeniti zadržanje tiste sindikalne organizacije, ki je hotela da" ti razumeti delovnim množicam, da je res nična predstavnica teženj delovnega ljudstva.
Borba za življenske pravice
Delovno ljudstvo Slovenskega Primorja in Trsta je s stavko protestiralo proti nasilstvu
Kdo je povzročil stavko?
Ali je res, ali je mogoče, da je Civilna policija, ki jo je ustanovila ZVU streljala v ljudstvo, ki se je tako verno borilo ob strani zaveznikov z edinim namenom in željo, da se otrese italijanskega imperiali-zm v in svobodno zaživi na svoji lastni zemlji?
žalostno je sicer, a je resnica. Padli so streli, padle so žrtve postopanja, ki se pred ljudstvom in pred svetom ne da opravičiti. Prelita je kri nedolžnih žrtev demokratično razpoloženega ljudstva.
To so dejstva. Umestno pa je, da pregledamo tudi vzroke, ki so dovedli do prelivanja nedolžne krvi, katere smo tudi v nagem časopisu že obravnavali in na nje opozarjali.
Delovno ljudstvo Slovenskega Primorja in Trsta se je predano in odločno borilo za svobodo in samodločitev. Pričakovalo je in pričakuje pravično rešitev do končne odločitve pripadnosti Slovenskega Primorja in Trsta k svoji matici — FLRJ. Zato ni ču-dno; da se je ljudstvo pt znično pripravljalo na prihod Medzavezniške komisije, katere naloga je, da poda o tem vprašanju meritorno poročilo. Razumljivo je, da je pomenil ta prihod za demokratične množi-ce dogodek zgodovinske važnosti, ko stopa to vprašanje v odločilno in dokončno reševanje in dokončno odločitev.
Pripravljali so se na ta svečan trenotek z vso prisrčnostjo in veseljem nepokvarjenega, prirodnega ljudstva. Postavljali so
POTEK STAVKE
Prav takrat, ko je celotno delovno ljudstvo Trsta in Pokrajine ogorčeno protestiralo zoper škedenjski zločin in ko se je vse prebivalstvo zbralo okoli padlih žrtev za obrambo svojih pravic, za obrambo osebne varnosti, ravno takrat, ko so vse zdrave antifašistične množice z ogromno stavko zahtevale razpust zločinske policije in spo-st o vanje demokratičnih pravic ljudstva, so Julijski sindikati, ti vojskovodje brez voj ske, spregovorili zoper stavko in zoper ogorčeno manifestiranje vsega ljudstva z zahtevo naj delovne množice primejo spet za svoje delo.
S tem dejanjem so se jasno razgalili pred vsem demokratičnim ljudstvom kot proti 1 m riški elementi, kot tisti, ki jih ne brigajo nedolžne žrtve delavskega razreda v obrambi njegovih osnovnih pravic.
To jasno dokazuje, da kdor ni z ljudstvom, deluje proti ljudskim interesom, proti interesom delovnega ljudstva.
. Torej naša pot, pot zdravega delovnega ljudstva je ena sama. Priti do enotnosti delavskega pokreta na osnovi demokratičnih načel. Prepričano delati za to enotnost, ker le v tem znamenju bo delovno 1 Tidstvo ®raagalo, le v tem znamenju si bo delovno fludstvo priborilo vedno boljše delovne in socialne pogoje.
Toda prava, boljša bodočnost delovnih množic je mogoča le, če bo organizacija delovnega ljudstva trdno delovala in težila za ljudske interese.
Ivan Bukovec-Vojmir ---O—
Takoj prvi dan je prenehalo v Trstu in Pokrajini vsako delo. Povsod so bile izobešene zastave z žalnim trakom. Tramvaji niso krožili, tovarne niso delale, trgovine so bile vse do zadnje zaprte — na ulicah so se zbirali ljudje in ogorčeno komen-tirali nasilno zadržanje policije, obsojali fašistične elemente, ki jo sestavljajo in odločno zahtevali, da jih razpusti tista uprava, ki jih ni izbirala z dovoljnim razumevanjem za ljudske zahteve.
Vzpostavljen je bil odbor, ki je imel nalogo voditi stavko. Stavka se je takoj ~az-širila na vso pokrajino, posebno na ''sa mesta, ki se nahajajo pod okupacijo anglo-ameriške vojske. Izdan je bil prvi bilten, v katerem se obsoja zadržanje Civilne poli-cije, imenovane od ZVU, kakor tudi pristransko poročilo agencije NNU, ki skuša obtožiti ljudstvo za incidente in zločine, ki jih je povzročila Civilna policija. Ljudstvo že pozna od prej take pristranske in protiljudske izjave, kakor tudi zločinska početja Civilne policije. Bila je obveščena tudi Ko misija, za razmejitev, kateri je bila poslana spomenica. Sestavljen je bil takoj poseben odbor za organizacijo pogreba, kakor tudi zbiranje prilogov za žrtve in ranjence fa.
Brzojavke vladam in delavskim organizacijam zavezniških narodov
Statičnega terorja Civilne policije. Bile so poslane brzojavke vladam Amerike, Velim:
Britanije, Sovjetske Zveze in Francije, i<a kor tudi delavskim organizacijam istih držav ter mednarodni sindikalni zvezi v Pariz s sledečo vsebino:
Demokratično delavsvo Trsta in Julijske krajine ogorčeno obsoja zločinski pokolj, ki je zadnji v dolgi vrsti napadov . izzvanih od fašističnih elementov orga niziranih v Civilni poleji. Poziva in prosi za pomoč vse demokratične dežele, da bi se končno razpustila Civilna policija in dala svoboda in mir ljudstvu, k je do sedaj prelilo že toliko krcu.
Protest P.N.0.0.=a
Tudi P.N.O.O. je proti krvavim dogodkom protestiral pri ZVU in jo pozval, da nemu. doma razpusti odnosno odstrani Civilno Policijo, ki po svojem sestavu in dejanjih spominja na pravo fašistično formacijo.
Ako tudi po tem primeru Zavezniška vojaška uprava ne namerava ukreniti ničesar, da se odpomore temu nemogočemu stanju, se ne bomo mogli otresti vtisa, da so na delu sile, ki zasledujejo jasen namen, da zopet prav na ozemlju izmučenega Primorja ustvari novo žarišče sporov in nemirov.
Tako končuje PNOO svoj poziv.
Vodilni odbor splošne stavke se je v ponedeljek podal k višjemu častniku za civilne zadeve. Odbor je sprejel polk. Smuts, kateremu je delegacija izročila pismo naslovljeno; na namestnika višjega oficirja za civilne zadeve pri ZVU, g. P0'1*- H. P. P.
Robertsona.
V	pismu se poudarja resnost situacije, ki je nastala v Trstu in Pokrajini vsled pobojev v Skednju. Pismo opozarja na vse
j vzroke, ki so dovedli do krvoprelitja in opozarja na razburjenost, ki je zavladala v širokih ljudskih množicah, posebno pa ^ še v delavskih vrstah. Kot logičen zaključek zahteva odbor splošne stavke od ZVU ta kojšen razpust civilne policije.
Tudi medzavezniški razmejitveni kortV', VCW11J lti Ict„laul lllu siji, ki je prispela pred kratkirn v Ttot je 0fj[0gn0 zahtevamo njen razpust Dovolj je organizacijski odbor za stavko izrocu trnu- |provobacij in trpljenja. Zahtevamo, da se dovno spomenico.	„	nam dovoli svobodno izražanje naše odločne
V	omenjeni spomenici je obrazložen ce- volje pQ prikljueitvj k Jugoslaviji, za kar lotni potek dogodkov v predmestni usta m go da]. živ]jenje tisoči in med njimi tud; ugotavlja ogorčenje, ki je ^vladalo med pad!. tovarigj v gkednju.«
!S5r« SStoJST«. HZ& “ f •-««*	*.*»*«* «i«
tično ljudstvo. Končno prosi odbor komi- zahtevala razpust civilne policije, ki kakor
pod svinčenkami tistih, ki so vedno ubijali mirno in zavedno tržaško ljudstvo. Oči vsega sveta so danes uprte v Trst in vsakdo lahko vidi, kako in kdo neopravičeno postopa proti nam.
Danes ne more biti več nobenega izgovora in opravičila. Nobenega opravičila ne moremo najti za ta zločin civilne policije. Ljudstvo noče ničesar', kar ne bi bilo pravično, ljudstvo zahteva le spoštovanje do svojih teženj in svobodo.
Fašisti se danes ponovno pojavljajo in se skrivajo v policijskih uniformah.
Ljudstvo pa se mora še danes boriti za pravico samoodločitve in narodne svobode, kar mu je bilo v Atlantski karti zagotovljeno.
Fašistom to ne odgovarja. Oni budno pazijo na vsako ugodnost in skušajo z vsemi silami in sredstvi ovirati voljo ljudstva, ki se želi priključiti k Ljudski republiki Jugoslaviji s Trstom na čelu. Ljudstvo se zaveda, da bo le tam močno, kjer bo našlo svoje zavetišče, mir in pravico, kakor tudi materijalno blagostanje.
Fašisti pa se bojijo pravice, ker so kriminalci, ljudski izvržki, ki še niso siti ljudske krvi,.. četudi so jo prelili že prej, v ogromnih količinah. Ubijajo še nadalje naše tovariše, prirejajo šovinistične manifestacije in na ta način dokazujejo svoju namero ogrožati mit in povzročiti novo vojno.
