Aktualno Ptuj • Občina išče zasebne (so)investitorje za gradnjo javnih zavodov O Stran 3 M x \ >U •■ o ,•' H.' > a: V U ¡¡J O"" • T • 2 i o tajerski V središču Juršinci • Širitev doma upokojencev znova prestavljena O Stran 6 Ptuj, torek, 18. junija 2019 Letnik LXXII • št. 47 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,20 EUR RADIOPTUJ 89,8° 98.2 °I04t3 www.radio-ptuj.si Izobraževanje Podravje • Število otrok v šolah s posebnimi potrebami narašča O Stran 9 Podravje Ormož • Občina prodaja staro šolo, ki jo je kupila O Stran 5 Aktualno Videm • Hekov most bodo porušili in zgradili novega O Stran 2 Podravje Ptuj • Začela se je (še ena) sanacija peš mostu O Stran 5 Kmetijstvo Slovenija • Ideološka vojna za en sam odstotek državne zemlje O Stran 8 v Šport Motokros • Do četrte zaporedne zmage - na mivki! O Stran 13 Markovci • Kopica svetniških vprašanj in pomislekov okrog doma upokojencev »Kdo, za vraga, si bo lahko privoščil nadstandardni dom?!« jp Najbolj vroči del nedavne seje markovskega občinskega sveta se je tokrat Mdnašaknam^kUPZemljiLČaza/i^ izgradnjo doma upokojencev. Svetniki so izrazili ogromno pomislekov ln^vomOV,Obit!eSPdiidtrdJii1idnii01 proti gradnji doma, saj je ta nujno potreben. Več na straneh 6 in 1. Foto: Črtomir Goznik Migranti v Halozah • »Stanje je skrb vzbujajoče, čeprav politika in vsi drugi govorijo, da ni« o Stran 2 Mestni trg • Občina 50 tisočakov vložila v lastnino zasebnika o Stran 3 AKCIJA ZA NOVE NAROCN ŠtajerskiTEDMK 70 let v >> ObSklenitvi naročniškega razmerja v času od 2. aprila do 28. junija boste lahko na morju brezplačno uživali vse poletne sobote! Več v notranjosti časopisa 2 Štajerski Aktualno petek • 14. junija 2019 Cirkulane, Gorišnica, Zavrč • Težave pri varovanju državne meje »Stanje je zaskrbljujoče, čeprav politika in vsi drugi govorijo, da ni« Policisti Policijske postaje Gorišnica so tudi lani z obravnavo nelegalnih prehodov državne meje z Republiko Hrvaško imeli obilo dela. Kaj so pri tem doslej ugotovili in s kakšnimi težavami se spopadajo? Najbolj na udaru migrantov so Cirkulane »Nedovoljeno prehajanje zunanje meje se zaznava skozi vse leto, povečano število primerov je bilo obravnavano v poletnih mesecih,« so zapisali v poročilu Policijske postaje Gorišnica za lansko leto. Največ nedovoljenih prestopov meje so policisti lani zabeležili ob nedeljah, ponedeljkih in četrtkih. Primere so beležili ob vseh urah dneva, a je nekoliko vendarle izstopal nočni čas (med 19. in 4. uro). Največ, več kot tri četrtine obravnavanih primerov nedovoljenih prehodov meje, so policisti obravnavali na prehodnih mestih Meje-Zlogonje in Paradiž-Zalužje, sledili so prehodno mesto Goričak-Dubrava Križovljanska in prehodi na mejnem območju brez cestnih povezav v Drenovcu, ob reki Dravi mimo mejnega prehoda Zavrč in v Korenjaku. J • , L-i ■■.KA» Foto: UM Na območju gorišniške policijske postaje (to zajema občine Cirkulane, Gorišnica in Zavrč) so lani obravnavali 143 oseb, ki so državno mejo prestopile nelegalno. Med migranti so prevladovali samski mlajši moški, a so mejo prečkale tudi ženske in otroci. Policisti so tako lani našteli 12 mladoletnih oseb in 14 otrok. Tujim varnostnim organom so izročili 55 oseb, ostali migranti so zaprosili za mednarodno zaščito ali pa so imeli dovoljenje za bivanje v EU. Migranti prečkajo mejo organizirano »Za večino primerov je bilo ugotovljeno, da gre za organizirano prehajanje zunanje schengenske meje v skupinah,« navaja lanskoletno policijsko poročilo. Dalje lahko beremo: »Obravnavani so bili primeri prevoza oseb do meje, kjer so jih pomočniki odložili, nato pa peš po gozdovih in njivah prestopili meje in tam počakali nadaljnji prevoz ali pa so se po njih vrnili isti prevozniki. Največ primerov nedovoljenih prestopov meje je bilo izvedenih peš.« Različni prevozniki so v nekaterih primerih uporabili na Hrvaškem najeta vozila (rent a car). Med prevozniki migrantov so bile tudi osebe, ki so v EU že imele status beguncev. »Kot novi modus je bilo ugotovljeno tudi, da so prevozniki bili predhodno podrobno seznanjeni z relacijo prevoza, pri čemer niso več uporabljali navigacij in mobilnih aplikacij, saj pri dokazovanju kaznivega dejanja oz. ugotavljanju poti nedovoljenega prevoza tega ni bilo več možno ugotavljati,« so še pojasnili gorišniški policisti. Migranti vse bolj silijo na haloško mejo, ker je drugod varovanje okrepljeno Pomočnik komandirja PP Go-rišnica Igor Belšak je na zadnji seji završkega občinskega sveta priznal: »Lahko rečem, da je stanje skrb vzbujajoče, čeprav politika in vsi drugi govorijo, da ni. Res pa občani tega ne čutijo. Na Primorskem in Dolenjskem so okrepili sile varovanja državne meje. Tokovi migracij se zato preusmerjajo tja, kjer meja ni tako varovana ...« Policisti zato že razmišljajo o namestitvi nočnih kamer ali celo zapornic na ključnih prehodih (npr. na Mejah), saj je z razpoložljivimi patruljami stanje na terenu praktično nemogoče nadzorovati. »Ko deževnika presekaš, nastaneta dva« Policistom pri delu sicer pomagajo tudi pomožni policisti in vojaki, je razkril Belšak: »Vojaki varujejo postopke policistov, drugih pooblastil nimajo. Res pa se tujci bolj kot policije bojijo vojske.« Poudaril je še, da policisti lovijo predvsem sprevajalce, ki pa jih je seveda težje najti kot migrante: »Gre za člene v verigi, podobno kot pri deževniku: ko ga presekaš, nastaneta dva ... « Eva Milosic Ptuj • Arheološka zbirka Rešitev v kulturnem evru? Kdaj bo Ptuj bogate arheološke zbirke nacionalnega pomena končno postavil na ogled v primernih prostorih, še vedno ni jasno. Denar za ta prepotre-ben projekt ni zagotovljen, kot kaže, pa bo časovnica odvisna tudi od sprejetja zakona o kulturnem evru. Le nekaj tednov po nastopu funkcije je minister za kulturo Zoran Poznič obiskal Ptuj in se seznanil z nekaterimi najpomembnejšimi težavami. Področje, ki ga pokriva, je precej široko, zato je jasno, da je problemov, ki jih bo treba rešiti, kar nekaj. Eden ključnih je gotovo projekt izgradnje arheološkega muzeja in stanje zbirk, ki so več let deponirane v vlažni kleti. Pripravljenost pomagati pri tem vprašanju je ministrstvo pokazalo s tem, ko je odobrilo sredstva za nabavo novih zabojnikov, v katerih je shranjeno gradivo. Stari so namreč dotrajani, prhli in vlažni. Ta korak pa predstavlja le kamenček v mozaiku na poti do cilja, ki je jasen: na Ptuju postaviti arheološki muzej. Kako daleč je iskanje rešitve, smo ministra vprašali ob nedavnem ponovnem obisku: „Kar se tiče varovanja kulturne dediščine, smo proti koncu sprejemanja zakona o kulturnem evru. Za nami je več kot deset let puščanja v ne-mar vsega tega. Ta zakon nam bo zagotovo omogočil, da vse tiste najvrednejše in najpotrebnejše objekte, tudi s področja nesnovne kulturne dediščine, začnemo drugo leto reševati." Minister meni, da bo omenjeni zakon sprejet v roku nekaj tednov. Prepričan je, da je prav Ptuj eno izmed mest, ki bi moralo iz tega naslova imeti precej finančnih koristi. Predvsem zaradi pomena varovanja bogate kulturne dediščine. Dženana Kmetec Med »migranti« tudi dopustniki, ki so iskali bližnjice Med osebami, ki so lani na območju Policijske postaje Gorišnica nelegalno prečkale državno mejo, je bilo največ državljanov Afganistana, Irana, Sirije, Iraka, Pakistana, Indije in Izraela, sledili so državljani balkanskih in evropskih držav. Policisti sklepajo, da gre v večini za ekonomske migrante. So pa zabeležili tudi primere, ko so državljani EU državno mejo izven mejnih prehodov prestopili preprosto zaradi morebitnih bližnjic oz. zato, da bi se izognili zastojem na bližnjih mejnih prehodih Zavrč in Gruškovje ... Videm • Hekov most bodo porušili in zgradili novega Šolski avtobus po obvozni cesti skorajda ne more voziti Dolgotrajno majsko deževje je še dodatno poškodovalo že tako močno načet most na lokalni cesti Zgornji Leskovec-Cirkulane, poznan kot Hekov most. Večkratno poplavljanje potoka Psičina je nosilno konstrukcijo Hekovega mostu v Spodnjem Leskovcu močno načelo. Župan Branko Marinič je opozoril, da je po zadnjih deževjih stanje mostu katastrofalno: »Zato smo morali zagotoviti enosmerni promet in prepovedati promet vozilom z osno obremenitvijo nad 3,5 tone. Prve preventivne ukrepe smo tako že izvedli, vendar pa noben prometni znak ne zagotavlja stoodstotne varnosti; normalno prevoznost bo omogočila šele novogradnja tega mostu.« Videmski občinski svet je takšne težave pravzaprav že pričakoval in zato v začetku letošnjega leta za sanacijo oz. novogradnjo Hekovega mostu namenil občinsko proračunsko rezervo (skoraj 33.000 evrov). Župan je poudaril, da ta sredstva nikakor ne bodo zadoščala: »Končne vrednosti investicije novogradnje mostu ne znam povedati, zagotovo pa bo to velika investicija, ki se bo tako ali drugače odražala v drugih proračunskih postavkah. Če bo treba, se bomo kakšni za letos planirani proračunski postavki na račun tega mostu odrekli.« Opomnil je, da bo k novogradnji (zgolj sanacija mostu zaradi prevelikih poškodb namreč ni smiselna) treba pristopiti urgentno: »Ta cesta povezuje občini Videm in Cirkulane, po njej vozi šolski avtobus. Zaradi gradbenih del bo ta cestni odsek treba popolnoma zapreti za promet, obvoz bomo označili skozi Repišče. Šolski avtobus po obvozni cesti skorajda ne more, zato upam, da bomo dela lahko začeli takoj po začetku poletnih šolskih počitnic. Upam, da bo most vzdržal...« Eva Milošič torek • 11. junija 2019 Nasveti Štajerski 3 Ptuj • Še o obnovi Mestnega trga Občina 50 tisočakov vložila v lastnino zasebnika Mestna občina (MO) Ptuj je v okviru prenove Mestnega trga pred petimi leti uredila teraso pri nekdanji kavarni Evropa -kljub temu daje terasa v zasebni in ne občinski lasti. Na terasi hipoteka in predkupna pravica Tudi če bi MO Ptuj teraso zasebnika, v katero je vložila toliko denarja, kot je na Ptuju vrednost enosobnega stanovanja, želela kupiti, to ne bi bilo tako enostavno. Na nepremičnini sta vpisani dve hipoteki, samo druga je v višini 96.000 evrov. Od 2016 ima teraso v najemu gostinsko podjetje TFEPT. To podjetje ima do leta 2026 v zemljiški knjigi vpisano tudi predkupno pravico. Foto: Črtomir Goznik Dobrih 70 m2 metrov terase ob nekdanji kavarni Evropa ni v lasti MO Ptuj. Kljub temu jo je občina, ko je obnavljala Mestni trg, uredila: tlakovala, postavila vodnjak, pergolo in stopnice. Nadzorni odbor je občino že leta 2015 pozval, naj za zemljišče, ki ga je urejala in vanj vložila javna sredstva, uredi lastništvo (da bo prostor občinski). A občina do danes tega ni izvedla. Na vprašanje, zakaj je občina javni denar vlagala v zasebno lastnino, so v mestni hiši odgovorili, da zato, ker je prostor del celote Mestnega trga. „MO Ptuj si je prizadevala urediti razmerje z lastnico nepremičnine (to je Irena Lovrenčič, op. a.), na katero se je z rekonstrukcijo trga poseglo. Na to temo smo sklicali več sestankov. Lastnica nepremičnine ne želi prodati, kar je na zadnjem sestanku tudi izrecno povedala ter predlagala sklenitev najemne pogodbe ob pogoju kompenzacije z uporabnino za del gostinskega vrta, ki je na javni površini. Ker želi MO Ptuj na navedenem delu pridobiti lastninsko pravico, saj gre za del javne površine v sklopu trga, in ker je razmerje s sedanjim uporabnikom lokala v delu, ki se nanaša na uporabo gostinskega vrta, urejeno, podana ponudba lastnice nepremičnine z vidika gospodarnosti za MO Ptuj ni sprejemljiva." Na občini so pojasnili, da so stroški namestitve vodnjaka in pergole ter stopnic znašali 46.000 evrov. Namen postavitve pergole je bil, da nadomesti platnene senčnike. Mojca Zemljarič Ptuj • Drevesa na tržnici in Miklošičevi Sadili bodo septembra 50 let stare katalpe, ki so rasle ob ptujski tržnici, so na Ptuju povzročile precej prepiha. Civilna iniciativa je za ohranitev dreves zbirala podpise, organiziranih je bilo nemalo sestankov, a na koncu so drevesa nekegajanuarskegajutra vseeno padla. V projektu obnove tržnice je načrtovana posaditev novih. Predvidoma jih bodo zasadili 15; od tega tri lipovce, dva cigarovca in deset gledičij. Vrednost zasaditve z vsemi potrebnimi deli je dobrih 14.000 evrov. Posaditev lipovcev je predvidena pri stopnišču na Slomškovi, na južnem vogalu tržnične ploščadi in pred NKMB, kjer je nekoč rastel kostanj. Cigarovca bodo zasadili ob paviljonu, pet gledičij v gruči na tržnici in pet v obliki drevoreda pred upravno stavbo Kmetijske zadruge Ptuj in Deželne banke Slovenije. Drevesa bodo predvidoma sadili septembra. Izvajalec, ki bo drevesa zasadil, bo za njihovo rast odgovoren še dve leti. Končni prevzem sadik bodo izvedli po dveh rastnih sezonah, ko se bo videlo, da so se drevesa prijela. MZ Foto: Črtomir Goznik Drevored sedmih katalp (cigarovcev), ki so rasle ob tržnici, bo nadomestilo 15 novih dreves, od tega trije lipovci, dva cigarovca in deset gledičij. Ptuj • Mestna občina objavila nevsakdanji javni razpis Občina išče zasebne (soinvestitorje za gradnjo javnih zavodov Jasno je, da ptujska občina denarja za gradnjo nove Glasbene šole Karola Pahorja in nove enote vrtca skupaj s kuhinjo in prostori za upravo še vsaj nekaj let ne bo mogla zagotoviti. Zato se je občinsko vodstvo odločilo z javnim razpisom preveriti, ali morda na trgu obstaja kdo, ki bi želel z njimi vstopiti vjavno-zasebno partnerstvo. Na podlagi Zakona o javno-za-sebnem partnerstvu je Mestna občina (MO) Ptuj objavila poziv potencialnim promotorjem, da oddajo svoje vloge o zainteresiranosti za izvedbo projekta javno--zasebnega partnerstva »Gradnja nove Glasbene šole Karola Pahorja Ptuj«. Skupna površina prostorov, ki bi jih gradili, znaša 1890-2345 m2. Zemljišče za glasbeno šolo naj bi izbral potencialni zasebni investitor Ker občina primernega zemljišča nima, izbiro lokacije prepušča izvajalcu; mora pa ta biti v bližini prometnega omrežja, vendar oddaljena od hrupa, ki bi lahko oviral izvajanje dejavnosti glasbene šole. Od sosednjih zgradb naj bi bila šola oddaljena najmanj za dvakratno višino zgradbe. Pot do šole mora biti varna, pogoj za dobro lokacijo pa je tudi svež zrak (brez prahu, dima, plinov, sevanj), zemljišče pa mora biti tudi varno pred naravnimi katastrofami. Obenem je treba zagotoviti prilagodljivost šolskega kompleksa, ki vključuje morebitne poznejše razširitve ali dozidave ter fleksibilnost zgradbe, ki naj omogoča vzgojno-izobraževalno delo v različnih skupinah. Poleg izgradnje stavbe je treba urediti tudi dvorišče. Gradnjo objekta bo predvidoma financiral zasebni partner, ki bi prevzel tudi tveganje projektiranja, upravljanja in tekočega vzdrževanja objekta, po prenehanju javno-zasebnega partnerstva pa se lastninska pravica na zgrajeni infrastrukturi bodisi prenese na javnega partnerja bodisi ostane v lasti zasebnega partnerja. "V tej fazi projekta to vprašanje ostaja še odprto," pojasnjujejo na MO Ptuj. Na tem mestu bi gradili nov vrtec, upravo in gospodarski prostor, kar bi pomenilo tudi, da bi se uredil velik problem s centralno kuhinjo Vrtca Ptuj. Vloge morajo interesenti oddati do 15. julija, v morebitnem postopku javnega razpisa pa bi imeli enake pravice kot drugi kandidati. S podajo vloge o zainteresiranosti se ne šteje, da je vlagatelj tudi kandidat v nadaljnjem postopku izbire izvajalca javno-zasebnega partnerstva. Tudi za gradnjo nove enote vrtca na Raičevi 1» • • V v • I *1 ulici iščejo zasebnika Na isti dan kot poziv za gradnjo glasbene šole pa so objavili še enega: za gradnjo vrtca, skupaj s kuhinjo in prostori za upravo. Predvidena je gradnja 10 oddelkov s spremljajočimi prostori ter prostori za osebje ter izvedba zunanje ureditve. V novo stavbo vrtca na predvideni lokaciji se bodo preselili oddelki enot Mačice. Za razliko od gradnje glasbene šole, kjer občina nima predvidene lokacije in ne svojega zemljišča, je ta za novo enoto vrtca določena. Novi kompleks bi bil umeščen na Raičevi ulici, na lokaciji nekdanjih avtomehaničnih delavnic, ki bi jih porušili, in enote Narcisa, ki pa ni predvidena za ru-šitev. Predvidena površina nove stavbe vrtca znaša okrog 1.800 m2, skupna velikost zemljišč za predvideno novogradnjo objekta ter ureditev zunanjih igrišč pa meri 11.897 m2. V novem kompleksu bi ob vrtcu umestili še gospodarski prostor (kuhinja, shramba ... ) in upravo. Izbranemu zasebniku bi se podelila koncesija za stavbno pravico za čas trajanja koncesijske dobe; izvesti in financirati pa bi moral V Kje natančno bi bila zgrajena nova glasbena šola, še ni jasno. Sanacija objekta na Raičevi (rdeča šola) naj bi bila predraga, vse manj verjetna je tudi opcija gradnje v nekdanjih prostorih Koteksa. Občina računa, da bo zemljišče zagotovil privatni investitor. izvedbo projekta. Rok za oddajo vlog interesentov je 15. julij. Gorazd Orešek: "Županja počne prav to, kar je očitala nam!" Takoj po objavi poziva se je oglasil nekdanji podžupan Gorazd Orešek. Kot pravi, se strinja s tem, da je treba urediti nove prostore tako za glasbeno šolo kot vrtec, zmotil pa ga je način objave. "Mestni svet o tem ni rekel še niti besede. Županja, ki se je tako vneto pritoževala, da je v prejšnjem mandatu veljala politika izvršenih dejstev, s čimer se ni strinjala, počne prav to. Svetniki bi morali povedati svoje, šele nato pa občina objaviti razpis," pravi Orešek. Županja Nuška Gajšek se z njegovimi pomisleki ne strinja in pojasnjuje: »Ravno nasprotno. Odločili smo se za najbolj transparenten postopek, kjer preverjamo interes vseh, ki želijo v partnerstvu z občino investirati na Ptuju. Vsem je jasno, da proračun vseh prepotreb-nih investicij ne prenese. To pa ne sme biti izgovor, da se spet nič ne premakne. V zadnjih letih na Ptuju stopicamo na mestu. Zato želim preveriti vse opcije, da naredimo korak naprej. V tem trenutku ni še ničesar, o čemer bi lahko mestni svet odločal. Menim, da sem kot županja dolžna preveriti interes in možnosti, ter na tak, transparenten način, kjer imajo možnost svoj interes izkazati vsi, zbrane ponudbe predložiti mestnemu svetu v razpravo - torej takrat ko bomo vedeli, o katerih možnostih in predlogih se sploh pogovarjamo. Potrebno pa je narediti prvi korak in točno to delamo!« Dženana Kmetec Foto: CG Foto: CG 4 Štajerski Podravje torek • 18. junija 2019 Sveti Andraž • Projekt celovite ureditve infrastrukture v Drbetincih Drbetinčani končno do nove ceste Za 350.000 evrov je občina v Drbetincih prenovila cesto, uredila odvodnjavanje in javno razsvetljavo, položila cevi za elektriko, poskrbela za vodovodne priključke in optično omrežje, drugo leto pa jih čaka še izgradnja kolesarskih cest. V Drbetincih v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah se po dolgih letih čakanja končno vozijo po prenovljeni in sodobni cesti. Zaključila se je namreč velika občinska investicija, in sicer ureditev 1,5-kilometrskega odseka od križišča pri kapeli v Drbetincih do naselja Čagona, ki je zajemala sanacijo ceste, odvodnjavanje in ureditev javne razsvetljave. V cestišče so bile položene tudi cevi za nizkonapetostno električno omrežje, hkrati pa so v dolžini 244 metrov preplastili cesto Drbetinci-Toš in v dolžini 184 metrov modernizirali cesto Drbetinci-Grdja. Kot je povedala županja Darja Vudler, so v prvi fazi, ki se je začela lani, potem ko so podpisali pogodbo z izvajalcem Lesnino MG, že uredili tudi preve-zavo na 46 vodovodnih priključkov, prav tako je bilo na tem ob- Županja Darja Vudler je simbolično odprla prenovljeno cesto skozi Drbetince. močju v letu 2017 zgrajeno optično omrežje. »Gre torej za projekt celovite ureditve infrastrukture v Drbe- tincih, ki se bo zaključil prihodnje leto, ko bomo na tem območju v sklopu dogovora za razvoj regij zgradili še kolesarsko povezavo do Lenarta oziroma Ptuja.« SD Foto: SD Videm • Podpis pogodbe za modernizacijo občinskih cest Dela bodo predvidoma končana septembra Pred dnevi so na Občini Videm s Cestnim podjetjem Ptuj podpisali pogodbo za modernizacijo občinskih cest. Letos bodo sanirali oz. modernizirali deset odsekov lokalnih cest in javnih poti: cesto Videm pri Ptu-ju-Ptuj, Ljubstava, Zgornja Pristava (Repec-Gaiser), Strmec, Drevenšek--Oten, Milošič-Mlakar-Soviče, Os-terpergerjevo, Tržeč (odcep Kolar) in Repišče, zgradili bodo še pločnik Pobrežje-Sagadin. Skupno gre za okoli 2.800 metrov cest in okoli 450 metrov pločnika. Župan Branko Marinič je povedal, da so ponudbe zbirali prek javnega e-naročanja: »Prijavili so se trije ponudniki, med njimi je bilo najugodnejše Cestno podjetje Ptuj. Vrednost del za cestni program v letu 2019 za občino Videm znaša Iii Videmske ceste bo popravljalo Cestno podjetje Ptuj. 360.035 evrov z DDV.« Izvajalce bodo v delo uvedli v teh dneh, dela bodo predvidoma končana v prvi polovici septembra. Župan je dodal, da pravkar tudi gramozirajo makadamske ceste: »Običajno smo gra-moziranje opravljali v marcu, letos zaradi slabega vremena žal kasneje. Čeprav zima ni bila posebej huda, so posledice na cestah vseeno vidne - sploh po tem deževju.« V videmski občini imajo sicer okoli 220 kilometrov lokalnih cest in javnih poti (v to številko državne oz. regionalne ceste niso vštete), od tega jih je še okoli 40 kilometrov v makadamski izvedbi. EM Foto: CG Ptuj • Most na glavni cesti proti Grajeni Novi most za 550.000 € Most čez potok Grajena na glavni cesti med Ptujem in Grajeno je precej dotrajan, pa tudi poškodovan. Foto: MZ Ker je most ozek, se na ali ob njem nemalokrat zgodi kakšna nesreča: manjši trki z bočnimi ogledali, pa tudi večje nesreče z večjo škodo. Na republiški direkciji za infrastrukturo (DRSI) so pojasnili, da je projektna dokumentacija za novi nadomestni most izdelana. Prav tako je pripravljena dokumentacija za vodnogospodarske ureditve in cesto v navezavi na most. Na novem mostu so predvideni pločniki v širini 1,7 metra. Vrednost projekta je ocenjena na blizu 550.000 evrov. »Trenutno urejamo zemljiškoknjižne zadeve. Po njihovi ureditvi načrtujemo razpis za izbiro izvajalca gradbenih del,« so povedali na DRSI. (MZ) Cirkulane • Preplastitev ceste v Gruškovcu Delali bosta dve podjetji Na Občini Cirkulane so pred dnevi podpisali pogodbo za izvedbo rekonstrukcije lokalne ceste Lovski dom-Gruškovec. Foto: arhiv Občine Cirkulane Pogodbi so podpisali (z leve): direktor podjetja Geodrill Miran Juuan, županja Antonija Zumbar in predstavnik Cestnega podjetja Ptuj Miran Turk Okoli 2.770 metrov dotrajane ceste v Gruškovcu bodo preplastili, modernizacija pa predvideva še lokalne sanacije spodnjega ustroja, ureditev odvodnjavanja in stabilizacijo brežine. Dela se bodo začela v začetku prihodnjega meseca, končala pa avgusta. V cirkulanski občini je sicer okoli 135 kilometrov lokalnih cest in javnih poti, od tega jih je okoli 20 kilometrov še v makadamski izvedbi. Izvajalca del za sanacijo gruškovske ceste so izbrali na podlagi javnega razpisa po postopku naročila male vrednosti na portalu javnih naročil. Naročilo so razdelili v dva sklopa; rekonstrukcijo ceste in sanacijo brežine. Najugodnejši ponudnik za modernizacijo ceste je bilo Cestno podjetje Ptuj, dela bo izvedlo za 182.966 evrov z DDV. Brežino bo za 51.455 evrov z DDV saniralo mariborsko podjetje Geodrill. Skupna vrednost investicije tako znaša skoraj četrt milijona evrov, na občini bodo zanjo koristili sredstva po 23. členu ZFO. (EM) Kidričevo • Največji namakalni sistem v državi Z vodo iz Drave bi zalivali 1.500 hektarjev površin Vodstvo občine Kidričevo si je zadalo cilj, da na poljih, ki se raztezajo na Dravskem polju, uredijo namakalni sistem, ki bi bil največji v državi. Zajemal bi območja Starošinc, Stražgonjce in Lovrenca, kasneje tudi Apač. Prvi preizkus k uresničitvi tega ambicioznega načrta so uspešno prestali. Zbrali so dovolj soglasij lastnikov zemljišč, da lahko začnejo nadaljnje postopke. „Namakalni sistem bi gradili na komasacijskih območjih Dravsko polje 1, 2 in 3. Zbrali smo podpise kmetovalcev za 800 hektarjev površin, s Skladom kmetijskih zemljišč smo dogovorjeni za 250 hektarjev. Za namakanje je zainteresirana tudi Perutnina Ptuj, ki ima v najemu Skladova zemljišča. Trenutno imamo zbranih soglasij za 1.100 hektarjev. Računamo, da bi sistem gradili na 1.500 hektarjih, toliko je namreč potencialnih zemljišč, ki bi jih lahko opremili. To bi bil največji namakalni sistem v Sloveniji. Vodo za namakanje bi zajemali iz kanala reke Drave. Z državo se dogovarjamo, da bi zgradila glavni vod od kanala do lipe - križišča med glavno cesto Ptuj-Slovenska Bistrica in cesto za Cirkovce. Vse ostale veje sistema bi gradila občina. Prizadevali si bomo, da bi za projekt pridobili evropska sredstva. S pridobitvijo soglasij lastnikov zemljišč smo prvi korak uspešno izvedli. Državi smo dokazali, da je interes kmetovalcev za gradnjo sistema resno izkazan," je pojasnila Mojca Meško iz uprave Občine Kidričevo. Dodala je, da se občina loteva tudi zadnje zložbe zemljišč. Gre za komasacijo na območju Apač (Dravsko polje 4), za katero imajo od lastnikov pridobljene in overjene izjave. „V minulih desetih letih smo skomasirali 1.600 hektar- V ■ -.., jÄsmy Foto: MZ Gradnja namakalnega sistema na Dravskem polju na območju kidričevske občine bi stala okoli deset milijonov evrov. Po besedah župana Antona Leskovarja naj bi država zgradila temeljni vod od kanala do lipe, kar bi veljalo okoli dva milijona evrov. Zneski so orientacijske narave. jev. Ko bo izvedena zložba v Apačah, bo na območju naše občine 1.800 hektarjev komasiranih kmetijskih zemljišč. Naš cilj je, da bi bila večina teh zemljišč v prihodnosti opremljena z namakalnim sistemom. Tako komasacija kot namakanje za kmetijsko dejavnost pomenita veliko dodano vrednost: višja vrednost samega zemljišča, zanesljivost pridelave, večji donos ... Na občini smo mnenja, da bo v prihodnosti brez namakanja vedno težje kmetovati. Nekatere večje kmetije so v gradnjo namakalnih sistemov šle že same," je razložila Meškova. Župan Anton Leskovar pa je povedal, da je glede na dosedanje pogovore država za gradnjo sistema zelo zainteresirana. Mojca Zemljarič torek • 18. junija 2019 Podravje Štajerski TEDNIK 5 Ptuj • Odstranjene počene kamnite obloge Začela se je sanacija peš mostu Uporaba ptujskega peš mostu kot intervencijske poti je pustila resne poškodbe. Že nekaj krat je bilo treba zamenjati počene kamnite obloge. Zdaj se je občina lotila sanacije, ki bo celovita. Kaj vse bodo urejali in kakšen bo peš most? Da bo zaradi vožnje po peš mostu ta na delih, kjer so betonske plošče, poškodovan, je bilo jasno že prvi teden po zapori starega mostu čez Dravo. Ko se je država lotila več kot leto dni trajajoče sanacije, je z občino sprejela dogovor, da se kot interventna pot za promet uporablja peš most. Kdo vse to pot lahko uporablja, je bilo jasno določeno. A ker je prejšnje vodstvo občine samostojno sprejemalo odločitve in širilo krog uporabnikov, Direkcija za infrastrukturo ni bila pripravljena prevzeti celotnega bremena sanacije peš mostu. Občina je sicer nekajkrat naročila zamenjavo popokanih betonskih plošč, a so se konstantno pojavljale nove težave. Na celovito rešitev smo tako čakali skoraj leto dni; od lanskega poletja, ko je bil namenu predan prenovljen dravski most. Pred nekaj dnevi se je v sklopu projekta Ureditev kolesarskih povezav v naselju Ptuj - odsek 1 kot nadaljevanje začetega projekta v letu 2018 končno začela temeljita sanacija peš mostu. Rekonstrukci- Ormož • Občina prodaja staro šolo, ki jo je kupila Stari hram učenosti čaka na vlagatelja Občina Ormož je pred dvema letoma uveljavila predkupno pravico pri prodaji stare šole na Svetinjah iz stečajne mase gradbinca IGD Holermuos, objekt pa sedaj prodajajo. Občinsko vodstvo želi najti kupca, ki bo prenovil objekt in vzpostavil bu-tični hotel. Župan Danijel Vrbnjak pravi, da je interes za nakup stare šole velik. Več kot 130 let star objekt na Svetinjah je občina kupila za okoli 50.000 evrov pred dvema letoma. Sedaj ga prodaja po izklicni ceni 54.623 evrov. Ponudbe zbirajo do 4. julija. Najkasneje do tega datuma morajo udeleženci, ki bi radi sodelovali v postopku javnega zbiranja ponudb, plačati varščino v višini 10 % izhodiščne cene, opraviti obvezen ogled nepremičnine ter pravočasno oddati popolne ponudbe. »Interes je zelo velik, to bo zagotovo prodano,« je prepričan župan Danijel Vrbnjak. Najvišja cena ne bo edino merilo, želijo butični hotel Objekt se skupaj z zemljiščem prodaja po načelu videno-kupljeno, pri izbiri ponudnika pa ne bo odločala samo najvišja cena, pač pa tudi poslovni načrt, iz katerega bo razvidna skladnost poslovnega načrta s cilji prodajalca. Občina namreč vidi v obnovi objekta, ki leži na atraktivni turistični točki sredi ljutomersko-ormoških goric v kraju Svetinje na območju Destinacije Jeruzalem, poslovno turistično priložnost. Cilj občine je, da bo objekt namenjen razvoju turizma z vzpostavitvijo turističnih kapacitet s čim višjo kategorijo, kajti problem celotne desti-nacije je pomanjkanje nočitvenih kapacitet. Razmerje med kriterijema je 50:50. »Želimo imeti ponudnika, ki bo objekt kupil in bo v roku treh let od podpisa pogodbe pridobil uporabno dovoljenje za hotelsko ponudbo z najmanj 4 zvezdicami. Želimo dobiti butični hotel,« je jasen Vrbnjak. Če kupec v določenem roku ne bo pridobil uporabnega dovoljenja, bo občini moral plačati pogodbeno kazen v višini 70 % kupnine, je med drugim razvidno iz razpisne