Če bi bilo kaj pravice, se po mestu ne bi prosto sprehajali zloglasni fašisti, ustaše, četniki in slični zločinci, marveč bi bili že zdavnaj kaznovani. Opozarjamo na vse to ZVU, ali vedno zaman.
Toda sedaj je dovolj. Ne moremo več dovoliti, da se še nadalje preliva nedolžna kri našega ljudstva. Tega ne smejo dovoliti niti zavezniške vlade. Dovolj nam je izjav, da bo bolje. Ne zaupamo več besedam. Zahtevamo, da razpustijo civilno policijo.
Samo zločinci lahko trdijo, da je naše ljudstvo streljalo na policijo. Take trditve imajo namen protiijudskega izzivanja.
Zahtevamo, da se izpustijo vsi protifašistični borci, ki so bili krivično zaprti in to samo zato, ker so izražali svoja demo kratična čustva.
Zapor je za fašiste ne za antifašiste,
V ’ teh dneh sta se razkrinkala CLN in njegova hčerka Delavska zbornica. Dokazali sta, da ne zastopata nikogar, da ne predstavljata volje ljudstva.
Ves svet je videl, da je tržaško ljudstvo enotno in da misli tako kot žrtve, ki so padle za svoje zastave.
Nadaljevali bomo z borbo, dokler ne bo zadoščeno pravici, tako, da bodo naši mrtvi počivali v miru.«
Govor tov. Bukovca
Nato je govoril tov. Vojmir — Ivan Bukovec. Dejal je:
»27 let trpljenja in preganjanja je za nami. 27 let najtemnejših dni zgodovine ljudstva Julijske Krajine. Toda naše ljudstvo ni klonilo, ker je vedelo, da veliki dan mora priti.
Naši najboljši sinovi so šli v gozdove, da bi rešili narod in ljudstvo Julijske Krajine nečloveškega trpljenja. Naša zemlja je prepojena s krvjo naših najboljših sinov.
Padli tovariši se pridružujejo tisočim in tisočim, ki so umrli v narodno osvobodilni vojni in v koncentracijskih taboriščih.
Civilna policija, ki danes terorizira in strelja na mirno ljudstvo, je sestavljena po I večini iz fašističnih elementov. Zaradi tega
si jo, naj ga sprejme ter da možnost ustmenega pojasnila.
Pogrebne svečanosti
MOSKVA Današnje sovjetsko časopisje nosi naslove, kakor »Sovjetsko ljudstvo koraka z zaupanjem po poti, ki mu i° je začrtal tov. Stalin« ter podaja izčrpne dokaze o naporih delavcev v kovinarstvu, rudarstvu, strojegradbi. da bi mogli izvršiti velike naloge, pred katerimi stoji sovjetsko ljudstvo. List »Pravda« piše v svo- ; jem uvodnem članku, da je tov. Stalin dal Btre'Pv P'3 se. ie sovjetskemu ljudstvu nalogo, nai zviša in- ['orn'ka*' P° mestni'i ulicah ^ dustrijsko proizvodnjo za 'm% v primeru kobu’ kier J® spregovoril po končanem zal-s predvojno proizvodnjo, to je na 500 mili- nem obredu tov- kurenti, jonov ton premoga.
V zvezj s tem podaja časopisje zanimive podatke: V letu 1913, to je tik pred prva svetovno vojno, je Rusija izkopala 29 mili-
V torek so se izvršile pogrebne svečanosti Že ure pred pogrebom so se zgrinjale iz vseh predelov mesta množice, da bi iz-1 kazale žrtva mposlednjo čast. 150 tisoč glava je spremljal žrtvi k poslednjemu počitku, množica se je poklonila žrtvam zločinskih dočim je odšel drugi del protestirat na trg
izgleda nima drugega dela. kot da prihaja v Škedenj izzivati in ubijat!
Spregovorila sta tudi predstavnik anar-histov in predstavnik fronte za neodvisnost.
Nato je neki delavec pozval prisotne, naj gredo protestirat pred vladno palačo in zahtevat razpust policije.
En del udeležencev pogrebnih svečanosti
žalni sprevod proti Sv. Ja'.
Govor tov. Lavrentija
Unita.
Protestna stavka je bila prekinjena v torek ob 24. uri. Odložena je bila. dokler komisija ZVU — a službeno ne ugotovi dejanskega, stanja. Na podlagi te ugotovitve bo morala ukreniti ZVU vse potrebne korake, da se upravičeni zahtevi ugodi, pre
slavoloke, krasili so svoje hiše in izražali svoja nepotvorjena čustva s slikami, trans-parenti in napisi. Pri tem je bilo delovno ljudstvo grobo ovirano in Izzivano. Zlasti se je pri tem odlikovala Civilna policija, ki je pokazala vso »genialnost«, kakršne smo bili vajeni izza časov fašizma. Ob prihodu Medzavezniške komisije v Trst, je prebivalstvo izobesilo zastave in s tem izrazilo veselje nad prihodom in dobrodošlico. Civilna policija pa je s svojim grobim postopanjem iz dneva v dan izzivala razpoloženje in potrpežljivost demokratičnih množic in sistematično poskušala kaziti praznično razpoloženje.
Vrhunec izzivanja discipliniranih množic, brutalnosti in zločinskega postopanja Civilne policije pa pomenijo dogodki v Skednju. V nedljo popoldne je privozil , v predmestje Skedenj »jepp« z dvema angleškima vojaškima policistoma. Ustavil se je pred cerkvijo. Toda kmalu se je vrnil v mesto. Cez kake pol ure .se je isti »jepp« vrnil v spremstvu drugega, s tremi člani Civilne policije in civilista, ki je nosil v rokah brzostrelko pripravljeno na strel. Za njimi sta privozila e dva kamiona z organi Civilne polici,it. Vsi so bili oboroeni z brzostrelkami. Pred cerkvijo so se takoj zbrali ljudje, ki s oslutili, zakaj so pridrveli policisti. Kamionu civilnih policistov se je približal neki domačin. V tem trenutku je eden izmed policistov ustrelil v zi’ak. Kakor da bi bil to sgnal, so začeli on in e trije drugi policisti iz istega avtomobila streljati z brzostrelkami v zbrano množico.
Padle so žrtve, na mestu je obležala mrtva tov. Genzo Giovanna, članica sektorskega odbora v Skednju, mati treh otrok, stara 33 let in tov. Giorgio Bonifacio. Ranjenih pa je bilo 26 tovarišev in tovarišic.
Na kraj zločina ste takoj prišla takoj tov. Stoka Franc, tajnik Osvobodilnega sveta za Trst in Solieri Ermanno — Marino, član Izvršnega odbora KPJK, ki sta pozvala raz. burjeno prebivalstvo k mirnemu zadržanju.
Izjava očividca
Priobčamo tudi izjavo tov. Debernardi-ja, ki je zaposlen kot delavce v Tovarni strojev :in stanuje v ulici Flippo Cdrridohi 9 Izjava omenjenega tovariša se glasi:
»Priči sem v Skedenj s svojo ženo, ko so bili tam že policijski kamioni. Zaustavil sem se pri enem izmed avtomobilov in niti vedel nisem, kaj se v tem trenutku dogaja. Približal se je neki mož srednje starosti. Obrnil se je k policajem in jim nekaj mirno v italijanščini dejal. Oazumel sem le sledeče:	«... tukaj je naša zemlja «
Omenjenega je nek policaj, nizkega rosta, plavili las dvakrat udaril po glavi in se pri tem smejal. Prizadeti se je feiaj oddaljil rekoč samo: »Hvala«. Ko je bil oddaljen od kamiona približno 10 metrovt je zazvenel strel v zrak. Videl sem policaja, ki je streljal. Bil je visok, črnolas, streljal je v smeri proti zvoniku. Odločno odklanjam, da bi nekdo streljal iz množice. Edino nekaj žen je pričelo ogorčeno kričati, ko so videle prvega ranjenca s krvavo glavo. Vzklikale so: »Fašisti, ubijalci!« Takoj po prvem strelu, ki ga je policaj izstrelil v zrak, so kot da bi bil to znak, pričeli streljati policaji naravnost v množico. Ko padli na zemljo ranjenci in mrtvi ter so policaji iztrelili vse strele, so še nadalje držali strelno orožje proti ljudstvu ter z njim mahali kot, da hočejo še nadalje sterljati. Zato tudi ni bilo mogoče priteči na pomoč ranjencem. Nekaj minut kasneje so se avtomobili oddaljili in odšli proti mestu.«
2e neštetokrat smo opozarjali na vse fašistične elemente, ki se še vedno nahajajo v raznih javnih ustanovah in zahtevali nji. hovo odstranitev. Pisali smo in opozarjali na prilike v tovarnah in zahtevali epura-cijo; pisali smo o raznih kmečkih ustanovah, pisali smo o Civilni policiji, skratka opozarjali smo na vse nepravilnosti in škodljivosti, ki ovirajo normalni razvoj demokratičnih načel in ogrožajo varnost in mirno življenje ljudskih množic.
Sprašujemo se le, kako dolgo bo vse to še trajalo in zakaj se ne dopusti delovnemu ljudstvu, izmučenega in s krvjo* prepoje-neka Primorja, da zaživi tako, kot samo želi, kar je edino v soglasnosti z demokratičnimi načeli in vsemi tozadeynhni obljubami.
V obrambo ljudskih pravic, najosnovnejših demokratičnih pravic, je bila oklicana splošna stavka v Trstu in v Pokrajini. Ustanovljen je bil organizacijski odbor za splošno stavko z nalogo voditi spontano ljudsko akcijo proti zločinskemu uboju in povzročiteljem tega krvavega dogodka.
Goriški mezdni sporazum
Dne i). t. m. je bil tudi v Gorici dosežen in podpisan sporazum o mezdah med zastopniki delavcev* in delodajalcev. Predmetna zadeva se je obravnavala na šestih sestankih, na katerih so razpravljali skupno iti ur predstavniki delavstva in Zveze industrij aleev. Sporazum so podpisali zastopniki Enotnih sindikatov, Julijskih sindikatov in Zveze industrij aleev.
Glavne toče goriškega mezdnega sporazuma so:	----
1.	pet odstotno znižanje mezd, ki so bile določene za Tret. To znižanje ne velja za tekstilne delavce goriške občine, ki bodo prejemali iste mezdo, kakršne so bile določene za mesto Trst.
2.	Kar se tiče draginj ske doklade, ki je bila določena za merto Trst, se morajo upoštevati sledeča znižanja:
za občino Gorica znižanje za 7°& (93%)
■za občiso Anhovo znižanje za 15% (S5%) za ostale kraje Pokrajine znižanje za 20% (80%)
Tudi po tem sporazumu so delavci razvrščeni v razne razrede po strokah.
Stroka A vsebuje kovinarje, mizarje, gradbenike in oblačilno stroko, ki dela po meri.
Stroka B: kemična, prehranjevalna, oblačilna serijska proizvodnja, obdelovanje lesa. (žage), rafinerije, prevozništvo.
Stroka C: industrija cementa in kamna, konzerviranje hrane, trikotaža, pralnice, keramika.
Stroka D: tekstilna industrija.
Minimalne plače v raznih industrijah so sledeče:
.1 1	h -a s	t- e = 1	-Jšs 5.3
1	2 © X ^ 1	11 i r	- .5
19.95	18.05	17.—	15.70
19 —	17.20	16.20	14.^0
18.05	16.35	15.40	14.15
A
K
C
Zgoraj navedene minimalne plače veljajo za vso goriško pokrajino z mestom Gorico.
Draginjska doklada se računa po 8 urnem dnevnem delu. Za vsako uro nad 8 normalnih ur dnevnega dela se bo plačala določena vsota draginjske doklade. Ta doklada bo tudi vračunana v polovičnem iznosu pri obračunavanju novoletne nagrade in trinajste plače.
Grafična, novinarska, tiskarska, gledališčna in slične stroke, ki imajo poseben položni, niso vključene v ta sporazum. Njihov položaj bodo določili s jroselmimi kolektivnimi jtogodbami. Isto velja tudi za vse vrste industrije, ki niso vključene v tem sporazumu.
Dodatni mezdni sporazum
oblačilne strehe
1. marca 1.1. j'e bil podpisan v Trstu dodatni mezdni sporazum za delavce oblačilne stroke.
Plačilni pogoji so razdeljeni v dve vrsti: serijska oblačilna proizvodnja in proizvodnja. po meri.
Plače so določene v tem smislu po sledečih razpredelnicah:
Za serijsko proizvodnjo:
moški ženske na uro
Specialni delavci	20.—	16.—
strokovni delavci	18.10	14.50
Delavci-vodje obrata imajo pravico na dodatek 10% na svojo plačo.
Za delo po meri:
moški ženske
	na uro	E polletje			4-
specializirani delavci	24.—	19.20 n.	»	6—
strokovni delavci	22—	17.60 UL	55	8—
pomožni delavci	18—	14.40 IV.	55	10-
-		V.	55	12—
Pomožno osobje. ki nima	strokovne	izo- vi.	5}	14—
brazbe dobi sledeče plače:
na uro 21.— 19.— 17.90 16.50
Specializirani delavci strokovni delavci specializirani pomočniki navadni pomočniki
Pomožno osobje. kot šoferji, bolničarji, kočijaži, nosači, čuvaji, gasilci, vratarji in nočni čuvaji, imajo iste pogoje kot delavci vseh ostalih strok z isto kvalifikacijo. To velja tudi za delovne ure. Kadar opravljajo žene delo, ki ga po navadi opravljajo moški in če ga vršijo z istim uspehom, dobijo tudi enako plačo kot moški.
Delavci izpod 20 let starosti, ki se ne smatrajo za vajence, dobijo sledeče plače:
a)	do 16 leta starosti 60%
b)	do 20 leta starosti 80%
od plače, določene za stroko, kateri pripadajo.
Vajenci
a)	Pri serijski proizvodnji:
V	to stroko spadajo delavci med 14 in 20 letom starosti, ki opravljajo dela v svrho izpopolnitve v določeni stroki.
Ti prejemajo:
Prvo polletje	20%
Drugo polletje	30%
Tretje polletje	45%
Četrto polletje	60%
od plače, določene za delavce njihove stroke,
b)	Pid proizvodnji po meri:
V	to stroko spadajo delavci med 14 in 20 letom starosti, ki opravljajo dela v svrho izpopolnitve v določeni stroki.
Ti prejemajo:
moški žeru^ke na uro
3.20 480 6.40 8.— 9.60 11.20
Pri posebnih pogojih nezdravega in težkega dela dobijo delavci povišano plačo za 15% od osnovne plače. Pri akordnem delu je zagotovljeno najmanj 10% poviška na osnovno plačo.
Nadure se plačajo po sledeči razpredelnici:
1.	Prvi dve naduri 25%
2.	naslednje tri nadure 40%
3.	naslednje nadure 75%.
Praznično delo se plača kot sledi:
1.	Za prvih 8 ur 45%
2.	za naslednje nadure 75% od osnovne plače.
Nočno delo se smatra od 22—6 ure in se plača s poviškom od 20%.
Sporazum stopa v veljavnost 1. februarja |1946 in velja za dobo šest mesecev. Vsi | ostali pogoji so enaki pogojem, navedenim Iv splošnem mezdnem sporazumu od 1. fe-Ibruarja 1946.
Napori Enotnih sindikatov
za sindikalno enotnost
»Zbrali smo se, da bi pokopali žrtve, preči vsa nadaljnja mučenike bestialnih morilcev, ki so padle i ljudstvo pomiri.
Gojitev bombaževca v ZRSS
MOSKVA — »Izvestja« objavljajo članek, posvečen nalogam nadaljnega razvoja go jitve bombaževca v Sovjetski zvezi. Članek je napisal ljudski komisar za kulturo industrijskih rastlin. V tem članku posveča pisec posebno pozornost ukrepom sovjetske vlade, ki so pripomogli, da je bila leta 1940. proizvodnja bombaža 3.5 krat večja od proizvodnje tata 1913 Pisec omenja tudi ukrepe, ki se izvršujejo, da hi bila pove čana poševna površina, povečano število sejalnih strojev in povečan pridelek bombaža. Kakor se vidi, se odpirajo sovjetskim sadilcem bombaža velike možnosti. V tatu 1953 bo samo Uzbekistan pridelal toliko bombaža, kot ga je pred vojno pridelala vsa država. Gojitelji bombaža stremijo za tem, da bi že v kratkem zadostili vse potrebe sovjetskega gospodarstva po bombažu izzivanja in s tem j visoke vrednosti ter ustvariti rezerve za I nadaljne povečanje gospodarske sile države.
Dne 6. t. m. se je vršila skupščina Enotnih sindikatov. Zbrani so bili predstavniki di-rektivnih odborov strok, odborov, pohod-borov in zaupniki tvrdk. Na sestanku je poročal tov. Marino o pogajanjih, da bi se združili Enotni in Julijski sindikati.
Enotni sindikati se živo zavedajo vseh kvarnih posledic, ki jih sedanje stanje povzroča. Koristi delavstva in delovnega ljudstva sploh, so bile vedno in morajo tudi ostati enotne, kajti le z enotnim nastopom se najlažje in z večjo gotovostjo dosežejo pravice izrabljanih. Samo na ta način se more delovno ljudstvo uspešno boriti in doseči v družbi položaj, ki mu pripada.
Kdor se tega zaveda, bo to tudi s svojim delom dokazal. Vsi iskreni borci živo čutijo potrebo po sindikalni enotnosti in bodo v borbi zanjo vložili vso resnost, ki ji jo narekujejo koristi delovnega ljudstva. Vsako teoretiziranje je neplodno in skriva navadno v sebi neiskrene, podle namene. Sodobna demokratična načela so ljudska, ker čuvajo interese delovne skupnosti, nikakor pa ne interesov finančnih mogotcev — izkoriščevalcev, brezdelnežev, špekulantov in drugih protiljudskih elementov. Vsi pošteni demokrati si morajo izbrati pot, po kateri hodi delovno ljudstvo, po kateri moramo hoditi, ker bomo le na ta način dosegli blagostanje, varnost in mir za delovno skupnost.