dokumentacije. Monika Horvat ja se bo izvedla na podlagi podpisane gradbene pogodbe s podjetjem Javne službe Ptuj. Mestna občina Ptuj se je prijavila na javno povabilo za sofinanciranje operacij traj-nostne mobilnosti z mehanizmom Trenutno so na eni strani mostu kamnite obloge odstranjene. Počenih plošč je bilo ogromno. Ob izgradnji so bile namenjene hoji, nikakor ne redni vožnji z vozili, še najmanj tovornjaki, kombiji ... CTN in si zagotovila velik delež sredstev. Vrednost investicije po pogodbi znaša 82.597 evrov z davkom. Sofinanciranje s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj znaša 43.329 evrov, 10.832 evrov bo delež države, lastna sredstva občine pa 28.435 evrov. „V sklopu rekonstrukcije bodo zamenjane in sanirane kamnite talne obloge, zamenjani dotrajani elementi za odvodnjavanje in delno sanirana asfaltna površina na celotni dolžini objekta. Investicija bo predvidoma končana do avgusta letos," so pojasnili na Mestni občini Ptuj. Očitno pa na občini še niso vrgli puške v koruzo in še vedno upajo, da bodo iztržili kak del sredstev. Skupaj z DRSI bodo namreč te dni izvedli pregled poškodovanosti mostu zaradi uporabe intervencijske poti v času zapore starega dravskega mostu, z določitvijo morebitnih ustreznih dodatnih ukrepov sanacije. Dženana Kmetec Promocijsko sporočilo Video klic kot rešitev številnih zagat Video klic nas spremlja na vsakem koraku, tako v zasebnem, kot na poslovnem področju. Z njim lahko mno-gokatero težavo razrešimo hitreje, mnogo lažje in učinkoviteje. Ker se v NLB tega zavedajo, želijo strankam rešitve ponuditi v trenutku, ko jih potrebujejo, kjer jih potrebujejo, in na način, ki jim najbolj ustreza. Že dve leti so edina slovenska banka, ki ponuja video klic 24 ur na dan, vse dni v letu - tudi prek mobilnega telefona. »Ker v NLB želimo z našimi storitvami strankam olajšati poslovanje kjerkoli in kadarkoli, jih vseskozi nadgrajujemo in izpopolnjujemo ter na ta način izboljšujemo uporabniško izkušnjo,« pripoveduje Jurček Hlastec. Nadaljuje, da je NLB prva banka v Sloveniji s kontaktnim centrom, kjer bančni svetovalci 24 ur na dan, vse dni v letu svetujejo strankam in na pomoč priskočijo tudi takrat, ko so v poslovalnicah luči že ugasnjene. Strankam pomagajo bodisi prek telefona na (01) 477 20 00, bodisi prek spletnega klepeta kot tudi prek video klica. Ravno slednji je maja praznoval že dve leti svojega obstoja, v vsem tem času pa je pomagal številnim zadovoljnim uporabnikom. In kdo uporablja video klic za bančne storitve? Banke, ki so uvedle to možnost, so dejansko presenečene, da so ciljna skupina vse stranke, ne glede na starost, spol ali soci-alno-ekonomski status. Hlastec pa pravi, da »je video klic zelo zanimiv predvsem za stranke, ki so v tujini za kratek čas na dopustu ali službeni poti, za starše z majhnimi otroki kot tudi za šoferje in trgovske potnike, ki so večinoma zdoma.« Video klic pa je prav tako velikokrat najboljša povezava s svojo banko za študente in zaposlene, ki delajo v tujini, kot tudi za stranke, ki v poslovalnice ne morejo priti v delovnem času zaradi drugih razlogov, na primer zdravstvenih težav, vremenskih razmer, službenih odsotnosti. »Takšna je zgodba gospe, kije bila v bolnišnici dlje časa in na svojem računu ni imela nobenega pooblaščenca. S pomočjo sina se je prek mobilnega telefona povezala na video klic ter opravila plačilo računa in prenos denarja na sinov račun. Oba sta Jurček Hlastec, vodja NLB Poslovalnice Prešernova na Ptuju bila kolegom v NLB Kontaktnem centru zelo hvaležna,« nam zgodbo uporabnice zaupa Hlastec. Video klic tudi ob prisotnosti tolmača za gluhe in naglušne Video klic, ki 365 dni v letu, 24 ur na dan omogoča opravljanje osnovnih bančnih storitev in svetovanje na daljavo, bodo v NLB letos še nadgradili. Z veseljem in ponosom so namreč podprli projekt Gledali- ški tolmač, s katerim si Društvo gluhih in naglušnih Ljubljana prizadeva gledališča približati gluhim. V okviru slednjega pa se bodo v banki s tolmačem, ki bo enkrat tedensko za dve uri prisoten pri video klicu, tudi sami približali gluhim in naglušnim. »Tudi mi si namreč želimo, da bi bili gluhi enakovredno vključeni v svet slišečih, zato bomo, poleg dodatne storitve video klica, zanje organizirali še delavnice finančnega opismenjevanja,« z lepo gesto zaključi sogovornik. Foto: DK Foto: MH 6 Štajerski V središču torek • 18. junija 2019 Markovci •Kopica svetniških vprašanj in pomislekov okrog doma upokojencev (Pre)draga parcela, dvomljiv investitor, pr Najbolj vroči del nedavne seje markovskega občinskega sveta seje tokrat nanašal na nakup zemljišča za izgradnjo doma upokojence Uroš Mohorko Meglic je znova problematiziral način, kako se je občina lotila gradnje tega doma in poudaril, da še vedno ne vedo, kdo bo dom zgradil, kolikšen del bo pravzaprav prispevala občina, še posebej pa ga je zbodel dokument (DIIP) za nakup zemljišča za dom upokojencev) z grafičnim prikazom, kakojjj^j^iom izgledal. »Kdo, za vraga, si bo lahko privoščil nadstandardni dom?!« Očital je, da ne gre za navadni, temveč za nadstandardni dom, ki bi si ga lahko le malokdo privoščil. Po pctminutncm odmoru svetniki r pogojno potrdili tudi D11P Predno so svetniki odločili, ali bodo potrdili dokumentacijo za nakup zemljišča, je Peter Majcen župana prosil za petmi-nutni odmor »za neformalni pogovor pred pomembno odločitvijo«. Župan pa jim je pred tem še zažugal: »Govoril sem z lastniki tega zemljišča in oba sta rekla, da ne bosta več čakala ter da bosta šla na trg in parcelo prodala. Če želimo dobiti novo zemljišče, bomo morali spremeniti OPN, prepričati vsa ministrstva in dobiti primerno parcelo, vendar je v središču naše občine ni več...« Po odmoru so nato svetniki s sedmimi glasovi za dokument vendarle potrdili, in sicer z zahtevo, da se iz DllP-a izvzame oblika oz. videz objekta. Foto: Arhiv Občine Markovci »Če bomo govorili o približno takšnem domu, kot je predstavljen, kdo, za vraga, pa si ga bo lahko tukaj privoščil?! Po mojem nihče, ker oskrba v takšnem domu zagotovo stane od 1.200 evrov naprej. Moti me tudi, da je za večmilijonsko investicijo pripravljena samo ena idejna zasnova. Župan, mogoče bi bilo dobro, da bi stopili med občane in vprašali, za kakšen dom so oni. Verjemite mi, da je v Prvencih večina proti takšnemu domu, kot je ta v dokumentu. Potreba za izgradnjo doma je, vsi smo za to, da se zgradi, pa vendar ne takšen dom, kot nam je dejansko predstavljen. Na ravni strehi drevesa, mah, les ... To je zagotovo dražje od klasične strehe ...« Hedvika Rojko je prav tako izrazila bojazen, da bi starejši kljub izgradnji doma še naprej starost preživljali v hrvaških domovih, kjer je cena bivanja tudi za polovico nižja. »Če bo to nadstandardni dom in je zasebni investitor, bo cena bivanja res od 1.200 evrov naprej ... Kdo si bo to lahko plačal?!« Dvomi okrog investitorja Idejna zasnova (DIIP) je med drugimi zmotila tudi Daniela Korošca, ki je očital, da je dokument pomanjkljivo in slabo pripravljen, brez dlake na jeziku pa se je tudi tokrat obregnil ob domnevnega investitorja, ki naj bi dom zgradil: »Malo sem presenečen, da občina izbere nekoga, ki je blokiran in spada med davčne neplačnike ... Sicer ne vem, v katerem obdobju Po mnenju Gregorja Zmazka (levo) je med drugi očitala, da gre za preveč nadstandardni dom, ki s Juršinci • Širitev doma upokojencev znova prestavljena Tokrat se je zapletlo pri gradbenem dovoljenju V Domu upokojencev Ptuj niso pričakovali zapletov pri gradbenem dovoljenju in jih tudi ne morejo komentirati, saj uradnega dopisa z upravne enote še niso prejeli. Občina juršinci je investitorju medtem za polovico znižala višino komunalnega prispevka. Projekt širitve doma upokojencev v Juršincih na poti do realizacije še kar spremljajo težave. Najprej se je Občina skoraj leto dni usklajevala z Direkcijo za vode glede sprememb občinskega prostorskega načrta. Kot smo že poročali, obstoječi prostorski načrt dodatne gradnje na območju, kjer stoji dom upokojencev, namreč ni dopuščal, zato so bile potrebne spremembe, ki pa so jih zaradi poplavnega območja morali potrditi na direkciji. Namesto običajnih poplavnih študij za stoletne vode so tako morali izdelati študijo za petstoletne vode, prejeli so omejitvene ukrepe, po katerih morajo postaviti protipoplavni nasip, jih vpisali v OPN in zanj končno dobili soglasje. Zadnja ovira, ki jo je moral investitor, Dom upokojencev Ptuj, pod katerega spada juršinska enota, še odstraniti, je pridobitev gradbenega dovoljenja, potem pa se dela lahko končno začnejo. Tako Jožica Šemnički, direktorica ptujskega doma upokojencev, kot Alojz Ka-učič, juršinski župan, sta pričakovala, da je gradbeno dovoljenje samo še formalnost, ki naj bi bila po prvotnih informacijah urejena že konec maja, zaradi preobilice dela ptujske upravne enote (UE) oziroma njenega oddelka za okolje in gradbene zadeve pa šele junija. Odpraviti je treba vsebinske pomanjkljivosti Zdaj, kot kaže, v zraku visi tudi junij; ko smo se namreč na UE po- zanimali, kako daleč je postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja za širitev juršinskega doma upokojencev, nam je vodja oddelka Marija Kumer povedala, da bo moral investitor najprej odpraviti vsebinske pomanjkljivosti. »Trenutno se izvaja posebni ugotovitveni postopek, in sicer se presoja vsebinska popolnost vloge. O ugoto- vljenih vsebinskih pomanjkljivostih bomo obvestili investitorja in ga pozvali k njihovi odpravi, šele potem bomo lahko odločali o zahtevku.« Kot je povedala Jožica Šemnički, z zadevo še niso seznanjeni. »Zato tudi ne morem komentirati, za kakšne vsebinske pomanjkljivosti gre v naši vlogi. Ne ostane nam Najprej bo treba odpraviti vsebinske pomanjkljivosti, šele potem bo investitor dobil gradbeno dovoljenje. drugega, kot da počakamo na uradni dopis z upravne enote in zahtevano čimprej uredimo, saj je res že skrajni čas, da se gradnja začne.« Investitorju za polovico znižali komunalni prispevek Na izgradnjo prizidka k juršin-skemu domu upokojencev komaj čakajo tudi v občini Juršinci, saj širitev ocenjujejo kot veliko dodano vrednost. Zato so storili vse, kar je bilo v njihovi moči, da bi lahko gradnja čimprej stekla. »Prilagodili smo prostorske načrte in uskladili vse druge občinske akte. Na zadnji, dopisni seji občinskega sveta smo se tudi odločili, da investitorja oprostimo plačila polovice komunalnega prispevka,« je povedal Alojz Kaučič: »To smo storili zaradi izjemnega pomena tega projekta za našo občino, ki prinaša nova delovna mesta, razvoj in prepoznavnost občine, omogoča večjo skrb za starejše ter zvišuje raven kakovosti življenja na našem območju. Izračun komunalnega prispevka znaša 22.932,12 evra, investitor pa bo zdaj zanj plačal le 11.466,06 evra.« Senka Dreu Slovenija • Novost v šolstvu Brezplačne knjige za drugošolce Od septembra 2017 so knjige za prvošolce strošek, ki ga krije država. V prihodnjem šolskem letu, 2019/2020, pa bo učno gradivo brezplačno tudi za učence drugih razredov. Cilj je vsem učencem prve triade zagotoviti brezplačne učbenike. Pravilnik o upravljanju učbeniških skladov je spremenjen. Šolskemu ministrstvu je uspelo zagotoviti dodatna sredstva, s katerimi lahko brezplačna učna gradiva od jeseni naprej omogočijo tudi učenkam in učencem drugega razreda osnovnih šol in ne le več prvošolcem. „Doslej so gradiva brezplačno prejeli le prvošolke in prvo-šolci, z dobrim dodatnim milijonom evrov sredstev za učbeniške sklade pa smo lahko to pravico razširili. V prihodnjem šolskem letu je tako v celoti na voljo pet milijonov evrov, pri čemer so pomembna novost tudi sredstva v višini 300.000 evrov, ki jih namenjamo za interaktivna oz. digitalna gradiva. To je tudi eden od ukrepov, s katerimi urejamo problematiko težkih šolskih torbic, na katero so nas otroci in starši že večkrat opozorili," so pojasnili na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Pravilnik sicer ne določa fiksne finančne vsote za učna gradiva za posamezni razred. Šole in učitelji so avtonomni v izboru učnih gradiv, predloge kompletov pripravijo šole in jih dokončno potrdijo v sodelovanju s starši, ki se morajo strinjati s končno ceno kompletov. (DK) Foto: SD torek • 18. junija 2019 V središču Štajerski 7 eveč nadstandardni objekt ... v. Svetniki so izrazili kopico pomislekov, ob tem pa zatrdili, da niso proti gradnji doma. ■ _ _ _ Foto: MH im sporna parcela, kjer naj bi gradili dom. Uroš Mohorko Meglič in Hedvika Rojko pa sta >i ga bo lahko le malokdo privoščil. je to točno bil. Poleg tega sem na vse možne načine iskal reference tega podjetja, vendar nisem našel nobenih podatkov.« Zmazek: »DIIP za nakup zemljišča ni potreben!« Da idejni dokument za nakup zemljišča sploh ni potreben, pa je navrgel svetnik Gregor Zmazek: »Ne bom soglašal s tem dokumentom, kajti pozanimal sem se pri strokovnjaku, ki mi je povedal, da, prvič, ta DIIP ni popoln in je v nasprotju z zakonom, saj manjka analiza stroškov in koristi, ter drugič, da DIIP za nakup zemljišča sploh ni potreben. Jasno razvidno je, da je narejen zelo na hitro in površno z ogromno slovničnimi in tipkarskimi napakami. Prav tako pa se mi ne zdi prav, da se v tem dokumentu za nakup zemljišča opisuje gradbena investicija z lastnostmi, ki jih občani ne podpirajo.« Po mnenju Zmazka je sporna tudi parcela, kjer naj bi se dom gradil: »Sam sem mnenja, da to zemljišče ni primerno za dom upokojencev, saj ni možnosti razširitve. Preveč je omejena s štirimi Promocijsko sporočilo Kako si je Jerneja Bombek zagotovila vedno svež zrak v hiši? Odločila se je za vgradnjo decentralnega prezračevalnega sistema LUNOS »Živimo v 17 let stari montažni hiši in s plesnijo nikoli nismo imeli težav, a se mi je vedno zdelo, da prostori niso dovolj prezračeni in zrak ni dovolj svež,« pogovor začne Ptujčanka Jerneja Bombek, ki je težave s slabim prezračevanjem rešila tako, da je dala letos poleti v hišo vgraditi decentralni prezračevalni sistem Lunos. Takoj po vgradnji prezračevalnega sistema Lunos je v svoj dom poklicala predstavnike podjetja, da bi se jim zahvalila za kakovostno storitev, strokovno montažo prezračevalnega sistema. Navdušena je bila nad tem, kako hitro je vse potekalo, kako prijazni so bili monterji, ki so za seboj celo pospravili, in nad diskretno lepim dizajnom decentralnega prezračevalnega sistema. »Všeč mi je, ker je bele barve in popolnoma nevpadljiv. Obiski še opazili niso, da smo sploh naredili kaj novega,« pravi sogovornica. Medtem ko učinek decentralnega prezračevalnega sistema v toplejših dneh še ni bil tako opazen, je bilo v hladnejših dneh hitro občutiti razliko. Temperatura v prostoru je stabilna in prijetna, zrak pa v vsakem trenutku svež, ne da bi bilo treba odpirati okna, pri čemer bi se izgubljala toplota. »Zelo sem zadovoljna, zrak je veliko čistejši,« poudari Jerneja Bombek. »Dobila več, kot sem pričakovala« Jerneja se je za decentralni prezračevalni sistem Lunos odločila iz več razlogov; v bivalnih prostorih je želela družini zagotoviti dovolj svežega zraka, na odločitev pa sta po membno vplivala tudi mož in sin, ki imata oba težave z alergijami. »Pred vgradnjo prezračevalnega sistema, kadar je bilo v zraku veliko cvetnega prahu, sploh nisem mogla zračiti hiše, sicer bi se obema stanje zelo poslabšalo, alergijska reakcija bi bila še hujša. Zdaj teh težav ne pozabite na prezračevanje poskrbite za svoje zdravje odvečno vlago in plesen prihranite pri ogrevanju ffco sklad lavni sklad 20;^ubvenc ija Eko sklada Lunas Modro prezračevanje za zeleno prihodnost. www.lunos.si Decentralni prezračevalni sistem Lunos zrači in v prostor dovaja čist zrak, ne da bi bilo kadarkoli sploh treba odpreti okna. cestami, posledično je manj možnosti za vključevanje v naravo.