Na skupščini je spregovoril najprej tov. Marino, predstavnik Pokrajinskega odbora. Naglasil je, da so bili Enotni sindikati vedno za sindikalno enotnost, za združitev vseh naprednih sil delovnega ljudstva. Prepotrebna in neobhodna je ta enotnost v borbi proti vsem krivicam in izkoriščanjem. Čim večja je povezanost med delovnim ljudstvom, tem večja je sigurnost, da se od-stanijo vsa kvarna trenja v družbi.
Približno pred enim mesecem se je vršil med Julijskimi in Enotnimi sindikati sestanek, katerega namen je bil, doseči sporazum med obema sindikatoma, in s tem odpraviti nezdravo sindikalno razcepljenost. Tudi ta sestanek je dokazal, da sta stališči obeh sindikalnih organizacij dokaj različni. Predstavništvo Enotnih sindikatov je na tem sestanku zagovarjalo združitev obeh organizacij v enotno sindikalno organizacijo. Julijski sindikati pa so zavzeli popolnoma drugačno stališče; vztrajali so na tem, da bi obe organizaciji še naprej obstajali in pristali le na-sodelovanje obeh sindikatov. Rajzgovori so prišli na mrtvo točko. Tedaj je nevtralni opazovalec predlagal načrt, ki bi zadovoljil obe skupini. Sestavil je predlog in ga predložil obema organizacijama.
Enotni sindikati so ga podpisali: Julijski sindikati pa so ga kljub svoji prvotni privolitvi odbili, in predložil novega, po katerem se popolna združtev odlaga na nedoločen čas. Predlog Julijskih sindikatov predlaga, da prenehajo medsebojni napadi v tisku in propagandi., zahteva pa neodvisno delovanje obeh organizacij, dokler ne bi prišlo do popolne združitve.
Radi na novo nastale situacije je mestni odbor Enotnih sindikatov sklical za 6. t. m. skupščino, na kateri naj bi obravnaval novi položaj. Prilike v vrstah tržaškega delav-temeljio proučevanje položaja, do katerega ne moreta biti indiferentna niti vodstvo E-notnih sindikatov, niti delovno ljudstvo. V stva in njegovi interesi zahtevajo vestno in vrstah našega delovnega ljudstva moramo pravilno vzgojiti in propagirati zdravo sindikalno zavest, kj bo dvignila in razgibala vse sposobnosti delovnega ljudstva, da doseže splošno blagostanje.
Po temeljitem proučevanju nastalega položaja. so Enotni sindikati, v želji, da bi odpravili nezdrave razmere sindikalne razcepljenosti, odločili, da poskusijo doseči zdru. žitev po sledečem načrtu:
1)	delati za združitev že obstoječih sin. dihalnih organizacij v enotno organizacijo, katera bo priključena svetovni sindikanli or. ganizaciji, ne bo pa priključena nobeni na-rodni sindikalni centrali. Položaj v katerem se nahaja naša pokrajina zahteva, da se zav. zame to stališče, ki pa nikakor ne sme ovi. rati potrebno in pravilno obrambo ekonomskih in socialnih interesov delovnega ljud. stva.
2)	Pripraviti čimprej načrt za svobodne volitve tovarniških sindikainh odborov in podobnih sindikalnih organizacij, z nepo. srednim stikom z delovnimi množicami.
3)	Delali za mirno medsebojno razumeva, nje delavcev za skupne potrebe in višje cilje enotne, množične delavne skupnosti.
4)	V slučaju sindikalnih akcij, preden bi prišlo do združitve, koordinirati vse akcije po linijah zadevnih sindikalnih vodstev.
Mestni odbor Enotnih sindikatov so pooblastili. da ukrene vse potrebno in vloži vse svoje sile v to, da se doseže resnična e-notnost. Treba pa jo je doseči hitro in čim-preje, ker vsako zavlačevanje škodi interesom delovnega ljudstva, do katerega morajo vsi čutiti odgovornost.
Sindikalna združitev ni nikdar bila in nik. dar ne bo za Enotne sindikate le prazno be-sedičenje, ampak pogoj za uspešno razred.
Naša pot je ravna!
Delovno ljudstvo Slovenskega Primorja in Trsta se je borilo in žrtvovalo v želji, da se končno vendar ie reši italijanskega imperializma, katerega brutalnost in tiranijo je jjuživalo« nad ?5 let. Ta imperializem ni skoparil z metodami, njegovi verni sluge pa so medsebojno tekmovali, kako bi bili čim bolj zaslužni.
Kot plaz se je delovno ljudstvo Slovenskega Primorja in Trsta pridružilo borbi proti italijanskemu imperializmu z edinim namenom da se otresejo tiranije in si priborijo vse demokratične svoboščine — da svobodno zaživi.
Predolga ‘ so bila leta tiranije in dovolj izustev si je v tem času pridobdo delovno ljudstvo. Zaradi tega ni mogoče pričako vati, da bi bilo toliko časa zatirano ljudstvo naivno in nezrelo. Svojo zrelost in treznost je kovalo v praktičnem življenju in ga v dobi 26 let preizkusilo neštetokrat. Postalo je odločen in dosleden borec proti vsakovrstnemu imperializmu, proti vsem nezdravim, škodljivim pojavom v družbi, iskren borec za demokracijo.
Delovno ljudstvo naše Pokrajine je postalo dosledno in borbeno v želji, da si pribori svobodo. To lahko vidimo tudi sedaj, ko je bil nacitašizem sicer na bojnem polju premagan, a kljub vsemu še vedno rovari in poskuša zaživeti novo življenje v novi obliki in v okrilju novih zaščitnikov.
Toda preveč je izkušenj, ki so ljudstvo Slovenskega Primorja in Trsta izgradile in Izpopolnile. Odlično razvit čut ima to ljudstvo za spoznanje in razkrinkovanje vseh kvarnih pojavov in nasilstev. Dobro zaznava vse nevarnosti, ki prete demokra ciji in se zna pravočasno postaviti v bran za svoje pravice. Predolga in predraga je bila šola v kateri so se nagomilila vsa dra-cena izkustva.
Razna . zlonamerna, mila prigovarjanja In vabe nazadnjakov ne dosežejo zaželje-nih uspehov in učinkov. Vsa nasilstva in uporaba brutalne sile nalete na odločen odpor in ogorčenje. Ljudstvo, ki je preveč trpelo in občutilo neposredno samo na lastni kož »blagodat« imperializma in reakcionarni bes,, je in bo vedno v prvih vrstah na braniku vseh pravic delovnega ljudstva, ki si tako iskreno želi urejenosti v družbi, blagostanja in svetovne varnosti.
Prvi predpogoj, da vse to doseže, je doslednost v borbi proti fašizmu in vsem fašističnim variantam. Vse fašistične vplive, vse ostanke, zločinskega fašizma in neofa-šizma je treba odstraniti iz javnega Življenja in to dosledno in povsod. Za časa gigantske oborožene borbe proti nacifašizmu so bili zavezniki v tem pogledu popolnoma enoglasni in so to svojo enoglasnost potrdili tudi z medsebojnimi pogodbami. Zavedali so se, da je možno ustvariti svetovni mir in plošno blagostanje le v slučaju, če odstranijo vse nacifašistične organizacije in njih vsakovrstne sodelavce: če se izloči njihov vpliv v družbi in če se jih. njihovem zločinstvu primerno kaznuje.
Ljudstvu vse to ni prazna beseda, ampak življenjska potreba. Zato hodi po tej poti dosledno in dela z vsemi silami na tem, da bi ljudje živeli v miru in blagostanju. Vernost do demokratičnih načel terja vse to od njih.
Drugi važni predpogoj je, da se upoteva ljudska volja. ljudsko voljo morajo vsi resnični demokrati spoštovati in jo vedno upoštevati. Načelo o Samoodločbi se mora iskreno in dejansko zagovarjati in v praktičnem življenju izvajati. To načelo ne sme in ne more biti za pravega demokrata puhla fraza, neizpolnjena obljuba, niti po. mirjevalno ali pa morda propagandno sredstvo. Od pravilnega ravnanja pri izvajanju najosnovnejših demokratičnih načel zavist pravična ureditev, ki logično in nujno dovede do pomirjenosti v družbi. Le na ta način bomo ustvarili v svetu pogoje, ki bodo zagotovili mirno sožitje med vsemi svobodoljubnimi narodi, zagotovili varnost in blagostanje.
To stališče, z vso vnemo in odločnostjo brani delovno ljudstvo Slovenskega Primorja in Trsta. Zahteva in se bori proti vsem tistim elementom, ki predstavljajo nevarnost za demokracijo in radi katerih je človeštvo doživelo vsa grozodejstva v zadnji svetovni vojni. Tako stališče mora
Poročilo tovarniškega odbora
Tovarne strojev pri Sv. Andreju
lov. Desanti poroča o delovanju tovarni-J V preteklem mesecu je odbor ukrenil vse škega odbora 1 ovarne strojev pri Sv. An- , potrebno, da bi se olajšalo težko gmotno
rlreju.
Od zadnjega sestanka za zvezo med ve liko in malo industrijo, se je naša sindikalna organizacija boljšala z delom in na pori. Organizacija se je oslanjala predvsem na tovarniške odbore. Tj odbori vršijo ogromno delo v krogu delovnih množic in rešujejo vse probleme, ki spadajo v njihov delokrog. Kljub temu, da so postali delodajalci v zadnjih časih bolj nepopustljivi, vendar se delo razvija povoljno. To *o najboljši i zgledi za bodočnost.
Sindikati in tovarniški odbori lahko računajo na sigurno pomoč delovnih množic, kar dokazujejo dosedanji delavski sestanki.
Delavstvo tovarne strojev pri Sv. Andreju je s svojim delom vedno prednjačila.
Sindikalna organizacija, ki je včlanjena v Enotnih sindikatih predstavlja v Tovarni strojev 92—93% vsega zaposlenega delavstva. Delavci so se vedno odzvali pozivom in so še nadalje pripravljeni podpirati vsako akcijo sindikatov.
V	decembru so delavci pridno izgotav-Ijali igračke za. prireditev »Dečjega božiča* in izkoristili za to ves prosti čas. Hoteli so razveseliti 'svoje otroke, ki so toliko pre^ trpeli v času dolge in krvave vojne.
Nato je bila stavka radi. ukinitve »Primorskega dnevnika«. Vsi delavci so bili pri tem enotni z izjemo nekaterih elemen. tov, ki so še sedaj navdahnjeni s tujim duhom razredne nezavednosti in šovinizma, Ti niso uvideli, da ukrep ZVU krši najosnovnejše demokratične pravice ljudstva.
Sindikalni položaj v tovarni.
V	tovarni je bila ustanovljena komisija Julijskih sindikatov, kateri je uprava dala na razpolago urade. Ker razvijata obe sindikalni organizaciji svoje delovanje popolnoma neodvisno, zato je sindikalno delovanje v tovarni dvojno. Bilo je radi tega tudi nekaj neljubih dogodkov, kajti delavci nočejo nič slišati o razbijaških sindikatih. Nesimpatične spletke Julijskih sindikatov delavstvo obsoja.
stanje delavcev in jim je pfeskrbel nekaj hrane.
čistka.
Približno 10 elementov je že bilo epuri-ranih od epuracijske komisije: nekaj jih je bilo odpuščenih, ostali pa bodo spet pričeli z delom po določenem času. Ker so bili oproščeni od Pokrajinske epuracijske komisije, se bodo njihovi slučaji ponovno pregledali.
Znan je slučaj podjetja Sv. Marka, ko so delavci stopili v stavko ravno zaradi ponovne namestitve epurirancev.
Sindikalne vesti iz sveta
Beirut—APP.— Pričela se je delna stavka kot znak solidarnosti z egiptovsko narodno stvarjo. Vlada je sklenila prepovedati demonstracije stavkujočih, v zvezi s položajem v Egiptu, poudarja pa v svojem proglasu, da »Libanon popolnoma odobrava egip-tosvke težnje in da je že večkrat pokazal svoja tozadevna čustva«.
Nekateri krogi se boje, da se bodo stavke razvile v množične demonstracije.
Beograd — Tanjug—. Glavni odbor enotnih strokovnih zvez delavcev in nameščencev Jugoslavije je imenoval tri delegate, ki bodo predstavljali jugoslovanske delavce na kongresu grških strokovnih zvez v Atenah.
Toda grška vlada je odbila prošnjo za dovoljenje, da bi prišli jugoslovanski odposlanci. V zvezi s tem je glavni odbor Enotnih sindikatov poslal sindikalnemu odboru v Atenah brzojavko, v kateri obžaluje to dejanje grške vlade in pozdravlja v imenu 750.000 članov Enotnih sldnikatov grški sindikalni kongres, ki mu želi popolen uspeh v borbi za demokracijo in svobodo proti sledovom reakcije in fašizma.
Beirut — Tass—. V Beirutu je izbruhnila splošna stavka v protest proti britanskemu delovanju v Egiptu.
lala posebna komisija. Načrt so po disku siji sprejeli. Nato so izvolil' dva delegata, ki imata nalogo stopili v zvezo s člani ko misije za prilagoditev plač. ,
Domače sindikalne vesti
Zborovanje novinarjev |	Naši udarniki
tekli petek se je vršilo v ulici Imbriani 5 I. Podružnica Enotiiih sindikatov delavcev zborovanje-novinarjev, včlanjenih v Enot. j ^nameščencev PNOO-jav Trstu namspo. nih sindikatih Razpravljali so o vpraša- iroca’da Je P^edstvo PNOO ja na predlog njih plač. Predsednik prof. Smidichen j« f™*alne Paznice nagradila šoferje -predložil in objasni! načrt; ki ga je izde i , ,d/' 8I?ce / da’ 50 s 8V°J™ delom lala mcahnn t-mrdsii* Načrt so no disku !do^?ali svoj e pravilno razumevanje, da je
lastnik avtomobilov, s katerimi upravljajo, ljudstvo Slovenskega Primorja.
Pri oceni je posebna komisija sindikalne podružnice upoštevala pred vsem discipliniranost in vestnost tovarišev, skrb za zaupana jim vozila ter končno opravljeno delo (število prevoženih kilometrov). Na podlagi te ocenitve so prejeli sledeči tovariši javno priznanje za vzorno izvrševanje službe ter nagrado v znesku:
1.	Jelinkovič Slovko, disciplinira in vesten, prevozil približno 15.000 km brez posebnih popravil — lir 3.000.—
2.	Fabac Ambrož, dosedaj prevozil okrog 15.000 km in z avtomobilom 2 meseca: stal, no vozil na progi Ljubijana-Trst brez ve čjili poškodb na avtomobilu — Lir 3.000.—
3.	Mire Anton, vesten in skrben do svojih vozil, prvozii približno 10.000 km z manjšimi poravili — lir 2 000.—.
4.	Žnidaršič Rudolf, zelo discipliniran in i vesten, je prevozil s tovorom, brez posebnih ] popravil avtomobila, približno 10.000 km - lir 2.000.—
K javnemu priznanju in nagradi zgoraj navedenim tovariško čestitamo ter jih stav-Ijamn ostalim za vzgled.
odobravati in zagovarjali vsak demokrat. Na tem stališču so se znašli za časa zadnje svetovne vojne vsi zavezniki in vsi svobodoljubni, tlačeni narodi. V tem je bila njihova moč in naša, zato je bil tudi naci-faš.izem premagan na bojnem polju.
Toda to še ni dovolj. Borbo proti nacifašizmu moramo nadaljevati, dokler ne odstranimo vse nevarnosti, vseh kvarnih vpli. vov in ostankov nacifašizma in njihovih sodelavcev. Tega se naše ljudstvo zaveda,
Peki groze s stavko
Dne 8. t. m. se je vršila skupščina pekovskih delavcev, včlanjenih v Enotnih sindikatih. Na tem sestanku so enoglasno odobrili naslednjo resolucijo:
Splošna skupščina pekovskih delavcev, včlanjenih , v Enotne , sindikate prehrambene st.rake, se je sestala, 8. marca 1948 Po poročilu tajnika tov. Kozloviča o razvoju spora, da bi se splošne mezde nanašale tudi na pekovske delavce, kar so delodajalci odklonili, z izgovorom, da ne morejo zvišati mezd, preden ZVU ne dovoli zvišanja cen kruhu ali znižanja Cen moki.
Upoštevajoč, da- je Odsek za;delo pri ZVU zagotovil, da se bo za stvar takoi zanimat pri Ekonomskem odseku, nakar bo v stanju sklicati prizadeti stranki v ponedeljek 11. t. m.
se je odločil, da počaka na izid tega koraka. Pri tem pa povdarja. da ne more več sprejeti nadaljnjega odlaganja svojih pravičnih in upravičenih zahtev. Če do 12. ure v sredo 13. t. m. ne pride do zadovoljivega sporazuma, pooblašča skupščina Sindikat, da razglasi stavko v tej stroki.
Trda in neizprosna je borba delovnega ljudstva za dosego življenjskih pravic. Njihovo delo je naporno, 'življenjske prilike pa zaradi splošnega gospodarskega stanja in neurejenosti zelo slabe. Vseh teh težav delovnega ljudstva delodajalci ne razumejo, niti nočejo razumeti. Zato je tudi razumljivo nerazpoloženje delovnega ljudstva v njegovi borbi, da bi se življenjske prilike končno uredile.
Sindikalna šola
Ko je bilo organizacijsko delo Enotnih sindikatov v glavnem končano, so pri delu opazili, da manjka izkušenega sindikalne ga kadra. Mnogo; starejših izkušenih tova-rišev-veteranov je bilo za časa osvobodilne borbe iztrganih iz naše sredine. Zato ne
I Delavci tovarne strojev so poslali svoje | delegate v ladjedelnico Sv. Marka ter izjavili svojo solidarnost z njimi. Nato so tudi delavci Tovarne strojev stopili v stavko, ki je trajala en dan in pol.
Na sestanku tovarniškega odbora in pododborov je bilo določeno, da bodo delavci prispevali za nabiralno akcijo v korist stavkujočih delavcev tovarne Sv. Marka. Delavci so s tem pokazali politično zrelost in razredno zavednost
Sedaj nabirajo delavci denarne prispevke za svoje tovariše iz Komna, katerega so Nemci in fašisti popolnoma porušili in po. žgali. Razen tega zbirajo delavci razne predmete za domačo uporabo, ki jih bodo podarili Komencem, ki nimajo ničesar.
Zadnja delavska manifestacija se je vršila ob priliki urejevanja mezdnega vprašanja. Vršila se je na trgu Garibaldi.