« Pomanjkljiva dokumentacija z (nepotrebnim) opisom videza objekta je zbodla tudi Zvonka Črešnika, ki pa je obenem hitel pojasnjevati: »Sicer pa danes ne potrjujemo oblike objekta, ampak velikost zemljišča.« Župan: »Govoriti o ceni bivanja v domu je nesmiselno!« Župan Milan Gabrovec je odvrnil, da je o ceni bivanja in samem izgledu objekta preuranjeno govoriti: »Mi samo potrjujemo zemljišče, tako da dokument nima nobene povezave z objektom. To je le idejna zasnova. Kako bo dom dejansko izgledal, pa bo dorečeno v razgovoru s projektantom in tistim, ki bo nosil glavnino investicije. Da je v tem dokumentu nekje omenjena beseda nad-standardni, še ne pomeni, da bo zato drag. Investitor ne določa cene oskrbe, pač pa država. Tako da sedaj govoriti o ceni bivanja in nadstandardu je povsem nesmiselno. Mi smo samo dolžni omogočiti, da imamo v naši bližini čim 25,50 evra za odkup m2 zemljišča Svetniki so imeli na mizi tudi sklep o nakupu zemljišča za potrebe doma za upokojence, kjer je Daniel Korošec izrazil pomislek glede kupnine: »Občina je naročila dve cenitvi tega zemljišča, po prvi cenitvi sta obe zemljišči skupaj vredni 161.150 evrov, po drugi cenitvi pa sta vredni 165.000 evrov. Tudi lastnica je naročila cenitev, ki znaša okoli 450.000 evrov. Moje mnenje je, daje skoraj 200.000 evrov več od cenitve zemljišča, ki jo je naročila občina, preveč, ker ga bo treba še komunalno urediti.« Župan Gabrovec je pojasnil, daje po cenitvah najvišja cena znašala 35 evrov za kvadratni meter, najnižja pa 10 evrov. »Če primerjamo razliko med najvišjo cenitvijo, bi bila parcela vredna več kot 520.000 evrov, danes pa jo kupujemo za okoli 340.000 evrov. Razlika je več kot 200.000 evrov od tistega, kar sta lastnika želela imeti. Naredil sem vse, da sem dosegel realnejšo ceno in mislim, daje dogovorjena cena s 35 evrov na 25,50 evra za kvadratni meter velik uspeh.« več stvari, ki jih potrebujemo za normalno življenje.« Odvrnil je še, da bo za storitve institucionalnega varstva v načrtovanem domu poskrbel Dom upokojencev Ptuj, s katerim imajo podpisano pismo o nameri. Začudil se je tudi ob pomisleku, da je večina krajanov proti takšnemu domu: »Dom upokojencev je ena največjih, tudi ena najdražjih investicij, vendar prinaša veliko pozitivnega. Vsi ljudje, ki bodo iskali dom v naši občini, bodo prostor tudi dobili. Danes pa nekateri gredo na Ptuj, celo v sosednjo Hrvaško.« Po prepričanju župana je idejni dokument osnova za začetek vsake investicije. Glede zemljišča, kjer naj bi stal dom, pa je poudaril: »Osem let je trajalo, da je ta nakup zemljišča za gradnjo doma končno na dnevnem redu občinskega sveta! To zemljišče je trenutno tudi edino v občini, ki je v občinskem prostorskem načrtu že opredeljeno za tovrstno gradnjo.« Monika Horvat Lunos Najboljši prezračevalni sistem za novogradnje in sanacije PE Ljubljana www.lunos.si nimamo več, saj posebni filtri prezračevalnega sistema ne prepuščajo cvetnega prahu. Zadržijo ga zunaj, hišo pa oskrbijo s čistim zrakom. Medtem ko sem pred nakupom še dvomila, ali je decentralni prezračevalni sistem Lunos res tisto, kar potrebujem, vam lahko zdaj povem, da sem s tem nakupom dobila več, kot sem pričakovala.« Nad I novo pridobitvijo so navdušeni J vsi člani družine. Tisoč in ena prednost Prednosti prezračevalnega sistema Lunos, ki so prepričale tudi Jer-nejo, je več. Poleg tistih, o katerih se največ govori, ji pride prav ta, da lahko ponoči na sistemu v spalnici izklopi lučke, da je ne motijo. »Sistem nemoteno deluje naprej, le lučke se ugasnejo. To je res super pogruntavščina! Prav tako mi je všeč, da je v notranjih prostorih manj mrčesa ter da pri prezračevanju ni treba ustvarjati prepiha. O decentralnem prezračevalnem sistemu Lunos vam res lahko povem le dobre stvari.« Centralni prezračevalni sistemi se nikakor ne morejo primer- jati z njim, je prepričana. »Že zato, ker za vgradnjo decentralnega sistema ni treba 'razkopati' vse hiše, saj je njegova uporaba bistveno preprostejša, takšno je tudi vzdrževanje.« Kaže, da Jerneja govori iz izkušenj; zaupala nam je namreč, da se je njen brat v nasprotju z njo odločil za centralni prezračevalni sistem. »Pri centralnem sistemu se cevi sčasoma zamašijo oziroma zamastijo. Takrat jih je treba celovito očistiti, to je moral storiti tudi moj brat. Kajpak sočustvujem z njim, ima dodatno delo in stroške, a sem obenem presrečna, da se meni s tem nikoli ne bo treba ukvarjati. Pri decentralnem prezračevalnem sistemu Lunos je treba le vsake toliko časa očistiti filtre, kar je malenkost,« zaključi Jerneja, ki si ne predstavlja več, kako bi bili v hiši brez decentralnega prezračevalnega sistema. Ločite decentralni prezračevalni sistem od centralnega? Decentralni prezračevalni sistem z rekuperacijo je ob pravilni razporeditvi elementov v resnici podoben centralnemu sistemu, le da ga je v primerjavi s slednjim bistveno lažje vgraditi v bivalne prostore. Centralni sistem namreč deluje prek cevi, zaradi česar se lahko vgrajuje le v fazi gradnje, je drag za vzdrževanje, potraten pri obratovalnih stroških, in če prezračevalnih kanalov ne čistimo redno, je tudi problematičen za zdravje. Z vgraditvijo decentralnega sistema Lunos takšnih težav ni, kar je njegova velika prednost. Danes se odločite zanj, jutri ga lahko že imate. Foto: MH 8 Štajerski Kmetijstvo torek • 18. junija 2019 Slovenija, Podravje • Spremembe kmetijske zakonodaje na vladi predvidoma jeseni Vojna za en sam odstotek državne zemlje Pripombe na predlagane spremembe zakonodaje s področja kmetijske politike, ki so bile v dvomesečni javni razpravi, bodo na kmetijskem ministrstvu zdaj uskladili in za odločanje na vladi predvidoma pripravili do jeseni, po parlamentarnih počitnicah. V javni razpravi je s svojimi strokovnimi službami in kmeti aktivno sodeloval tudi ptujski kmetijsko gozdarski zavod (KGZ), ki je na to temo pripravil kar nekaj predavanj, posvetovanj in okroglih miz. Kot je povedal direktor Andrej Reber-nišek, so pripombe posredovali in uskladili s svojo matično organizacijo Kmetijsko-gozdarsko zbornico Slovenije. Na kmetijskem ministrstvu so na 22 javnih predstavitvah po vsej državi zbrali 43 pripomb in pobud. Čeprav se je javna razprava že končala, pa pogovori s posameznimi institucijami še vedno tečejo. Največ pripomb na dobo in podaljševanje zakupa Največ pripomb je letelo na dobo zakupa in podaljševanje zakupnih razmerij, pa tudi na vrstni red pri nakupu in zakupu zemljišč v državni lasti. Posebej pri zakupni dobi in podaljševanju zakupa je v času razprave prihajalo do težkih besed in do izrazite bipolarnosti med stališči. Na eni strani tako stojijo velika kmetijska podjetja in z njimi Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij, na drugi pa kmetje z nevladnimi kmetijskimi organizacijami. Velika kmetijska podjetja, ki imajo v dolgoletnih zakupih večino državnih 4ff A - * t S S«*? -iSsaP^ív V ÍPí i vi vwjFTfíiÉBS^V!1 flpnMjKSfHEHffif pj r» JLA \ S^in^rr'- — ..........." 3* Ial^%¡L¡r-Y________r- «¡w^n-. ......"5 r - i- ; : i. " ... |¿üíaasii Foto: CG kmetijskih zemljišč, namreč ostro nasprotujejo kakršnemukoli zmanjšanju obsega zakupa, medtem ko kmetje zahtevajo še višje zmanjševanje od predlaganega, in sicer 30-odstotno zmanjšanje zakupa na vsakih deset let oz. ko se iztečejo najemne pogodbe. Predlog nove kmetijske zakonodaje namreč velikim podjetjem uvaja maksimalni zakup državnih zemljišč na sto hektarjev, sklad pa bi na ta način iz naslova zmanjšanja pravice do zakupa v prihodnjih treh desetletjih pridobil 4.100 hektarjev, ki bi jih lahko dobili kmetje, vendar je zanje ta postopek predolg, saj pravijo, da ne bodo zmogli čakati toliko let, da pridejo do novih obdelovalnih površin. Nekdo je moral zagristi v to kislo jabolko Na predstavitvi pripomb in pobud v zvezi s predlaganimi spremembami je kmetijska ministrica Aleksandra Pivec znova poudarila, da pri ukrepu zmanjševanja zakupa nikomur ne odvzemajo pravice do zakupa kmetijskih zemljišč. »Vendar iz študije biotehniške fakultete izpred dveh let izhaja, da ob trenutnem stanju posestne strukture kmetijskih gospodarstev in ob nespremenjeni vlogi sklada ne moremo doseči večjega napredka v slovenskem kmetijstvu.« Pivčeva se zaveda, da gre za občutljivo tematiko, ki smo se je v preteklosti raje izogibali kot reševali, vendar je napočil čas za ukrepanje, saj mora nekdo ugrizniti tudi v to kislo jabolko. »Gre za zgolj 4000 od skupnih pol milijona skladovih zemljišč!« »Predlagane rešitve gotovo niso optimalne, so pa podlaga za nadaljnje pogovore in pogajanja, ki nas bodo, upam, pripeljali do nekega sporazuma, ne pa do ideološke vojne med velikimi kmetijskimi podjetji in kmeti, saj je to zadnje, kar si želimo. Ne nazadnje gre za 4.000 hektarjev od skupnih pol milijona hektarjev državnih kmetijskih zemljišč, ki ne smejo biti razlog za tako ostre reakcije, kot so grožnje o zmanjšanju samooskrbe in prehranske varnosti Slovenije. Vendarle je govora o zgolj enem odstotku v skupni izmeri kmetijskih zemljišč. Gre torej za postopen in dolgotrajen proces, ki se ga lotevamo po majhnih korakih, v tem času pa bodo imela podjetja možnost, da se prilagodijo in prestrukturirajo svojo proizvodnjo. Ne moremo vsega gledati zgolj skozi ekonomske kazalnike, podpreti moramo dualno strukturo slovenskega kmetijstva in tudi razvojno usmerjenim srednje velikim kmetijam omogočiti dostop do kosa državnih zemljišč,« je še povedala Pivčeva. Pri prednostnem vrstnem redu za nakup je ministrstvo na tretjem mestu predlagalo sklad stavbnih zemljišč, upoštevajoč pripombe pa bodo zdaj pred njim poleg solastnika še kmeti mejaši, zakupniki mejaši in zakupniki kmetijskih zemljišč. Pri prednostnem vrstnem redu upravičencev pri zakupu je ministrstvo na prvo mesto postavilo mladega kmeta prevzemnika, po novem bo tam mejaš, mejaš zakupnik ali zakupnik kmetijskega zemljišča. Senka Dreu Sp. Podravje • Težave kmetov pri novogradnjah Kdo je kmetu ukradel podeželje? Nerazumevanje okolja in ovire, s katerimi se soočajo kmetje, dajejo občutek, da podeželje ne pripada več kmetu - pridelovalcu hrane, ampak imajo interesi vseh drugih prednost pred njegovimi. Foto: splet Župani Spodnjega Podravja so na svojem zadnjem srečanju na Ptuju govorili tudi o problematiki gradnje kmetijskih objektov na območju svojih občin. Andrej Rebernišek, direktor KGZ Ptuj, jim je predstavil težave, s katerimi se zadnje čase ubadajo kmetje, ki želijo širiti svojo dejavnost, za to pa potrebujejo nove objekte. Prav pri pridobivanju soglasij pa se pogosto zatakne, saj naletijo na številne ovire in nerazumevanje okolja, v katerem delujejo, bodisi da gre za nasprotovanje posameznikov, ki imajo moč, akcije civilnih iniciativ bodisi za oviranje lokalne skupnosti. »Radi bi gradili hleve, a jih ne morejo, ker so prostorsko omejeni in ne dobijo gradbenih dovoljenj. Ni posluha zanje, niti v sredinah, ki so izrazito podeželske. Tudi vodstva občin mnogokrat ne kažejo razumevanja, saj sprejemajo odloke, ki v kot stiskajo prav kmeta, ki je zmeraj bil temelj življenja na podeželju. Zdi se, kot da podeželje ne pripada več kmetu - pridelovalcu hrane, kot da imajo interesi vseh drugih prednost pred njegovimi,« je bil zaskrbljen Rebernišek. Dodal je, da je v tujini drugače, saj sta tam kmet in njegovo delo spoštovana, hkrati pa izrazil željo po boljšem sodelovanju in podpori občin, predvsem pri urejanju zakonskih postopkov. Podravski župani so se strinjali s povedanim. Zavezali so se, da bodo pomagali odpravljati težave. SD Slovenija • Resolucija o razvoju kmetijstva Več pozornosti družinskim kmetijam Resolucija Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021je javno razpravo preživela brez večjih bušk, saj večina meni, da gre za dobro pripravljeno gradivo, ki potrebuje samo nekaj manjših popravkov. Potem ko je predlog resolucije Naša hrana, podeželje in naravni viri po 2021 javno razpravo preživel brez večjih bušk, saj večina meni, da gre za dobro pripravljeno gradivo, naj bi po zagotovilih kmetijske ministrice Aleksandre Pivec o njem z manjšimi popravki vlada odločala že julija. Svoja mnenja, pripombe in predloge glede resolucije je na ministrstvo naslovilo 26 predlagateljev; zdaj jih bodo preučili, pripravili dopolnitve in medresorsko uskladili. Pivčeva je zadovoljna, da jim je v resoluciji uspelo drugače pristopiti do pojma kmetijstva in obdelati tako področje pridelave in predelave kakovostne varne hrane, varovanja okolja in celovite obravnave razvoja podeželja, kar je bilo kot dobro prepoznano v javni razpravi. Največ pripomb na samooskrbo Največ pripomb na predlagano resolucijo je letelo na poglavje o samooskrbi: ta bi morala biti po njihovem bolj poudarjena in med glavnimi strategijami. Poleg tega želijo, da se več pozornosti nameni družinskim kmetijam, mladim prevzemnikov in tistim, ki kmetije predajajo. Po njihovem si večji poudarek zasluži ekološko kmetovanje, kakor tudi področja varovanja okolja, biotske raznovrstnosti in genskih virov. Na predstavitvi rezultatov javne razprave je Pivčeva izpostavila še dve pomembni temi, povezani z razvojem kmetijstva, in sicer nujnost učinkovitejšega povezovanja in sodelovanja vseh deležnikov razvoja podeželja ter zmanjševanje vse večjega konflikta med prebivalci urbanih naselij in podeželja. Kmetje so namreč pri razvoju danes pogosto onemogočeni ali pa je njihovo delo vsaj oteženo zaradi različnih civilnih iniciativ, ki nasprotujejo postavitvam hlevov in rastlinjakov. SD torek • 18. junija 2019 Izobraževanje Štajerski 9 Slovenija • Spremembe v srednješolskem izobraževanju Končno red: več pravic staršem dijakov in profesorjem Septembra lani je začel veljati pravilnik, po katerem starši polnoletnih dijakov brez njihovega soglasja niso imeli pravice do vpogleda v ocene, tudi opravičila so si dijaki, starejši od 18 let, lahko pisali sami. Zdaj se ločnica med polnoletnimi in mladoletnimi dijaki briše. Po le enem šolskem letu se spreminjajo še nekatere druge določbe: ponovno se uvaja stopnjevanje vzgojnih ukrepov, učitelj pa bo dijaku zaradi neprimernega obnašanja lahko prepovedal prisotnost pri pouku. Doslej je bilo to možno le, če je ogrožal življenja. Z novelo se urejajo različni sklopi: opravičevanje odsotnosti dijakov od pouka, vzgojno delovanje in možnost izključitve dijakov, posredovanje osebnih podatkov staršem polnoletnih dijakov in izredno izobraževanje. V začetku tega meseca je vlada obravnavala in sprejela predlog novele Zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju. „Ta med drugim izenačuje obravnavo mladoletnih in polnoletnih dijakov pri opravičevanju njihove odsotnosti od pouka ter staršem polnoletnih dijakov omogoča, da so seznanjeni s podatki o izobraževanju svojih otrok. Spreminjajo se tudi določbe o vzgojnem delovanju in o razlogih za izključitev dijakov," pojasnjujejo na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Z novelo se urejajo različni sklopi: opravičevanje odsotnosti dijakov od pouka, vzgojno delovanje in možnost izključitve dijakov, posredovanje osebnih podatkov staršem polnoletnih dijakov in izredno izobraževanje. Kot je znano, so po trenutno še veljavni zakonodaji polnoletni dijaki lahko sami opravičevali svojo odsotnost od pouka, mladoletnim pa so opravičila pisali starši. Po novem je obravnava vseh dijakov glede njihove odsotnosti od pouka enaka. S tem je ponovno uzakonjeno, da starši od šole lahko pridobijo osebne podatke o svojih otrocih v zvezi z izobraževanjem zaradi izvrševanja njihove zakonske dolžnosti preživljanja otrok v času izobraževanja. Po zakonu, ki ureja družinska razmerja, so namreč starši dolžni preživljati polnoletnega otroka do 26. leta, če se izobražuje. Starši imajo torej dolžnosti, ponovno pa tudi več pravic. Profesorjem v roke dva ukrepa: prepoved prisotnosti pri pouku in izključitev iz šole po četrtem ukoru Tudi na področju vzgojnega delovanja se obetajo spremembe; šola bo dijaka po doseženi polnoletnosti obravnavala enako, kot ga je obravnavala do takrat. „To pomeni, da bodo starši vključeni v postopke vzgojnega ukrepanja zoper polnoletnega dijaka," spremembe novele predstavljajo na pristojnem ministrstvu. Določba, ki bo gotovo v pomoč učiteljem, da bodo lahko vzpostavili primerne pogoje za delo v razredu, se nanaša na razloge za prepoved prisotnost pri pouku. Doslej se je dijaku prepovedala prisotnost pri pouku le v primeru, če je s svojim ravnanjem ogrožal svoje življenje ali zdravje oziroma življenje ali zdravje drugih oseb. Z novo spremembo je za prepoved dovolj neprimerno obnašanje, ki moti izvajanje pouka. Če dijak torej učitelja ne upošteva in kljub opozorilu ne preneha motiti pouka, ga ta lahko pošlje pred vrata. Po četrtem ukoru se dijaka lahko izključi iz šole. „Šole so namreč opozorile, da so z ukinitvijo stopnjevanja vzgojnih ukrepov v sedaj veljavni ureditvi vzgojni ukrepi izgubili na pomenu in učinku," pravijo na MIZŠ. Že ob sprejetju pravilnika pred letom dni so številni izrazili prepričanje, da se dijakom daje preveč pravic. Spremembe začnejo veljati z novim šolskim letom, torej septembra 2019. Dženana Kmetec Spodnje Podravje • Za čimuspešnejšo vključitev v življenje in delo Število otrok v šolah s prilagojenim vv programom narašča V osnovnih šolah s prilagojenim programom zadnja leta skokovito narašča število otrok. Večji vpis v prihajajočem šolskem letu beležijo v obeh šolah v našem bližnjem okolišu, in sicer v OŠ Stanka Vraza v Ormožu ter OŠ dr. Ljudevita Pivka na Ptuju. Potem ko so se v zadnjih letih v OŠ Stanka Vraza Ormož soočali z vse manjšim vpisom otrok, tamkajšnja ravnateljica Mojca Visenjak opaža, da zadnja leta število otrok narašča. Po za zdaj znanih podatkih bo ormoško šolo, kjer izvajajo dva programa (prilagojeni program z nižjim izobrazbenim standardom in posebni program vzgoje in izobraževanja), v novem šolskem letu obiskovalo 27 otrok; v tem letu jih je bilo vpisanih 22. Zato načrtujejo odprtje dodatnega oddelka: »Podatki kažejo, da se bo število otrok povečalo za približno tretjino. Treba pa je povedati, da učenci prihajajo tudi med šolskim letom, ko se izkaže, da na klasičnih šolah zanje program izobraževanja in vzgoje ni ustrezen.« Po besedah ravnateljice naraščanje števila učencev lahko pripišemo več razlogom: »Na naši šoli smo v tem šolskem letu oblikovali podporno skupino za otroke z motnjami avtističnega spektra oz. za njihove starše kot podporo pri poučevanju, vključevanju v družbo, navezovanju stikov z vrstniki s podobnimi težavami in podobno. Skupina je delovala uspešno, med drugim so se starši dveh otrok z motnjami avtističnega spektra odločili za vpis v našo šolo našo in ne v Center za sluh in govor Maribor, kjer imajo tudi oddelek za otroke z avtizmom.« K temu še dodaja večjo osveščenost in informiranje staršev, pa dneve odprtih vrat, ki jih na šoli organizirajo in tako širši javnosti predstavijo njihovo delo, metode in način učenja, strokovne delavce in drugo. Učitelji ne poznajo niti osnovnih značilnosti • •IV • in izobraževanja otrok z lažjo motno v duševnem razvoju S septembrom bosta prag prestopila tudi dva prvošolčka: »Veseli nas, da imamo tudi prvošolčke, saj je na ta način učencem že od zgodnjega razvoja omogočeno, da so vključeni v ustrezni program in imajo zagotovljene pogoje za njihov optimalni razvoj. Prvošolčki zadnja leta največkrat prihajajo iz samostojnega vrtca iz našega oko- Skokovit porast v zadnjih letih (Slovenija) 2015/2016 10.091 2016/2017 10.072 2017/2018 11.077 2018/2019 12.054 Število usmerjenih učencev v osnovne šole s prilagojenim programom Vsi učenci v OŠ Učenci v OŠ s prilagojenim programom Delež znotraj celotne populacije 2015/2016 170.683 10.091 5,91 % 2016/2017 175.176 10.072 5,75 % 2017/2018 179.186 11.077 6,18 % 2018/2019 183.892 12.054 6,55 % Delež otrok, usmerjenih v prilagojene in posebne programe, narašča, kar kažejo tudi podatki Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. V šolskem letu 2015/2016 je bilo med učenci vseh osnovnih šol v šole s prilagojenim programom vključenih 5,9 % otrok, v šolskem letu 2016/2017 5,7 %, v 2017/2018 slabih 6,2 %, v tekočem šolskem letu pa že 6,55 %. V omenjene šole se otroci lahko vključijo le na podlagi odločbe o usmeritvi, če tako presodi komisija za usmerjanje pri Zavodu RS za šolstvo. iz izkušenj lahko rečem, da je najučinkovitejše, če se staršem ne prikriva dejstev, da ima njihov otrok težave v razvoju,« pristavi sogovornica. Glede na šolski okoliš in število prebivalcev primerljivi z drugimi šolami Sicer pa so v eni najmanjših šol s prilagojenim programom v državi po njenih besedah po številu učencev glede na njim podobne velikosti šolskih okolišev povsem primerljivi: »Naš šolski okoliš sestavljajo samo tri občine (Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž), zato nas po številu otrok nikakor ne gre primerjati z večjimi šolami. Če samo pogledamo našo sosednjo ptujsko šolo - njihov šolski okoliš sestavlja kar 13 občin. Gre za zelo veliko razliko v šolskem okolišu.« Visenjakova ob koncu še poudarja, da je njihov glavni cilj spodbujanje tistega, v čemer so otroci dobri in kar znajo ter da se po končani šoli čim uspešneje vključijo v življenje in delo. Monika Horvat Ravnateljica OŠ Stanka Vraza Ormož Mojca Visenjak poudarja, da je ključnega pomena čim zgodnejše odkrivanje otrokovih težav in potreb. liša, otroci iz vrtcev, ki so priključeni šolam, pa se usmerijo po letu ali dveh, tudi več, ko se pokaže, da ne zmorejo rednega programa.« A prav v tem Visenjakova vidi največji problem, saj - kot je ugotovila v raziskavi v svoji magistrski nalogi, v katero je vključila 95 učiteljev treh vaških in treh mestnih šol iz ptujskega in ormoškega območja -, so učitelji v običajnih šolah zelo slabo opremljeni z znanji in ne poznajo niti osnovnih značilnosti in izobraževanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Prav čim zgodnejše odkrivanje otrokovih težav in potreb ter zagotavljanje ustrezne pomoči otroku in njegovi družini pa je ključno, saj se v nasprotnem primeru lahko pojavijo še različne vedenjske težave, slaba samopo-doba itd. Pri vključevanju otrok v šole s prilagojenim programom je treba veliko časa nameniti tudi staršem, ki težko sprejmejo, da je njihov otrok drugačen in potrebuje drugačno izobraževanje. »Vendar a M \\ á Tudi na OŠ Ljudevita Pivka število učencev narašča Na OŠ dr. Ljudevita Pivka na Ptuju se trenutno šola 105 učencev. Kot pojasnjuje ravnateljica Lidija Hameršak Marin, se število učencev iz leta v leto rahlo povečuje: „Za šolsko leto 2019/20 še nimamo podatkov, saj se učenci k nam vpisujejo na osnovi odločb Zavoda za šolstvo. Predvidevamo pa, da bo situacija podobna kot pretekla leta, se pravi rahlo povečanje. Vsako leto tudi nekaj učencev zaključuje izobraževanje pri nas, predvsem tisti učenci, ki dopolnijo starost 26 let, in tisti učenci, ki odhajajo v srednje šole." DK Foto: Arhiv šole Stanka Vraza Vir: MIZS Vir: MIZS Foto: CG Foto: CG 10 Štajerski Ljudje in dogodki torek • 18. junija 2019 Ormož • Pestro dogajanje v sklopu festivala Ormoško poletje 2019 Prvič festival vin Destinacije Jeruzalem Malo mesto je zavzelo Ormoško poletje 2019. V sklopu največjega dogajanja, ki ga prinaša poletje, se bo v Ormožu vse do konca julija zvrstilo čez 22 dogodkov, med njimi je bil v soboto organiziran prvič tudi poseben vinsko-glasbeni-kulinarični dogodek Festival vin Destinacije Jeruzalem Slovenija. ORMOŠKO POLETJE Mesto je zavzel festival Ormoško poletje 2019. Na različnih prizoriščih v Ormožu se v sklopu festivala odvija kup različnih dogodkov z zanimivimi vsebinami. Pestro dogajanje je organizator uvedel prvi junijski torkov večer na ormoškem grajskem dvorišču z monodramo Moje življenje z Almo Karlin. Dan zatem je potekala že tradicionalna dobrodelna prireditev OŠ Stanka Vraza Ormož, učenci pa so tokrat medse povabili tudi znane glasbene goste. Eden izmed vrhuncev letošnjega festivala pa je bil to soboto z začetkom ob 18. uri. V prostorih in na dvorišču Grajske pristave se je namreč odvijal poseben vinsko-glasbeni--kulinarični dogodek Festival vin Destinacije Jeruzalem Slovenija. si trgovci, pomembni gostinci ... Nekdaj smo imeli primat pri belih vinih - želimo si ga imeti ponovno, to je naš neskromni cilj. Enako si prizadevamo za sorto šipon, da ji damo ponovno slavo, kot jo je imela. Naj poudarimo, da je bila udeležba tako za vinarje kot obiskovalce brezplačna, prodaja vina (kozarček) je bila organizirana na bone. Cena bona je bila en evro, od česar bo dobilo nekaj tudi društvo vinogradnikov,« je povedala direktorica Javnega zavoda za turizem, kulturo in šport občine Ormož Andreja Brglez. Na dogodku je dišalo tudi po lokalni kulinarični posebnosti - postržjačah, za odlično glasbo pa so poskrbeli znanci mariborskega in graškega swing festivala, skupina Flat Hats. Sicer pa se bodo številni dogodki odvijali še vse do 28. julija. Ormož se bo spremenil v prizorišče številnih koncertov, gledaliških predstav in komedij, športnih dogodkov - med njimi že 16. ormoški nočni ulični tek, odprta bo razstava ob 150-letnici tabora, potekala bo proslava ob dnevu državnosti in odprtje festivala, posrbljeno bo tudi za otroke in mladino z Rožma-rinkinim festivalom in drugimi dogodki ... V sklopu festivala pa bo že tradicionalno odprtje OFAK festivala. Pestro dogajanje, za katero je po večini prost vstop, se bo zaključilo z OFAKuhjo s koncertom. Organizator še sporoča, da se v primeru slabega vremena prireditve selijo v Dom kulture Ormož. Monika Horvat Foto: Arhiv JZ TKS Ormož Zbrali so se odlični lokalni vinarji, ki so predstavili svoja vina, še poseben poudarek pa je veljal sorti šipon, eni izmed znamenitejših sort tega območje, poudarjajo organizatorji. »Udeležba vinarjev je bila res pestra, saj lahko rečemo, da so prisostvovalia vsa velika imena naše destinacije! Vino pa je še boljše ob odlični kulinariki in dobri glasbi, tako da bo to dogodek, ki bo v prihodnje - tako upamo - De-stinacijo Jeruzalem Slovenija skozi profesionalni pristop in angažiranje ljudi, ki bodo v organizacijo povabljeni v naslednjih letih ter živijo in dihajo skupaj z vinarji, zavihtele na vrh in privabile različne ljudi, ki so bodisi opinionmakerji, bodi- Foto: TIC Ormož Letos bo v okviru Ormoškega poletja, ki bo trajalo do 28. julija, 22 raznolikih prireditev za vse generacije. • • • • «V 'Spa & Wellness 6 Bowling ★ ★★ Na najlepši strani Pohorja se nahaja Hotel Jakec, od Slovenske Bistrice oddaljen le 15 km. Hotel Jakec je za vse aktivne obogatil svojo ponudbo s 15 kolesarskimi trasami in 15 poho-dniškimi potmi, na katerih boste lahko spoznali lepote Pohorja. Otroci se lahko sprehodijo po Urški-ni poti, nagrada za prehojeno pot je slastna Urškina rezina v hotelu Jakec. V hotelu Jakec se lahko razvajate tudi v wellness centru ali pa se pomerite v igri bowlinga. Dobrodošli na čarobnem Pohorju! www.jakec.si REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO EVROPSKA UNIJA EVROPSKI SKLAD ZA REGIONALNI RAZVOJ NALOŽBA V VASO PRIHODNOST Q79I torek • 18. junija 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 11 Središče ob Dravi • S petega mednarodnega srečanja kočij in konjenikov Rekordno število tekmovalcev Konjeniško društvo Središče ob Dravi je pred kratkim organiziralo že tradicionalno, peto mednarodno srečanje kočij in konjenikov, kije postreglo z rekordnim številom udeležencev. »Prireditev je uspela. Zelo smo zadovoljni, kajti poleg enovpreg je tekmovalo 24 dvovpreg in nekaj čez 42 jahačev. Prireditev smo dvignili za dve stopnički višje tudi kar se tiče postavitve tekmovalne proge, saj je bila veliko zahtevnejša. Progo je pripravil predsednik Združenja rejcev lipicanca Slovenije Aleksander Ozmec. Da pa je bilo tekmovanje še bolj vznemirljivo in atraktivno, je poskrbelo vreme - krajši plohi sta namreč rahlo namočili tekmovalno progo,« je z izpeljano prireditvijo, ki iz leta v leto privabi vse več udeležencev, zadovoljen predsednik središkega konjeniškega društva Miha Sok. Poleg več tisočakov vrednih kočij so obiskovalci lahko videli številne jezdece s svojimi konji, ki so prihajali iz različnih slovenskih in hrvaških krajev, že tradicionalno tudi iz Avstrije. Vsega skupaj je bilo 82 konj. Največ navdušenja pa so požele tekme za kočijaže in jahače, med njimi še zlasti tekma ženskih vpreg. V spretnostni tekmi enovpreg sta zmagala Luka Berghaus in Sergeja Pavalec iz Konjeniškega kluba Borl, dvovpreg pa Peter Kovšc in Zvonko - Zoki Križaj iz Tracking konjeniškega kluba Ptuj. V tekmi kočijažic sta i'? .