Po doseženem mezdnem sporazumu je nastalo zatišje.
Vendar se delavci zavedajo, da deloda-jalci ne popuščajo napram delavskim zah tevam. Delavci so odločni in pripravljeni nadaljevati borbo za dosego takih pogojev, ki omogočajo napredek in sigurnost, da bodo v bodoče spoštovane vse delavske koristi.
Zato velja danes geslo:
Odločna borba proti vsem ostankom fašizma, za ljudsko oblast, obnovo in prosveto.
8. marec
mednarodni praznik žena
Na mednarodnem kongresu v Kopenhagnu so napredne žene leta 1910. sklenile, da bodo vsako leto praznovale 8. marec kot mednarodni praznik žena. Od tedaj so napredne žene vsega sveta praznovale ta dan v znamenju borbe za žensko enakopravnost.
Trda je bila, in je deloma še danes, r-ba aa dosego ženske enakopravnosti. Se vedno je mnogo predstotkof, proti katerim se morajo boriti vse napredne žene. Boriti se morajo, da bodo dosegle v družbi tisti položaj, ki jim ]x> demokratičnih načelih pripada In katerega so jim ljudske države z ustavami zagotovile. Borijo se za tak položaj, da jim bo dana možnost sprostiti vse svoje sposobnosti skupnim naporom za boljšo ureditev druz-l)e, za splošno blagostanje delovnega ijudsva in mir.
Za vse napredne, borbene in svobodoljubne žene je 8. mereč tisti dan, ko pregledujejo in mobilizirajo svoje vrste, dvigajo zavest vsem ženam, kažejo edino možno pot skupne borbe vseh naprednih sil sveta.
Vsa težka leta osvobodilne borbe proti na-cifašističnemu terorju je 8. marec združeval vse svobodoljubne žene ki so tekmovale v požrtvovalnosti in borbenosti, ter so nesebično žrtvovale vse, kar ji je bile mogoče dati za svobodo in enakopravnost. Tudi primorska žena, ki je vodila že 25 let tiho bor-
— Socialna zaščita —
SKRB ZA ŽRTVE FAŠISTIČNEGA TERORJA
(nadaljevanje in konec)
Vzemimo sedaj primere, kjer bo socialna zaščita samo kratkotrajna. Mnog;o naših se je vrnilo bolnih iz koncentracijskih taborišč, iz ječ, iz prisilnega dela. Te je najprej treba zdraviti ter jih tako usposobiti, da se bodo mogli sami preživljati. V kolikor so te žrtve brez sredstev za zdravljenje, bo moralo seveda socialno’ skrbstvo priskočiti na pomoč. Pri podpiranju takih žrtev bi torej sodelovalo socialno skrbstvo in zdravstvo.
V to skupino spadajo tudi tisti, ki so pretrpeli škodo na premoženju, kot n. pr. po-gorelci. Fašistični bes jim je požgal domove, njih same pa v večini primerov odpeljal v koncentracijska taborišča ali na prisilno delo. Vrnili so se domov navadno brez do-voljne obleke in obutve, brez potrebne hrane, domovi so jim porušeni, njive zapuščene, delavnice razbite, manjka jim osobje za obdelovanje zemlje ali za izvrševanje obrti. Manjka jim tudi živina, toliko potrebna za obdelovanje zemlje. V večini primerov vsega tega si sami ne bodo mogli nabaviti. Nujno je torej, da v takih primerih priskoči na pomoč država in jim da vsepotrebno, da bodo tudi ti čimprej začeli izvrševati svoje delo in tako koristili skupnosti. V takih primerih mora priti do delovanja več odsekov državne uprave, tako socialno skrbstvo, kmetijstvo, industrija, preskrba itd.
Iz navedenih primrov izhaja, da socialna zaščita žrtev ni samo naloga socialnega skrbstva, ampak mora pri tem sodelovati vsa državna uprava. Glavno načelo, ki mora te organe voditi pri njihovem delu, je to, da socialna zaščita, ki se tako nudi, ni neko poplačilo za preostalo trpljenje, ampak sredstvo, da vsi po svojih sposobnostih in močeh, aktivno sodelojujejo pri obnovi in izgradnji ljudske oblasti.
Protest proti Francovemu
fašističnemu terorju
Protest proti Francovemu fašističnemu ter.
Na zadnji skupščini direkUvnih odborov, strok, odborov, pododborov in zaupnikov tvrdk Enotnih sindikatov, dne 6. t. m., je neki tovariš predlagal protest proti Fran-hi s tem prispevati K jcovemu fašističnemu terorju. Vsi navzoči so omenjeni protest enoglasno sprejeli.
Protest ugotavlja, da kljub porazu nacifašizma in zmagi svobode in demokracije v Evropi, v Španiji še vedno vlada nečastna
Tudi področje cone A je tekom vojne dalo ogromne žrtve in ni prav nič manj trpelo pod trorjem nacifašističnih zveri. Nimamo sicer točnih statističnih podatkov, a ti ki so nam na razpolago, dovolj jasno pričajo o ogromnem trpljenju, ki ga je prebivalstvo te pokrajine doživelo tekom štirih let vojne. Zaprtih je bilo okrog 3800 oseb, interniranih okrog 400, odvedenih na prisilno delo okrog 5600. popolnoma požganih hiš 1400, delno porušenh 2000. V stotine gredo ustreljeni in obešeni talci in drugi. Manjkajo nam podatki po poklicih, da bi mogli točneje določiti po-trbe teh žrtev oziroma njihovih ‘“•ojcevt, vendar pa z ozirom na socialno strukturo prebivalstva te cone lahko trdimo, da so to v ogromni večini mali kmetje, delavci, obrtniki, ki jih je zločin okupatorja spravil ta-korekoč na beraško palico.
Socialna zaščita vseh teh se ne vrši in se ne more vršiti pri nas poprej omenjenih načelih in na učinkovit način iz preprostega razloga, ker oblast v naši pokrajini ni v rokah ljudstva.
Po osvobojenju je ljudska oblast šla takoj na delo tudi-v tem pogledu. Zbrala je podatke o najpotrebnejših rodbinah žrtev fašističnega terorja ter je dala denarne podpore. Priskočile so tudi na pomoč masovne organizacije kot RK, AFŽ in druge, ki so najpotrebnejšim, zlasti pogorelcem v komenskem, nabrežinskem in kanalskem okraju dale mnogo hrane, obleke, obutve, pohištva, posode in lesa. Vse to so ie zasilne mere, ki so trenutno nekoliko olajšale težki položaj teh družin, a niso imele tistega učinka, kot bi ga imela načrtna pomoč države.
Naši ljudski odbori pa vkljub temu da jim je bila odvzeta oblast, še nadalje podpirajo žrtve fašističnega terorja in njihove rodbine z malimi mesečnimi podporami. Družin lia področju cone A, ki uživajo to podporo, je preibližno okrog 1300. Poleg tega je bilo mnogo sirot, katerih starši So padli kot žrtve, oskrbljenih bodisi v sirotiščih bodisi pri privatnih družinah. Mnogim, ki so se vrnili bolni iz taborišč in ječ, je bilo omogočeno mnogo dobre volje pri reševanju tega vpra-zdravijenje. Ljudske oblasti so torej pokazale sanja in so imele lepe uspehe, a pravilno in načrtno bodo to vprašanje mogli rešiti ie, ko bo oblast zopet v njihovih rokah.
Razumejo nas...
Brzojavka Zveznega tajništva ESZDN za
diktatura fašizma generala Franca. Ta dik- SIovenij0. »Delegaciji Zveze Enotnih sindi, tatura zatira španski narod in razbojniško pajov gospodarsko-npravni in tehničnih u-i ubija njene najboljše sinove.	'stanov zbrani na konferenci v Ljubljani
Tržaško delavstvo je globoko ogorčeno	vam p0Šiljam0 plamteče, tovariške in de-
radi izvršitve smrtnih obsodb nad borci, ki	lovne p0zdrave. V sedanjih dnevih pozorno
so se predano borili za svobodo španskega	zasledujemo borbo primorskega ljudstva
naroda. Vse te izvršitve so povzročile o-	protj reakcionarnim elementom in globoko
gorčene proteste vseh civiUziramh narodov.	občudujemo enotnost s katero nastopa ljud.
Za o zahteva trzajo delavs vo izdatao	stv0 proti izkoriščevalcem. Prosimo vas, da
za^it0.‘n,®kup”_°1 odlofno	lvseh de- tolmačite primorskemu ljudstvu naš po-
bo	proti	fašizmu,	je odločno	in	smelo stopila	mokratičnih. narodov, da se sjmnski narod	nos_ s katerim zrem(> na n1ih in naše za_
na	plan	m	pričela odknt	boj	proti	fasisti-	~—*—->-■ -j	----—a—3«*— j- —
čnemu krvoloku.
zalo se bori in ostaja se vedno verni po-1morejo več pomagati mlajšim delavcem in bornik medzavezniških dogovorov in načel.
ki izhajajo iz teh dogovorov.
V tem stališču našega ljudstva moramo iskati in najdemo vse vzoke za neštete proteste, nešteta opozorila, prošnje, za vse ma. nifestacije in stavke. Na vse nepravilnosti na vse kvarno vplive je naše ljudstvo odločno. a disciplinirano opozarjalo.