-, se najbolje odrezali Marjana Logar Kelc in Sergeja Pavalec iz Konjeniškega kluba Borl, v spretnosti tekmi za jahače pa je slavil Marin Šagi iz Udruge Konj, moj prijatelj, Zelendvor. Zmagovalci so iz rok župana Središča ob Dravi Jurija Borka in predsednika društva Miha Soka prejeli pokale. Organizatorji so tudi tokrat pripravili tombolo z zavidlji- Mrhi Foto: Arhiv KD Središče ob Dravi vimi dobitki, prijetno srečanje pa popestrili še z gosti, družino Janhart iz Vodic, ki se ukvarja z dresur-nim jahanjem in rejo lipicancev. Monika Horvat Markovci • Državni prvaki in mini maturanti na sprejemu Župan med mladimi upi Mini maturante iz vrtca, ki deluje pod okriljem OŠ Markovci, in učence tamkajšnje osnovne šole, ki so dosegli naziv državnih prvakov na raznih področjih Je sprejel župan Milan Gabrovec. Foto: Arhiv občine Mini maturanti v družbi vzgojiteljic, ravnatelja bana Štrafela in župana Milana Gabrouca Žvižganje, prepevanje in veselo razpoloženje je v začetku minulega tedna napolnilo markovske občinske prostore. Župan Milan Gabrovec je namreč sprejel mini maturante. Sprejema se je v spremstvu vzgojiteljic in ravnatelja Ivana Štrafela udeležilo 44 otrok, opremljenih s piščalmi in belimi kapami s šiltom. Pogumnim mini maturantom, ki se veselijo dolgih brezskrbnih poletnih počitnic, jeseni pa vstopa v šolo, je župan zaželel čudovite počitnice ter da bi jeseni zdravi, polni elana in vedoželjnosti pogumno zakorakali v šolske klopi. Obdaril jih je s simboličnimi darilci ter jih počastil s sladoledom. Na ta dan je župan sprejel tudi učence, ki so v tem šolskem letu dosegli izjemne uspehe. Starejše deklice OŠ Markovci so pod vodstvom mentorja Zlatka Marčiča letos že drugič zapored postale šolske državne prvakinje v nogometu, kar za OŠ Markovci in občino Markovci pomeni zgodovinski uspeh; to so: Eli Bezjak, Neža Forštnarič, Blažka Horvat, Klara Kitak, Barbara Tement, Maša Žni- darič, Julija Skuhala, Neža Meglic in Noelle Vilčnik. Zlato priznanje in naziv državni prvak pa je na državnem tekmovanju iz multimedije (video montaža) pod vodstvom mentorja Gregorja Zmazka osvojil tudi Blaž Bratuša. Župan je ponosen na rezultate, ki jih dosegajo učenci. Za dosežke jim je čestital in jim izročil županovo priznanje ter jih pogostil. Poudaril je, da je za takšne dosežke treba vložiti precej truda, ob tem pa se je zahvalil tudi mentorjem. Monika Horvat Foto: Arhiv občine Župan z državnimi prvaki. Hajdina • Sprejem za mini maturante in odličnjake Mladi in stari - najboljša • • • i • promocija znanja v kraju Tik pred koncem šolskega leta so v občini Hajdina pripravili sprejem za učence, ki bodo šolanje zaključili z odličnim uspehom. V slovo od vrtca in v pozdrav šoli so medse povabili tudi bodoče šolarje, mini maturante. Kot pravi župan občine Hajdina Stanislav Glažar, je letošnja generacija osnovnošolcev, ki zaključujejo šolanje, izjemna. Ne le, da so se številni med njimi vseh devet let pridno učili, so tudi aktivni na številnih področjih in v različnih društvih. „Zelo smo ponosni na njih, vsaka občina si lahko le želi čim več takšnih mladih, ki jo bodo tako dobro predstavljali, kot to počnejo naši občani," pravi Glažar. Med desetimi najboljšimi hajdinskimi osnovnošolci so trije, ki so obiskovali OŠ Breg, zato na sprejem zraven učiteljev in ravnateljice OŠ Hajdina Vesne Mesarič Lor-ber na sprejem zmeraj povabijo tudi ravnatelja OŠ Breg Milana Fakina. Le dan pred sprejemom odlič-njakov je hajdinski župan pripravil še sprejem mini maturantov iz vrtca Najdihojca Hajdina, ki so se druženja udeležili z vzgojiteljicami in ravnateljico. Na isti dan so sprejeli še dobitnike priznanj na dobrotah in Vino Ptuj 2019. Glažar poudarja, da so na prav vse občane, ki tako dobro, bodisi z znanjem bodisi z veščinami promovirajo občino, izjemno ponosni. Dženana Kmetec Foto: CG 12 Štajerski Kultura torek • 18. junija 2019 Ptuj • Uspeh dijakov Elektro in računalniške šole Sestavili izjemnega robota Teoretična znanja so podlaga za to, da se dijaki lahko izkažejo še v praksi. Več kot leti dni so v prav posebnem projektu oboje povezovali dijaki Elektro in računalniške šole ŠC Ptuj. V svojega robota so bili tako prepričani, da so se udeležili mednarodnega tekmovanja v Avstriji. Foto: arhiv sole Ekipa dijakov, ki je Slovenijo odlično predstavljala v Avstriji. Žan Hertiš, Nejc Čavničar, Tilen Čavničar in Domen Drevenšek so dijaki 4. letnika ptujske Elektro in računalniške šole. Z različnimi tekmovanji imajo fantje precej izkušenj, na RoboCup Junior Soccer so sodelovali že trikrat. S svojimi izdelki so se predstavljali v Italiji, Zagrebu in Sloveniji. Lani so se lotili prav posebnega projekta; sestaviti so želeli svojega robota. „Pot do uresničitve cilja je bila dolga, naporna, polna podvigov in padcev, vendar nam je vseeno uspelo premagati vse ovire in dokončno sestaviti robota z imenom JackJack. Da bi ga lahko preizkusili v igri s konkurenco, smo se odločili za tekmovanje, ki je potekalo v Innsbrucku v Avstriji," pravijo člani ekipe. V njihovi kategoriji je bilo šest ekip: iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Švice. Odrezali so se odlično. Kot pravijo, je bila tekma zelo naporna. Osvojili so drugo mesto, kar je odličen rezultat, ki jim je dal dodaten zagon, da bodo še izboljševali svojega robota in se pripravili na evropsko tekmovanje, ki bo v Nemčiji. Dženana Kmetec cuck/ 20. 6. 2019 ob 21.00 GLEDALIŠKO POLETJE Mesfnego gledališča Ptuj in Festivolo Arsono v Minorifskem somostonu Ptuj OUROLOQU/\ 19. 6. 2019 ob 21.00 21. 6. 2019 ob 21.00 23. 6. 2019 ob 21.00 PRODAJA VSTOPNIC Mestno gledališče Ptuj www.mgp.si Videm • Ob občinskem prazniku tudi kulturno Sveti Vid letos ni sit V teh dneh so svoj občinski praznik proslavili tudi v občini Videm. Ta je namreč poimenovana po farnem zavetniku sv. Vidu, ki goduje 15. junija in mu je posvečena farna cerkev. Stari slovenski pregovor pravi: 'Sveti Vid češenj sit.' A če je Vid letos čakal na haloške češnje, je ostal lačen, kajti letošnja letina je zaradi poscane Zofte, ki se je letos raztegnila na ves maj in čebele onemogočila pri njihovem delu, klavrna. Skromna. A zato ni bila skromna bera prireditev, ki so jih letos ob sv. Vidu pripravila društva v videmski občini. Toliko jih je bilo, da so celo novinarji, ki se tako rekoč poklicno udeležujejo vsakega lokalnega dogodka, obupali - in raje ostali doma za računalnikom. Od 1. do 16. junija jih je bilo na občinskem seznamu kar 29, pa vseh niti na občini niso uspeli uvrstiti v svoj 'prireditvenik'! V videmskem kulturnem društvu, poimenovanem po Francetu Prešernu, so vabili na dve prireditvi. Zlasti tista prva, večer žgečkljivih pesmi z naslovom Tri prste pod popkom, v petek, 7. junija, je že s svojo uro, ko naj bi se pričela (namreč ob 21.00), in s tem, da je bila prepovedana za mladoletne osebe(!), burila domišljijo. Vsi, ki so se odločili za obisk, so vedeli, kaj se skriva tri prste pod popkom, zato niso bili presenečeni nad izborom pesmi, ki so jim jih predstavili člani različnih sekcij KD Videm: recita-torji in gledališčniki, ljudski pevci Vinogradniki in Jurovski fantje, tamburaši in ljudski godci. Pesmi so nabrali v zbirkah Klinček lesni-kov, Strijc so strino, Tri prste pod Foto: Manja Vinko Utrinek z žgečkljive prireditve Tri prste pod popkom ... Presenetljivo: vsi nastopajoči (in vsi poslušalci) so poznali besedila pesmi - brez listkov v rokah! popkom, V tebi se razraščam, četrti knjigi Štrekljevih Slovenskih narodnih pesmi in v knjigi, ki ima zelo nespodoben naslov, zato ga ne bomo zapisali (je pa to citat iz pornografske pesmi Soldaška pesem slovenskega skladatelja Slavka Osterca). Recitatorji povečini niso imeli težav s tem, da so Kdo ali kaj je srakač/Srakač Beseda srakač se na območju videmske občine uporablja že dalj časa. V osnovi je srakač sračji mladič. Ko ste v Vidmu, na Pobrežju in še v kateri vasi na tistem koncu koga povprašali, kam gre, pa vam tega ni hotel povedati (ker je mislil, da vas nič ne briga, ali ker pač res ni imel česa pametnega početi), vam je odgovoril: 'V Šturmovec po srakače.' Ker so pač v Šturmovcih na tamkajšnjih drevesih rade gnezdile srake. Tudi če so se Videmčani in Pobrežani (ki so mislili, da so nekaj več od Šturmovčanov) želeli ponorčevati iz šturmovskih sosedov, so mimogrede uporabili besedno zvezo, da so šli v Šturmovec po srakače (ker česa pametnejšega tam tako ali tako niso imeli početi). Pisatelj France Forstnerič, ki je v svojem otroštvu tudi hodil 'v Šturmovec po srakače', je s tem imenom krstil junaka iz svojega prvega mladinskega romana. In tako imamo sedaj dva SRAKAČA: enega z veliko začetnico in drugega z malo. Vas pa vabimo, da spoznate oba! jasno in glasno izgovarjali besede na f.. , k... , p.... , pa tudi nihče od obiskovalcev ni ogorčeno zapustil prizorišča dogajanja - Vidove kleti. Mogoče tudi zato ne, ker jih je občinski vinar Rudi Potrč navdušil z vini haloških vinarjev, saj so govorni del svoje prireditve videmski kulturniki namočili v vinsko kapljico ... Že naslednji dan so v KD Videm pripravili še en dogodek - pohod po Srakačevi poti. Tega pripravljajo v spomin na svojega rojaka, pesnika in pisatelja Franceta Forstne-riča, ki se je rodil na območju sedanje videmske občine, v naselju Pobrežje. Srakačevo pot, poimenovano po Forstneričevem mladinskem literarnem liku Srakaču, ki mu je pisatelj leta 1970 posvetil zbirko črtic Srakač, so začrtali in prvič prehodili leta 2004 na pobudo Forstneričevih prijateljev Marije in Mirka Černila. Letošnja 'ponovitev' je bila torej že petnajsta. Kako se domačini spominjajo svojega rojaka in ga cenijo, je z besedami, s katerimi je letošnje pohodnike pospremil na pohod, orisal pred- Srakačeva pot (posnetek je nastal pri Kočerjevi domačiji) je proslavila 15-letnico. Foto: Manja Vinko sednik KD Videm Jože Šmigoc, potem ko so zbrani prisluhnili recitaciji Forstneričeve pesmi Pozabljam: »Slišali smo pesem Franceta Forstneriča z naslovom Pozabljam, v kateri naš pesnik med drugim pravi: Mene pa, kot vidim, tu še vse poznajo / pomnijo me, kot da bi sploh ne bil odšel... Res je - Franceta Forstneriča smo poznali, ko je še prihajal med nas, svoje nekdanje rojake, in poznamo ga tudi danes, ko se je za vedno vrnil v svoje rojstne kraje, saj je našel poslednji dom na videmskem pokopališču. Zmeraj znova ga spoznavamo skozi njegova dela, ki jih radi prebiramo, saj v njih prepoznavamo kraje, ki so nam blizu, svoje domače kraje. Bralcem drugod po naši državi besede, kot so Osredek, Srakač, Studenčnica, Tumpičeva brv, Ko-roščev mlin, Šturmovci, Ljubstava - daleč in v blatu, pa velika cesta, ob kateri Francetova mati že od ranega jutra okopava krompir, ne pomenijo isto kot nam, ki tod živimo. Ker to so resnični kraji, naši kraji, ki jim je pisatelj in pesnik France Forstnerič postavil s svojimi deli večni spomenik. In zato ga vsi poznamo, pomnimo ga, kot da bi sploh ne bil odšel.« Mimogrede so se zbrani še spomnili, da je bil France Forstnerič prvi častni občan občine Videm. Ta naziv so mu podelili pred natanko 20 leti, leta 1999. Pohodniki po Srakačevi poti so se nato napotili proti Pobrežju, se ustavili na Kočerjevi domačiji v družbi predsednika Folklornega društva Pobrežje Andreja Forste-riča, pa pri hiši na Pobrežju, kjer so nekaj časa živeli Forstneričevi, nato so se odpravili še po srakače - v Šturmovce, kjer jih je na Petrovi domačiji pozdravil Andrej Rožman, pohod pa sklenili v hladu Drvarnice videmskega kulturnega društva. In ker je bilo tako prijetno, so obljubili, da se znova dobijo na pohodu jeseni, ko se bodo odpravili v Haloze po poteh snemanja filma Svet na Kajžarju. js Rokomet Ptujske igralke igrale vedno bolje Stran 14 Padalstvo Člani AK Ptuj tik za najboljšo deseterico Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik tednik Karting V Slovenji vasi začetek domače karting sezone Stran 15 Tenis Taja Lončarič dvakrat do polfinala Stran 14 iPoiluiajh nai na ífjítoumm íjibtuí RADIOPTUJ tut áftietec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radio-tednik.si Motokros • Dirka za SP v Latviji Gajser do četrte zaporedne zmage, tokrat na mivki! 22-letni Tim Gajser iz Pečk pri Makolah se zdi v tem trenutku preprosto nepremagljiv. Po treh zaporednih zmagah na trdih podlagah (na Portugalskem, v Franciji in Rusiji) se je karavana svetovnega prvenstva motokrosa odpravila na sever Baltika, v Latvijo, kjer so se najboljši vozniki razreda MXGP merili na mivki. To je za Tima najmanj priljubljena podlaga, zato je bilo pričakovati težave, vikend pa se je na koncu razpletel sanjsko - z zmago za veliko nagrado Latvije in povečanjem prednosti v skupnem seštevku svetovnega prvenstva! Začetek je bil dober, saj je Tim med najboljšimi končal tako prosti trening kot trening na čas. Zato pa sobotne kvalifikacije nikakor niso minile po Timovih željah. Skorajda skozi celotne kvalifikacije je nastopil zadržano, vse z namenom, da se s solidno vožnjo in s čim manj tveganja obdrži med najboljšimi. To mu je lepo uspevalo, saj se je vozil na 6. mestu, nato pa je na »ritem sekciji« zašel v težave, ki so se končale s padcem. Tim je sicer po postanku v boksih nadaljeval vožnjo, a je bil rezultat padcu primeren - končal je na 18. mestu. Zanimivo je, da se je Dirka za SP v Latviji, rezultati: 1. Tim Gajser Slovenija Honda 15 25 40 2. Romain Febvre Francija Yamaha 18 22 40 3. Arnaud Tonus Švica Yamaha 22 18 40 4. Jeremy Seewer Švica Yamaha 16 20 36 5. Jeremy Van Horebeek Belgija Honda 14 16 30 6. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 25 0 25 Skupni vrstni red v SP (9/18): 1. Tim Gajser Slovenija Honda 391 2. Antonio Cairoli Italija KTM 358 3. Jeremy Seewer Švica Yamaha 256 4. Gautier Paulin Francija Yamaha 254 5. Arnaud Tonus Švica Yamaha 246 6. Arminas Jasikonis Litva Husqvarna 226 Neverjetna serija Tima Gajserja se je nadaljevala tudi na Baltiku. tudi njegov najhujši konkurent Antonio Cairoli slabo znašel na progi, osvojil je le 12. štartni položaj. Kvalifikacije je dobil najboljši svetovni voznik na mivki, lanskoletni prvak Jeffrey Herlings. Na zadnjih dveh dirkah pet poškodovanih Ruska in latvijska preizkušnja sta minili v znamenju številnih padcev in tudi težjih poškodb. Tako so se na seznamu poškodovanih po nastopu v Rusiji znašli Francoz Desalle, Rus Bobrišev in Italijan Lupino - sezona je za vse najbrž že končana. Nič bolje ni bilo v Latviji, kjer je že pred prvo vožnjo staknil zlom koščice v gležnju Nizozemec Herlings, ki se je prejšnji konec tedna šele vrnil v karavano po daljši odsotnosti. Predčasno je drugo vožnjo s padcem končal še Cairoli, tudi njegov odstop pa verjetno zanj pomeni nekaj novih težav ... Herlings do zmage z zlomljeno koščico v gležnju Nizozemec je imel veliko smolo v nedeljskem krogu za ogrevanje, saj je padel, za nameček pa mu je preko noge zapeljal še Jasikonis, ki se kljub zaviranju temu ni mogel izogniti. S povečanim adrenalinom v telesu je Herlings kljub bolečinam vseeno nastopil in celo odlično izpeljal prvo vožnjo v konkurenci. Z manevrom v zadnjih minutah je celo prehitel vodilnega Tonusa in se okitil s prvo letošnjo zmago. »Bojim se, da z nogo ni vse v redu,« pa je sume o novi poškodbi vzbudil že takoj po dirki. Slikanje je potrdilo novo poškodbo gležnja, ki bo branilca naslova znova za nekaj časa oddaljilo od stez . Tim je kljub slabemu štartnemu položaju zelo dobro začel prvo dirko in se hitro prebil na 4. mesto. V izjemno izenačeni in zgoščeni konkurenci se je nato dolgo časa vozil na 5. mestu, na koncu pa je dirko končal na 6. mestu. Ker tudi Cairoli ni bil pri vrhu (3. mesto), se je Timo-va prednost zmanjšala le za sprejemljivih pet točk. Vsaj polovico te dirke je deseterica najboljših vozila z izjemno majhnimi razmiki, znotraj desetih sekund, kar je dirko delalo izjemno zanimivo. Tim v tej zgoščeni konkurenci in s slabo izkušnjo iz kvalifikacij ni želel preveč tvegati, zato se ni spuščal v nevarna prehitevanja, ampak se je le modro držal v ospredju. Najboljša predstava Gajserja na mivki doslej Že v uvodu druge vožnje je Tim Gajser pokazal, da tokrat želi nekaj več. Bil je veliko bolj odločen kot v prvi vožnji, agresivno je iskal prehitevanja in jih tudi uspešno izpeljeval. Že kmalu po štartu se je prebil na 3. mesto, pred njim sta bila le odlična Švicarja Seewer in Tonus. Niti padec Cairolija in njegov odstop nista zamajala Timove odločnosti, z vožnjo na meji odličnosti je za seboj pustil najprej Tonusa, pet minut pred koncem dirke pa še Se-ewerja. To je bil najboljši dokaz Ti-movega napredka v vožnji na mivki, čemur je na treningih dajal veliko poudarka. Očitno trud ni bil zaman! »V prvi vožnji sem imel precej težav, tako kot na sobotnih kvalifikacijah, a mi je zato druga vožnja zares uspela. Našel sem pravi ritem, uspelo mi je izpeljati nekaj dobrih manevrov in zaradi tega sem zelo vesel. Z Jeremyjem (Seewerjem, op. a.) sva imela na koncu dober dvoboj in res sem vesel dobrega nastopa,« je po sijajni zmagi povedal dvakratni svetovni prvak. Šesto in prvo mesto sta Timu skupaj prinesla 40 točk, kar je bilo ob idealnem razpletu tudi na preostalih mestih dovolj za grand prix zmago! Za popolno dramo so v ozadju poskrbeli tekmeci kar med sabo, tako da sta na koncu 40 točk zbrala še dva voznika: Romain Feb-vre (4. in 2. mesto) in Arnoud Tonus (2. in 4. mesto). Zares srečen konec tedna za Tima Gajserja in njegovo tovarniško ekipo Honde. Tudi v 1600 km oddaljenem Kegumsu je bilo ob progi moč videti slovenske zastave. Te so pod odrom za zmagovalce ponosno vihrale tudi ob zvokih Zdravljice. S peto letošnjo zmago in istočasnim odstopom Cairolija se je prednost Gajserja v skupnem seštevku hipoma povečala na 33 točk. Konec tedna bo izvedena že naslednja preizkušnja: v nemškem Teutschen-thalu voznike čaka preizkušnja na trdi podlagi. Jože Mohorič Nogomet • NK Aluminij Kidričani med drugim tudi s Hajdukom / Nogometaši Aluminija so pretekli teden začeli s pripravami na novo sezono 2019/20. Zaenkrat se je edina sprememba v moštvu zgodila v smeri odhodov, saj so sporazumno . ' Foto: Črtomir Goznik Kruno luančic v dresu Aluminija ni pustil globlje sledi, sedaj se s Kidričani razhaja. prekinili pogodbo s Krunom Ivan-čicem. 25-letni hrvaški igralec se v Kidričevem ni uspel dokazati v večji meri, v letu in pol igranja za Aluminij je dosegel le en sam zadetek. Letos je le dvakrat začel v udarni enajsterici. Znani pa so že prvi termini prijateljskih tekem, ki jih bo moštvo pod vodstvom trenerja Slobodana Gru-borja odigralo v pripravah. Izstopa tekma s hrvaškim prvoligašem Hajdukom, ki ima tudi v Sloveniji veliko privržencev, zanj pa igra tudi Francesco Tahiraj. Obe domači tekmi bosta zaprtega tipa. Okvirni razpored: - sobota, 22. 6.: Inter Zaprešič (Hrvaška)-Aluminij; - sreda, 26. 6., ob 18.00: Aluminij - Krasnodar U-19 (Rusija); - nedelja, 30.6., ob 18.00: Aluminij- Hajduk (Hrvaška); - sobota, 6. 7., ob 17.00: Rogaška - Aluminij. M 14 Štajerski Šport, šport mladih torek • 1S. junija 2019 Rokomet • Ivan Hrupič, trener ŽRK Ptuj Ptujske rokometašice igrale vedno bolje Ženski rokomet ima na Ptuju uspešno in bogato zgodovino. Za igralkami je uspešna tekmovalna sezona 2018/19, v kateri je v glavnem zelo mlada ekipa z nekaj izku-šenejšimi posameznicami prišla do 7. mesta. Pred sezono je bil njihov glavni cilj, da se izognejo dodatnim kvalifikacijam za obstanek v ligi in to jim je uspelo. V prvem rednem delu tekmovanja so v 16 krogih 1. A-Iige zbrale 8 točk (tri so izgubile za zeleno mizo, op. a.). Uspešneje so nato igrale v končnici tekmovanja za uvrstitev od 5. do 9. mesta. V njej so ptujske rokometašice zaigrale zelo dobro, saj so v osmih tekmah dosegle štiri zmage, dva neodločena rezultata in doživele le dva poraza. Skupno so tako v sezoni zbrale 18 točk. Po končani sezoni je bil naš sogovornik trener Ženskega rokometnega kluba Ptuj Ivan Hrupič, pod čigar vodstvom igralke in ekipa vidno napredujejo. Kakšni so bili zastavljeni cilji ptujske ženske rokometne ekipe v minuli sezoni? I. Hrupič: »V sezono smo šli s ciljem, da si v prvi vrsti zagotovimo obstanek v ligi in da ne Foto: Črtomir Goznik Ivan Hrupič: »Sredi sezone smo se zahvalili nekaterim igralkam, ki se niso vključile v naš koncept treniranja in igre. Enostavno nisem dovolil nekkaterih stvari in po novem letu se nam je vse obrnilo v pozitivno smer.« igramo dodatnih kvalifikacij. Lani smo jih igrali, a v tekmah na tri dobljene tekme se nikoli ne ve, kaj se bo zgodilo in takšne kvalifikacije so lahko dvorezni meč. Tako smo vse podredili cilju, da Padalstvo • Svetovni pokal Ptujčani tik za najboljšo deseterico Padalska sezona se je začela v hrvaškem Grobniku, na uvodni od šestih tekem svetovnega pokala pa je Maja Sajovic zasedla drugo mesto. Sodeč po prvem letošnjem tekmovanju bodo v glavni vlogi za končno zmago Čehi, Madžari, Italijani in Nemci, Slovenci pa bodi skušali na vsakem tekmovanju mešati štrene najboljšim. Slovenski padalci so predvsem v Lescah nekoliko pomladili ekipo, tako da so Leščani, ki so na Grob-niku nastopili v postavi Roman Karun, Uroš Grilc, Jaka Kofol, Igor Primc in Matej Bečan, uvodni nastop končali na 10. mestu. Ptujčani Peter Balta, Gorazd Vindiš, Matej Kostanjevec, Aleksander Čuš in Marko Veselič so se uvrstili takoj za Leščani, na 11. mesto. Glavni adut za visoka mesta v tej sezoni bo tako Maja Sajovic, ki je bila druga, a ima drugo mesto nekaj grenkega priokusa. Sajovičeva je namreč le v šesti seriji naredila večjo napako pri doskoku in pristala pri desetih kazenskih centimetrih, ki so ji odnesli zmago, v preostalih sedmih serijah pa je zbrala vsega tri centimetre. »Tekmovanja je konec, samo mesto, na katerem sem sklenila uvodni nastop, je seveda odličen dosežek, toda šesta serija mi je odnesla še kaj več. Do takrat in tudi v zadnjih dveh skokih sem naredila takšne skoke, kakršne sem si želela, šesti pa je za pozabo,« je tekmo na Grobniku ocenila Sajovičeva, ki jo skupaj s klubskimi kolegi čez dva tedna čaka tekmovanje na domačem prizorišču v Lescah. Svoj vidik tekmovanja je podal tudi Peter Balta, najboljši član ekipe Aeroklub Ptuj. „Z organizacijskega vidika je bila tekma izpeljana odlično, v samo dveh dneh je bilo tako uspešno izvedenih predpisanih osem serij. Skupno je nastopilo 30 ekip, v vsaki je po pet tekmovalcev, tako da je skupno nastopilo 150 padalcev. Nastopili smo v precejšnji vročini, razvrstitev pa so v dokaj veliki meri krojile tudi spremenljive vetrovne razmere," je osnovne poudarke tekmovanja strnil Balta, nato pa se dotaknil še rezultatskega vidika, v katerem je ekipa AK Ptuj zasedla solidno 11. mesto, Balta pa je bil kot najboljši posameznik z 12 kazenskimi centimetri uvrščen na 17. mesto. „S tem dosežkom sem le delno zadovoljen, saj je bil cilj pred tekmo po Letošnji razpored tekem za svetovni pokal: 14.-16. 6. - Reka (Hrvaška) 28.-30. 6. - Lesce (Slovenija) 19.-21. 7. - Peiting (Nemčija) 9.-11. 8. - Belluno (Italija) 23.-25. 8. - Thalgau (Avstrija) 27.-29. 9. - Locarno (Švica) poizkušamo naskočiti mesta, ki nam direktno prinašajo obstanek. Na koncu se je izkazalo, da smo naredili bistveno več, saj smo zasedli 7. mesto, v drugem delu tekmovanja za razvrstitev od 5. do 9. mesta smo bili celo najboljša ekipa! Če podčrtam minulo sezono, lahko rečem, da je bila izredno uspešna.« V glavnem imate v članski ekipi mlade igralke. Kako so napredovale? I. Hrupič: »Mlade igralke so absolutno zelo napredovale. Tu se sedaj že pozna dvoletni trenažni ciklus pod mojim vodstvom. Že lani sem dal priložnost nekaterim mladim igralkam, letos pa sem jim zavestno dal še več priložnosti in sem jih veliko vključeval v igro. Te mlade igralke so sedaj zares kom-patibilne in so enakovreden del ekipe. Nekatere izmed njih so že nosilke igre na določenih pozicijah in so tudi že reševale nekatere tekme. S temi igralkami smo dobili večjo širino v sami igri in to se nam je vračalo skozi dobre igre ter rezultate.« Kako je delovala v minuli sezoni ptujska rokometna ekipa? 1. Hrupič: »Do novega leta smo imeli težave zaradi nediscipline in nerednega prihajanja na treninge. To smo hitro rešili, prav tako smo se zahvalili nekaterim igralkam, ki se niso vključile v naš koncept treniranja in igre. Enostavno nisem dovolil nekaterih stvari in po novem letu se nam je vse obrnilo v pozitivno smer. Že v rednem delu smo pokazali napredek, ki se je najbolj videl na tekmi proti Krki, ki je bila v tistem trenutku na 2. mestu lestvice. Po dobrih igrah je ekipa pridobivala na samozavesti in je niz uspešnih iger nadaljevala v končnici tekmovanja. Skozi celotno prvenstvo smo imeli le dva 'kiksa', saj smo slabše odigrali tekmi v Kopru in v Celju. Na vseh ostalih tekmah je ekipa pokazala pravi karakter.« Korotajeva, Bolcarjeva, Peričeva so bile izkušenejše igralke. Kaj so te pomenile in prinesle ekipi? I. Hrupič: »Prinesle so ogromno. Tako na tekmah kot na treningih so se mlade igralke lahko veliko naučile od njih. Prav tako so dale ton naši igri, s prihodom vratarke Peričeve sem lahko tudi malo spremenil igro v obrambi. Z njenimi obrambami smo potem lažje prišli do pozitivnih rezultatov.« Kaj pomeni končna statistika 7. mesto in 18 osvojenih točk? I. Hrupič: »Mislim, da je končno sedmo mesto zelo dobro in tudi 18 točk je v redu dosežek. Tri točke smo izgubili za zeleno mizo, a te zgodbe ne želim preveč pogrevati. Naš saldo točk je zadovoljiv in v minuli sezoni smo res nanizali kar nekaj dobrih rezultatov.« Kaj lahko pričakujemo v prihodnji sezoni od ptujske ekipe? I. Hrupič: »Moja osebna želja je, da ekipa ostane približno enaka kot v minuli sezoni in da to zgodbo gradimo skupaj naprej. Igralke imajo še veliko rezerve in z dobrim treningom lahko še veliko napredujejo, kar se bo kazalo tudi z boljšimi rezultati. Prav tako pa bi rad, da čim več mladih, kakovostnih igralk dobimo v klub iz celotnega našega območja in jih počasi vključujemo v člansko ekipo. To bi pomenilo, da z lastnim kadrom v prihodnosti držimo dobro mesto v slovenskem rokometu.« David Breznik Tenis • Državno prvenstvo U-16 Taja Lončarič dvakrat do polfinala en kazenski centimeter na skok. Razlike med najboljšimi so bile izjemno majhne, z le malenkost boljšim rezultatom bi bil uvrščen med najboljšo deseterico. Veseli pa me to, da sem se med skoki dobro počutil, da so bili občutki pravi, kar mi ob malenkostnih izboljšavah na treningih daje možnost borbe za najvišja mesta. Iz tega vidika se že veselim naslednje preizkušnje. Ki bo konec meseca v Lescah. Tam bo nastopilo približno 50 ekip, konkurenca bo izjemna - verjetno bo to najbolje zastopana tekma letošnje celotne sezone." Sta, JM V Mariboru je na igriščih ŽTK Maribor potekalo poletno državno prvenstvo za igralke in igralce v starostni skupini do 16 let. Tako pri fantih kot pri dekletih je nastopilo več 50 igralcev in igralk. Izmed članov TK Terme Ptuj je najvišjo uvrstitev dosegla Taja Lončarič. Taja je bila med posameznicami 5. nosilka (sicer je 3. igralka na lestvici U-16 TZS) in se je zanesljivo prebila do četrtfinala. Tam jo je čakala nekdanja kolegica iz ptujskega kluba, sedaj pa članica ŽTK Maribor Nika Strašek. Lončaričeva je bila uspešnejša v dveh nizih in se je prebila med najboljše štiri. Tam jo je ustavila 1. nosilka, domačinka Petja Drame. Na državnem prvenstvu so sicer TK Terme Ptuj zastopale še Nina Pliberšek, Alja Širovnik (obe sta izpadli v 1. krogu glavnega turnirja) in Ana Teja Tabor (kvalifikacije). Tudi med dvojicami je izmed članov TK Terme Ptuj najvišje posegla Taja Lončarič, ki se je skupaj z Niko Strašek prebila do polfinala. Tam sta ju izločili kasnejši zmagovalki Pia Marija Rebec (TC Ljubljana) in Brina Šulin (Radomlje). Pri fantih je nastopil Rok Buzeti, ki se je preko kvalifikacij uvrstil v glavni turnir, nato pa tekmovanje končal v 1. krogu. Državni prvak je postal Gal Emeršič Potočnik (ŽTK Maribor). JM Poletni državno prvenstvo U-16, posameznice: četrtfinale: Lončarič (5.) - Strašek (ŽTK, MB, 4.) 7:5, 6:2; polfinale: Lončarič (5.) - Drame (ŽTK MB, 1.) 2:6, 1:6; finale: Drame (1.) - Rebec (TC LJ, 2.) 3:6, 3:6. Dvojice: četrtfinale: Lončarič/Strašek (3.) - Pliberšek/Radišič (Ptuj/Val) 6:1, 7:6(3); polfinale: Lončarič/Strašek (3.) - Rebec/Šulin (TC LJ/Radomlje, 1.) 3:6, 1:6; finale: Rebec/Šulin (1.) - Drame/ Planinšek (ŽTK MB, 2.) 