Zadnja protestna stavka, ki so jo povzročili neljubi' in krvavi dogodki v Skednju, predmestju Trsta, pomenijo načrtno izzivanje demokratičnega ljudstva. Borba proti fašizmu je dolžnost vsega demokratičnega sveta in obveznost, ki so si jo naložili vsi svobodoljubni narodi za časa zadnje svetovne vojne. Mi to dolžnost izpolnjujemo !
Razumljivo je, da se bodo vsi svobodoljubni narodi dosledno borili proti vsem ostankom nacifašizma in se v tej borbi poslu, ževali vseh demokratičnih sredstev, ker le z odločnostjo in doslednostjo bomo dosegli končni cilj — mirno sožitje med vsemi svobodoljubnimi narodi in gospodarsko bla. gostanje. In do vsega tega delovno ljudstvo Slovenskega Primorja in Trsta ne more biti ravnodušno, ne sme stati in ne bo stalo ob strani!
—O—
Povečanje avtomobilske industrije
jih uvajati v sindikalno delo. Poleg tega, pa je za nami dolga doba. v kateri nas niso samo nacionalno in socialno zatirali, temveč tu^i kulturno.
Upoštevajoč vse te okolnosti in dejanske potrebe na terenu, je Pokrajinska zveza Enotnih sindikatov takoj pristopila k reševanju tega perečega vprašanja, nabavila potrebno gradivo, sestavila program in or. ganizirala tečaje za sindikalne aktiviste.
V nedeljo 3. t. m, je prva skupina sindi kalnih aktivistov končala s poukom. Ta tečaj so naši fantje in možje, pridno in toč no obiskovali. Ni jih plašila ne oddaljenost ne vremenske neprilike. Nič jih ni moglo zadržati: želja, da izpopolnijo svoje znanj« je bila tako močna, da se niso bali nobenih težav.
Začetek ni bil lahek; upoštevati moramo dobo fašističnega zatiranja, ko so ovirali in kaznovali vsak pojav demokratične miselnosti pri našem človeku in ko so predvsem brutalno zatirali vse. kar je bilo slovenskega.
Toda vodstvo teh tečajev je prebrodilo vse težave, ki so se pojavile. Obširni program je bil v celoti izvršen v dobi od 21. novembra 1945. do 3. marca 1946.
S tem so bile postavljene osnove: sindi kalni aktivisti, obiskovalci teh tečajev, bo-
I/ Volčjeimdu se pripravljajo
na obnovo
Naš dopisnik iz Volčjegagrada nam sporoča, da so pričeli graditi apnenico, in sicer na pobudo organizacije Enotnih sindikatov. Apnenica bo v kratkem izgotovljna.
Ljudstvo se zaveda vseh perečih gospodarskih vprašanj, zlasti še nujnosti v po gledu obnove, ki radi nezanimanja in dez interesiranosti upravnih oblasti miruje, čeprav razdejanje samo terja, hitrih ukrepov. Radi tega hočejo domačini vsaj deloma koristno uporabiti čas in po možnosti pripraviti tisti material, ki bo potreben, ko se bo obnova pričela.
Domačini so prepričani, da se bo splošna obnova pričela z vzpostavitvijo ljudske o-blasti in veruje, da ta čas ni več daleč.
Delovnemu ljudstvu in naši sindikalni organizaciji čestitamo na njihovi podjetnosti, ki kaže voljo in zavest potrebe pu obnovi našega gospodarstva. Tudi taki znaki jasno kažejo, da bo naše delovno ljudstvo odločno in z vso resnostjo prešlo na konkretno delo. ko bo oblast po demo kratičnih načelih prešla, v njihove roke.
,	,	,	.	i do mogli izpopolnjevati svoje znanje iz
Pričela se je obnova jaroslavske avto-!knjig in olajšano jim bo praktično delo. mobilske tovarne, ki bo ena Izmed največ- s tem pa naše delo še ni gotovo To je jih tovaren v SZ. Tovarna bo v primerjavi |šele začetek. Nadaljevati moramo z vso s piedvojnim obsegom 10 krat razširjena in vztrajnostjo pri izgradnji novih sposobnih
Kratke vesti
Moskva — Tass—. List »Trud« objavlja članek o položaju delavcev črne polti v ZDA. število črncev v industrijah se je med vojno povečalo. Po koncu vojne so prizadeti od brezposelnosti predvse črnci, ki jih a-nieriški podjetniki množično odstavljajo.
—o—
Rim — Unipress—. V Andriji je prišlo do splošnega upora 20.000 ljudi.	je Mio
8 karabinjerjev, 27 je bilo ranjenih , 8 jin pa pogrešajo. Upornki so postavili na cesto barikade, s čimer so preprečili prihod močnih ojačenj s tanki.
Upor se je pričel včesaj z demonstracijo 200 brezposelnih, ki so se zbrali pred policijsko postajo in protestirali proti pomanjkanju dela. Množica se je kmalu nabrala in priredila veliko protestno zborovanje.
—o—
Rim — Tass—. V Firencah se je pričel narodni kongres železničarskega sindikata. Vittorio, tajnik italijanske konfederacije dela. ki jo govoril na kongresu, je izjavil, da je potrebno nacionalizirati železnice in postaviti kontrolo železničarjev nad transportom.
—o—
NacifaSizem je bil na bejnem polju premagan, a kljub temu se nahaja mnogo elementov, ki še vedno poskušajo)odvzeti delovnemu ljudstva težko pridobljene demokratične pravice ter ga pri njegovem delu na vse mogoče načine ovirajo in izzivajo njegovo potrpežljivost.
Vse svobodoljubne žene sveta so mob.ii-zirale svoje sile za odločno borbo proti vsem kvarnim vplivom, ki ovirajo mirno sožitje meti narodi in kratijo težko priborjene demokratične pravice. Mobilizirate so vse šiite, da odstranijo vse nacifašistiČne elemente z javnega živijesja in s tem prispevajo h graditvi boljšega sveta. Za prmorske žene, ki so žrtvovale v boju za svobodo svoje može, hčere in sinove, pa pomeni 8. marec, dan mobilizacije vseh sil za dosego prave , demokratične-ureditve, v kateri bo narod, -I>o 2o letnem suženjstvu pod italijanskim imperla- naln lizinom, postal na svoji zemlji gospodar, ' človek z vsemi demokratičnimi pravicami !
osvobodi od fašističnega suženjstva m za- gotovilo, da tudi mi ne prenchaiT)0 z deH htevajo, da se v Španiji vzpostavi ustavna. !om> dok]er ge ne -demo združeni v
svobodna in demokratična vlada.	^ Titovi Jugoslaviji. - Smrt fašizmu - svo-
Nerazumljivo je da Francov režim se bodo narodu , _ Zvezno tajništv0 za Sl0.
vedno ustrahuje demokratično razpoloženo venjj0 (i ljudstvo. Še vedno vlada in ustrahuje v 1
Španiji narod general Franco, intimni prijatelj ter sodelavec Hitlerja in Mussolinija, i Pismo kovinarjev »Avtomontaže« it Toda to še ni dovolj; grozodejstva pri za- Ljubljane: »Organizaciji kovinarjev v Tr-ttranju vseh svobodoljubnih teženj se še slu. Delavci in nameščenci »Avtomontaže«, vedno nadaljujejo, kot da. bi. Franco še zbrani na masovnem sestanku dne 1. mar-vedno užival podporo in potuho. Potreben ca, se priključujemo svojim bratom v Tuje skupni nastop vsega demokratičnega lijski Benečiji in Trstu v njihovih pravič-sveta, s katerim se bo odstranila te fašistič- nih zahtevah, za katere so dali tisoči naj-na nevarnost, ki moti razpoloženje in mir boljših sinov svoja življenja. Zahteva, d« demokratičnih množic. Enotni nastop bo se ta zemlja kot sedma federalna enota istočasno tudi dokazal iskrenost volje in priključi FLRJ, je tudi naša zahteva. Smrt soglasnost med narodi, ki si želijo resnič- fašizmu — svobodo narodu! Tujega noče-
nega blagostanja v svetu. V dejanjih se bo razkrila vsa iskrenost in volja resnične demokracije in pravilno pojmovanje te besede.
Obnova v Jugoslaviji
i0.A .	•	• ,	.	.............................t---------- MOSKVA — »Pravda« komentira v uvod-
»amo v letu UDU bo proizvajala toliko delavcev, novih kadrov s pomočjo katerih niku poziv glavnega odboia sovjetskih stro-avtomobdov, kot jih je v 21 letih svojega i bomo mogli razviti in pospešiti sindikalno i kovnih zvez in povdarja. da štejejo sov-obstoja.	_	; zavest delovnega .ljudstva in vršiti . delo, ! jetski sindikati 28 milijonov delavcev in
Obnavljajo se tudi avtomobilske tovarne ki ie naloga sindikalnih organizacij To de : predstavljajo najštevilnejšo organizacijo
SZ
v Gorkepi, Moskvi in na Uralu Nove velike io nam mora biti v ponos, kajti z njim avtomobilske tovarne se grade v Ukrajini, , prispevamo k blagostanju delovnega ljud Beh Rusiji, Sibiriji in na Kavkazu.	jstva. '	'	:
Poziv glavnega odbora -(rokovnih zvez v ZSSR kaže nerazdružno enotnost 'delavskega razreda in boijševiške partije.
Beograd - Tanjug. — V svojem uvodniku poudarja »Borba« pomembno vlogo jugoslovanske armade na Reki za obnovo uežele. »Borba« piše. da se jugoslovanska armada zaveda, da je obnova domovine ena najvažnejših nalog in da zato edinice jugoslovanske armade združujejo svoje napore z napori prebivalstva, da bi čimprej odstranili rane, ki jih je prizadela vojna in da bi v največji meri pripomogli k izboljšanju življenja.
Jugoslovanska armada je nudila neprecenljivo pomoč pri obnovi komunikacij, neposredno po osvoboditvi. Z združenimi napori armade in prebivalstva je bilo popravljenih na stotine mostov, na tisoče kilometrov
in ’/f*l P-7.11 IT'
Na ta način je bil s požrtvovalnim delom članov inženjerskih in železničarskih edinic zgrajen most preko Save pri Brodu v 17. dneh. Samo na področju Bosne in Hercegovine so edinice ljudske armade zgradile 84 mostov ter popravile 400 km cest.
Vojaške edinice so pomagale Makedoncem pri izgradnji železniških prog in samo v ene mesecu napravile več kot 34.000 delovnih dni. S tem velikim sodelovanjem armade pri naporih vsega ljudstva, so bile železniške zveze v Jugoslaviji popravljene boljše in v večji meri kot v kateri koli drugi osvobojeni državi v Evropi.
Častniki in borci jugoslovanske armade nudijo stalno pomoč pri obnovi uničenih in požganih vasi. Samo v Bosni in Hercegovini so vojaške edinice fiopravile več kot 1100 zgradb, medtem ko so drugim delom posvetili 56.000 delovnih dni.
Vojaški tovorni avtomobili so jirepelja.i velike količine hrane in drugega blaga za prebivalstvo ter pomagali prepeljati vec tisoč kolonistov ter drugih civilistov iz enega kraja dežele v drugega.
Vojaštvo je tudi pomagalo prebivalstvu v borbi proti nepismenosti ter v '-'"•hi proti nalezljivim boleznim.
S po očjo vojaškega osobja so ustanovili 4 bolnišnice. V mesecu decembru je več kot 18.000 kolonistov šlo skozi vojaške razkuže-valne postaje.
To delovanje armade ne pomeni samo prispevka k obnovi in. rekonstrekcij i dežele, marveč tudi k nadaljni okrepitvi bratstva hi enote med jugoslovanskimi narodi, dveh največjih pridobitev narodno — osvobodilne borbe.
To bratstvo iu enotnost, ki sta bila skovana v borbi, sta se pokazala posebno v tistih krajih, kjer so se te edinice borile med vojno.
Udarniške divizije, ki .< ■ med vojno ščitile srbske vasi v jogozapadnem delu Bosne pri mestu Graliovu in ki so delile s prebivalstvom poslednje grižljaje kruha, so sedaj poslale 20 kg razne hrane ter 27.000 dinarjev nrriiivnlstvu tega področja.
Borci so zbrali to brano žrtvnio” del svo Uh rednih obrokov. Mnoge vojaške odhnoe so na lastno pobudo organizirale tekmovnnie za pomoč prebivalstvu v vseli panogah dela zn obnovo države. Razumlih-o Io. <ln smatra vse prebivalstvo .Tugoslaviie svoio armado •'o samo za zaščitnico svoie svobode in ne odvisnosti, marveč tudi kot poršfvo svoje bodoče blaginje.
Ljubljana (Tanjug) — Jeseni so v Sloveniji izvedli 98% setvenega načrta. Izkušnje, pridobljene pri jesenski setvi, bodo koristno uporabili, pri pomladni setveni kampanji.
Glavni namen je, zadostni pridelek krompirja. Izdaji so navodilo, po katerem morajo vsi kmetje poročati svojim krajevnim ljudskim odborom o vsem presežku krompirja, ki bo nato pravično razdeljen.
Beograd, (Tanjug), — Rudniki iz Rtnja v vzhodni Srbiji, so pokazali redek primer požrtvovalnega dela za obnovo dežele. Med okupacijo so Nemci popolnoma oplenili rudnik in za časa borbe je bil, rudnik tako razdejan, da vsa štiri leta ni v njem nihče delal.
30 starih delavcev tega rudnika je šlo na delo in sami, brez pomoči, potrebnega orodja in materiala in brez kake odškodnine so pričeli z obnpVO rudnika. V 4 mesecih je majhni skupini rudarjev uspelo popraviti rudnik, da je mogel pričeti z delom. Ko so rudarji dobili svoje plače za nazaj so odstopili osmino plače za obnovo rudnika.
Iz ZSSR
Moskva, (Tass). — Vzpodbuda tov. Stalina, ki, jo je naslovil v svojem govoru volivcem, je bila sprejeta od najboljših sovjetskih državljanov v resničnem ozračju delavnosti in organizativnega duha. Na številnih zborovanjih in sejah, o katerih stalno spdroea časopisje, obravnavajo delavci in kmetje, znanstveniki in tehniki vprašanje ukrepov, ki so potrebni za u-resničenje velikih nalog, ki jih je začrtal Stalin za nadaljni gospodarski in kulturni razvoj Sovjetske zveze.
List »Krasnaja Zvezda« navaja v izčrpnem članku doktorja gospodarskih ved Gatova možnosti gospodarske moči Sovjetske zveze. Pisec poudarja, da si je Sov-
ino, svojega ne damo! Kovinarji »Avto-montaže« Ljubljana.«
Pismo kovinarjev cinkarne in metalne (i. d. v Celju: »Organizaciji kovinarjev v Trstu. Delavci in nameščenci Cinkarne irj metalne d. d. v Celju, zbrani na drugem obenem zboru dne 25. II. 1946.. pošiljamo najprisrčnejše pozdrave vsem kovinarjem v Trstu, ki se borijo za svobodo in priključitev k FLRJ. Želimo, da se vaše želiš in zahteve čimprej uresničijo. Z istimi željami izjavljamo da vas bomo vedno podpirali da bo zmaga čimprej izvojevana. Smrt fašizmu — svobodo narodu! Kovinarji Cinkarne in metalne d. d., Celje.«
MOSKVA — Na vsezvezni gradbeni raz. stavi so bili razstavljeni novi modeli. V dvoranah, ki so posvečene Sibiriji in‘osrednji Aziji, stoje modeli novih industrijskih podjetij. Ta so bila zgrajena med vojno v Novosibirsku, Krasnojarsku in Altaju. Razstavljeni so bili tudi modeli železarn in jeklarn, ki so bile zgrajene v osrednje azijskih republikah Kazakistanu in Uzbekistanu. Prepričljiv dokaz uspehov sovjetskih inženirjev je model 200 m visoke radijske antene, ki je bila zgrajena v 11 dneh.
MOSKVA — Uzbekistanski kmetje so pričeli izvajati velik program za povečanje površine bombažnih nasadov. V dveh letih bo ta republika povečala pridelek bombaža od 1,160.000 ton na 2.4 milijona ton.
i
MOSKVA — Letos bodo sibirska lesna podjetja prekoračila predvojno proizvodnjo. Nedavno so pričele delovati tri nove velike žage v sibirski tajgi, dve nadaljnji pa bosta pričeli obratovati do konca leta.
MOSKVA — V listu mladine »Kornso-molskaja Pravda« je namestnik komisarja za električne centrale in vodja gradbenih del za izgradnjo hidrocentrale na Dnjepru objavil članek o poteku obnovitvenih del ' naj večje evropske hidrocentrale, »Dnjepro-jetska zveza ustvarila s pomočjo sociali- ; stroja«. Pisec je tudi obravnaval vprašanje stične organizacije države, industrije in nadaljnjega, izkoriščanja obilnih rezerv poljedelstva, je pripomogla, da je Sovjet- j vodne energije reke Dnjepra in posebno še ska zveza premagala velike vojne težkoče vprašanje izgradnje velikega vozla hidro-in da je premagala silnega in do zob o boroženega sovražnika. Pisec nadalje do kazuje s številkami veliki razvoj indu- j
strije v Sovjetski zvezi ter podaja sliko ' sirijo gradbenega materiala v ZSSR je na-možnosti nadaljnega gospodarskega razvo- pisal v listu »Trud« članek o izgledih pro-ja države, kot ga je nakazal tov. Stalin izvodnje gradbenega materiala, ki je že v svojem govoru.	j letos dosegla predvojno raven v glavnih
Sovjetska zveza stoji sedaj pred nalogo. : industrijah Cementne tovarne so v lelu da doseže v bližnji bodočnosti proizvodnjo 1945 podvojile proizvodnjo v primeri s surovega železa v višini 50 milijonov ion. prejšnjim letom. Prihodnje !e(o bodo (e jekla v višini 60 milijonov ton, premoga tovarne dosegle predvojno proizvodnjo. 500 milijonov, ton in nafte 60 milijonov Medtem se veča proizvodnja v tovarnah ton. Sovjetsko ljudstvo je polno neizčrpne strešne lepenke, desk in drugega gradbe-
central pri Kremenčuku.
I. ‘
MOSKVA — Ljudski komisar zn indu-
energije (er je pripravljeno izvršiti nalogo, ki mu je bila dana. To nalogo pa bo prai gotovo izvršilo.
nega materiala.
Odgovorni urednik: Albin Zabric.