6:3, 6:3. Foto: Črtomir Goznik Taja Lončarič (TK Terme Ptuj) torek • 1S. junija 2019 Šport, rekreacija Štajerski 1S V Slovenji vasi so bile v nedeljo izpeljane dirke za slovensko in avstrijsko državno prvenstvo, za pokal Sportstil in CEZ (Centralno evropska cona). Foto: Črtomir Goznik Skupno se je na steze podalo blizu 100 voznikov, v spremstvu pa je bilo še veliko večje število ljudi. Karting • Dirke v Slovenji vasi V Slovenji vasi začetek domače karting sezone Center kartinga in motošporta v Slovenji vasi je bil v nedeljo prizorišče številnih dirk voznikov kartinga, ki so tekmovali v štirih različnih tekmovanjih: na prvih letošnjih dirkah za domače državno prvenstvo, za pokal Sportstil, za avstrijsko državno prvenstvo in v prvenstvu srednjeevropske zone (CEZ). »Najmočnejše tekmovanje je bilo izpeljano pod okriljem CEZ, v kate- rem nastopajo tekmovalci iz tega dela Evrope. Posamična domača tekmovanja so premalo zastopana, gre za preozek krog tekmovalcev, zato je takšno združevanje po regijah nujno. Samo v tem formatu lahko pridemo do nujno potrebne primerjave med konkurenco in v končni fazi do napredka,« je za uvod povedal Roman Jerneje, predsednik komisije za karting pri AMZS in lastnik licence za tekmovanje Sportstil, potem pa dodal: »Skupno se je na steze podalo blizu 100 voznikov iz Slovenije, Avstrije, Hrvaške, Srbije, Črne Gore, Madžarske, Bolgarije in Slovaške. To je trenutno edini objekt v Sloveniji, kjer je možno ob treningih izpeljati takšno tekmovanje in ima vse potrebne homologacije za dirke tega ranga. Tekmovalci so sicer nastopali v šes- tih kategorijah (Rotax Micro Max, Rotax Mini Max, Rotax Max Junior, Rotax Max Senior, Rotax DD2/DD2 Master in KZ2/KZ2 Master, op. a.), prisotni pa so bili vozniki od 8. leta navzgor, promocijske vožnje pa so bile organizirane tudi za voznike od 5. do 8. leta starosti.« V vlogi organizatorja se je znova v dobri luči predstavilo Avto moto društvo Ptuj. »Gre za zahtevno tek- movanje z organizacijskega vidika, saj smo imeli za nemoten potek dirk angažiranih kar 30 ljudi. Naša osnovna želja je popularizacija kartinga,« je dejal predsednik AMD Ptuj Uroš Langerhole. S tekmovalnega vidika ptujska ekipa še zdaleč ni bila kompletna: »Nekaj tekmovalcev je bilo odsotnih zaradi poškodb in bolezni, nekaj zaradi nekaterih drugih tekmovanj, zato so naše društvo zastopali Nik Ščulac, Matic Kolmanič, Jan Ternjak Hart, Tai Ko-vačič in Matjaž Dominko.« AMD Hajdina je imela tokrat v ognju tri železa, nastopali so Dimitrij Mlakar, Filip Žerak in Primož Matelič. V državnem prvenstvu so letos na sporedu štiri preizkušnje: naslednja bo 7. 7. izpeljana na Vranskem, nato 4. 8. v Čedadu in zaključna znova v Slovenji vasi - 29. 9. JM Kasaške dirke v Ljutomeru Tudi letošnjo Makoterjevo dirko dobil Dušan Zorko Peti tekmovalni dan letošnje bilo namenjene spominskima kasaške sezone je gostil KK dirkama Mirka Hanžekoviča Ljutomer s pripravo osmih točk sporeda, na katerih je sodelovalo 59 konjev iz osmih slovenskih konjeniških sredin. Največ pozornosti je in Janka Makoterja. V Hanžekovičevi dirki je nastopila šesterica 3- do 4-letnih slovenskih kasačev, ki se je merila na razdalji 2160-2200 metrov dolgi stezi. Nekoliko presenetljivo je slavila 4-letna kobila Hot Coco z voznikom Romanom Jerovškom (KK Stožice, Ljubljana) in dosegla izvrsten kilometrski čas - 1:15,8. Triletni žrebec Varele HB (Jože Sagaj ml.) je bil drugi (1:16,6), Frodo S (Branko Slana, oba Ljutomer) pa tretji (1:17,8). V spominski dirki Janka Makoter-ja se je osmerica 3- do 14-letnih tujih kasačev pomerila na 2100 metrov dolgi stezi. Lanskoletno zmagoslavje je domačinu Dušanu Zorku s 5-letno kobilo italijanskega registra Vittorino Jet uspelo ponoviti tudi tokrat, s prepričljivo vožnjo v ciljni ravnini (1:17,0). Ajda Gorenc (KK Stožice Ljubljana) je z 8-letno Sonč-ko osvojila drugo mesto (1:17,4), tretja pa je bila 9-letna kobila Bear Glide (1:17,4) z Matejem Osolnikom (KK Posavje, Krško). Z nastopom na tej dirki se je od slovenskih hipodromov poslovil 7-letni Luther King (Slavko Makovee, KK Ljutomer), ki je v 46 nastopih zabeležil 23 zmag. NŠ Zmagovalec spominske dirke Mirka Hanžekoviča Hot Coco Twirling Nov uspeh za Twirling klub Sašo V soboto, 8. 6. 2019, je v Slovenski Bistrici potekal mednarodni turnir v tvvirlingu, Slovenia Open 2019, na katerem so se pomerili tekmovalci iz Slovenije in Hrvaške. Tekmovanje je bilo organizirano pod okriljem domačega kluba - Twirling kluba Sašo. Hkrati je bil to turnir z največ nastopajočimi doslej, saj je bilo moč videt več kot 210 tekmovalnih nastopov. Twirling klub Sašo je tudi na tem tekmovanju dosegel doslej največji uspeh na takšnih turnirjih, saj je v svojo vitrino pospravil kopico novih odličij, in sicer 19 zlatih, 5 srebrnih ter 3 bronasta, poleg tega pa še številne uvrstitve znotraj najboljše deseterice. Klub so zastopali: Nika Felicijan, Nika Fajs, Asja LambergerAl Khatib, Sanja Kmetec, Eva Mlaker Sambo-lec, Maja Tič, Mendi Pivec, Ajda Mo-taln Godec, Iva Justinek, Alja Marič, Tea Špoljar, Evelina Škornik, Martina Brdnik, Julija Žitnik, Leja Gorjup, Aneja Juhart, Mia Škornik, Kei Koren, Mima Hren, Larissa Repnik, Neli Žunko, Fiona Kamenik, Loni Skrbin-šek, Gaja Muršec, Jakob Brdnik, Melani Gril, Viktorija Medved, Alina Ahmedovič, Amadeja Gobec, Ela Unuk, Iza Kmetec ter Hana Korže. UR Fotozapis • Elektronski pikado Odlični dosežki Prlekov na EP v Italiji Na evropskem prvenstvu v elektronskem pikadu, ki je v dneh od 8. do 14. junija potekalo v italijanskem mestu Caorle, so nastopile tudi igralke in igralci prleške ekipe Top Gun z Grlave (občina Ljutomer). Z odličnimi posameznimi in ekipnimi nastopi so Prleki v skupni razvrstitvi osvojili naslov evropskih podprvakov. Izvrstno uvrstitev so si zagotovili s tremi prvimi mesti, enkrat so bili drugi in tretji, po dvakrat pa peti, sedmi in deveti. Med zmagovalce se je iz vrst Top Gun vpisal tudi Leon Mertuk (na posnetku, v sredini). NŠ Foto: NS 16 Štajerski Šport mladih, rekreacija torek • 18. junija 2019 Šolski šport • Nogomet Prepričljiva zmaga za OŠ Ljudski vrt V organizaciji Zavoda za šport Ptuj je konec maja potekalo medobčinsko tekmovanje v nogometu za učenke in učence letnika 2008 in mlajše. Nastopilo je deset ekip, na finalnem turnirju v Športni dvorani Ljudski vrt so se med sabo merile štiri najboljše iz predtekmovanj. Na koncu je prvo mesto prepričljivo osvojila ekipa OŠ Ljudski vrt, ki je zabeležila same zmage. Za njima sta se zvrstili ekipi OŠ Grajena in OŠ Olge Meglič. Tekmovanje se na tej stopnji konča. Rezultati, predtekmovanje: skupina A (ŠD Cirkulane): Cirku-lane-Zavrč - Olge Meglic 1:1, Haj-dina - Ljudski vrt 1:5, Olge Meglič Drugo mesto je osuojila ekipa OŠ Grajena. Ekipa OŠ Ljudski urt je osuojila naslou medobčinskega pruaka u nogometu za učenke in učence letnika 2008 in mlajše. - Ljudski vrt 0:4, Cirkulane-Zavrč - Hajdina 2:1, Hajdina - Olge Meglič 0:3, Ljudski vrt - Cirkulane-Zavrč 6:0; skupina B (ŠD Juršinci): Juršinci - Destrnik-Trnovska vas 0:0, De-strnik-Trnovska vas - Mladika 0:4, Mladika - Juršinci 1:2; skupina C (ŠD Markovci): Mar-kovci - Grajena 0:3, Grajena - Cir-kovce 2:1, Cirkovce - Markovci 2:1. Finalni turnir (ŠD Ljudski vrt): Ljudski vrt - Olge Meglič 4:0, Juršin- Šolski šport • Odbojka, učenci Črešnjevčani pred Kidričani Ekipa OŠ Kidričevo je osvojila 2. mesto na območnem tekmovanju v odbojki. Šolski šport • Nogomet, učenci Bistričani po 7-metrovkah ugnali Hajdinčane Podpruaki območnega tekmovanja iz OŠ Hajdina V športni dvorani Kidričevo je v začetku meseca potekalo območno tekmovanje v nogometu za učence letnika 2006 in mlajše. Pomerili sta se po dve najboljši ekipi iz širšega ptujskega in bistriškega območja. V prvem polfinalnem obračunu so se domačini merili z vrstniki iz 2. OŠ Slovenska Bistrica. Tekma je bila odločena šele po kazenskih strelih, dobili so jo Bistričani. V drugem polfinalu so bili učenci OŠ Hajdina boljši od vrstnikov iz OŠ Črešnjevec. Tudi v finalu ni prišlo do odločitve po rednem delu tekme, še enkrat več pa so svoje mojstrstvo v izvajanju kazenskih strelov pokazali ci - Grajena 1:5, Olge Meglič - Grajena 0:3, Ljudski vrt - Juršinci 6:0, Juršinci - Olge Meglič 0:0, Grajena - Ljudski vrt 0:3. Vrstni red: 1. OŠ Ljudski vrt 2. OŠ Grajena 3. OŠ Olge Meglič 4. OŠ Juršinci 5. OŠ Cirkulane-Zavrč 6. OŠ Mladika 7. OŠ Cirkovce 8. OŠ Destrnik-Trnovska vas 9. OŠ Markovci 10. OŠ Hajdina UR V sredini maja je v organizaciji Zavoda za šport Ptuj v Markovcih potekalo območno tekmovanje v odbojki za učence letnika 2006 in mlajše. V dvobojih po dveh ekip iz bistriškega in širšega ptujskega območja je bilo mogoče spremljati zanimive dvoboje, končalo pa se je s finalnim slavjem učencev OŠ Črešnjevec. Z rezultatom 2:1 so ugnali Kidričane. Tekmovanje se na tej stopnji konča. Rezultati: OŠ Markovci - OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec 1:2, OŠ Pohorskega odreda SI. Bistrica - Kidričevo 0:2; tekma za 3. mesto. OŠ Markovci - OŠ Pohorskega odreda SI. Bistrica 2:0; tekma za 1. mesto: OŠ Kidričevo - OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec 1:2. Vrstni red: 1. OŠ dr. J. Pučnika Črešnjevec 2. OŠ Kidričevo 3. OŠ Markovci 4. OŠ Pohorskega odreda Slovenska Bistrica UR Bistričani in se veselili naslova območnih prvakov. Tekmovanje se na tej stopnji konča. Rezultati, polfinale: OŠ Kidričevo - 2. OŠ Slovenska Bistrica 2:2 (2:3 po 7-m), OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec - OŠ Hajdina 1:4; tekma za 3. mesto: OŠ Kidričevo - OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnjevec 9:0; tekma za 1. mesto: 2. OŠ Slovenska Bistrica - OŠ Hajdina 1:1 (3:1 po 7-m). Vrstni red: 1. 2. OŠ Slovenska Bistrica 2. OŠ Hajdina 3. OŠ Kidričevo 4. OŠ dr. Jožeta Pučnika Črešnje-vec UR Športni napovednik Tenis • Na Ptuju turnir serije Tennis Europe Na Ptuju se je v organizaciji domačega teniškega kluba Terme Ptuj začel turnir TE v starostni kategoriji do 16 let, Terme Ptuj Open 2019. Trajal bo vse do nedelje, 23. junija. Gre za enega od tekmovanj, na katerem imajo priložnost za dokazovanje med evropsko konkurenco najboljši slovenski igralci v tej starostni kategoriji, kar obeta zanimive dvoboje. Med nosilkama sta tudi dve predstavnici domačega kluba, Nina Pliberšek in Taja Lončarič. Med prijavljenimi so mladi igralci iz Slovenije, Hrvaške, BiH, Črne gore, Avstrije, Italije, Češke, Slovaške, Romunije, Nemčije, Rusije, Madžarske, Slovaške, Ukrajine, Brazilije in Poljske. V glavnem turnirju bo nastopilo po 64 igralcev in igralk. Odbojka na mivki • Na Ranci kvalifikacijski turnir Ženski odbojkarski klub Ptuj, Klub ptujskih študentov in Zavod za šport Ptuj organizirajo v nedeljo, 23. junija, od 9. ure naprej na Ranci kvalifikacijski turnir za državno prvenstvo v odbojki na mivki za starostno skupino fantov in deklet do 16. leta starosti. Mali nogomet • Turnir ŠD Rim v Nadolah Športno društvo Rim vabi na 25. tradicionalni turnir v malem nogometu (futsal pravila), ki bo v nedeljo, 23. 6. 2019, od 10.00 dalje na igrišču ŠD Rim v Nadolah. Nagrade bodo znašale 100 % prijavnin in se bodo razdelile med prve tri ekipe. Prijavnina za turnir znaša 40 evrov in se poravna na dan turnirja pred začetkom tekmovanja. Za hrano, pijačo in dobro voljo bo poskrbljeno. Dodatne informacije ali prijave: Robi (041 962 297), Tomaž (068 620 845). Nogomet • Turnir na Grajeni Športno društvo Grajena vabi v nedeljo, 23. 6., od 9. ure naprej na turnir, na katerem bodo ob osrednjem članskem turnirju za Memorial Romana Krajnca nastopile tudi mlajše selekcije U-9, U-11 in U-13. Domači nogometni klub ob tem vabi k vpisu v nogometno šolo (031-721-921). Prireditve ob športnem vikendu v Podlehniku Športno društvo Podlehnik organizira ob občinskem prazniku številne športne prireditve, zaključek bo v soboto, 22. 6., v športnem parku Dežno. Takrat bo ob 15. uri na sporedu rekreacijski tek. Od 16. ure dalje bodo na sporedu še športne in družabne igre. Društva in posamezniki lahko prijavijo 4-članske ekipe pred prireditvijo. Obenem bo v Športnem parku Dežno potekalo košarkarsko tekmovanje trojk in tekmovanje v ruskem kegljanju. Po zaključku tekmovanj bo razglasitev rezultatov, podelitev priznanj, pokalov in nagrad, sledilo bo druženje. Pred rekreacijskim tekom bo ob 14.30 prome-nadni koncert PO KD Podlehnik. Jože Mohorič V sport@radio-tednik.si t & smrtni teani torek • 18. junija 2019 Ljudje in dogodki Štajerski 17 Ptuj • Modna Petoviona Moda in druženje v Murkovi Nekaj sto Ptujčanov in drugih je prvi junijski večer uživalo v modnih utrinkih na že sedmi redni modni reviji v Murkovi ulici, ki sojo njeni snovalci skupaj z izvajalci tudi tokrat pripravili brez honorarjev. Poimenovali so jo Modna Petoviona, saj so se z njo poklonili mestnemu jubileju, 1950. obletnici prve pisne omembe Ptuja v antičnih pisnih virih. Zaslužni za sedmo modno revijo z nočnim nakupovanjem v Murkovi ulici na Ptuju Videm, Repišče • Četrt stoletja košnje na roke V haloških bregačah še vedno švistajo ročne kose Četrt stoletja je lepo obdobje, v katerem sta brata Marjan in Benjamin Vidovič iz vasice Repišče v občini Videm sredi Haloz uspela združevati ljudi in ohranjati običaj ročne košnje. Foto: Boštjan Belšak Tudi zato so letos vodenje revije zaupali Petru Kapeletu, ki je za to priložnost prevzel vlogo Pe-trusa Maksimusa iz Emone, upokojenega centuriona legije XIII Gemina, ki je ob upokojitvi leta 73. n. št. dobil od cesarja Vespa-zijana manjšo kmetijo na obrobju Petovione. Zelo se je potrudil in obiskovalcem približal čas teh za Ptuj izjemno pomembnih zgodovinskih dogodkov. Za letošnjo spomladansko modno revijo Modna Petoviona so zaslužni: La Donna, Kjut butik, Urban Vintage Fashion Store, The Legend Pub, Maja Tofant (Zlatarstvo, graverstvo Tofant), Irena Ivanuš, Mateja Gajšek, Optika Pirc, Cvetličarna Roža, Nejc Lov- šin, Patrik Trol in Violeta, Mateja Klajderič, Andreja Belšak in MGP. Na modni pisti pa so blesteli v glavnem amaterski manekeni, kupci modnih oblačil in dodatkov sodelujočih trgovinic, kar daje tem dogodkom v Murkovi še dodatno privlačnost. V bogati ponudbi je zagotovo vsak našel sebi primerno oblačilo za letošnje vroče dni v mestu, na obali oz. v izbranem počitniškem okolju. Nočno nakupovanje v Murkovi pa je tudi že stalnica teh modnih dogodkov kot tudi druženje. Z odlično glasbo pa so letos razvajali: mlada ptujska glasbena skupina Anomalo ter d-jeja Go-razd Ciglar in Dejan Tetičkovič. MG Vsa ta leta so se jima pridružili prijatelji, ki še znajo poprijeti za koso v teh strmih bregih. Veliko koscev, ki so kosili v Repiščah, je žal že pokojnih ali ostarelih, zato se vedno pridruži kak novi član. Letos je bila povprečna starost koscev 55 let, saj jih je najstarejši štel 77, najmlajši pa 40. Da jabolko ne pade daleč od drevesa, je pokazal komaj 6-letni Benov vnuk Florjan, ki pridno sledi očetu in dedku. Vreme koscem ni bilo naklonjeno, saj je vso noč pihal močan veter, ki je dodobra osušil travo in travišče. Kot vsako leto je tudi tokrat košnja potekala med peto in deveto zjutraj. Namen košnje je druženje in ohranjanje običaja, ki so ga nekoč imenovali delo za jutranjko. To je bilo brezplačno opravilo in je služilo kot medsebojna pomoč ali odslužilo. Prvi kosci so prispeli že pred peto zjutraj, drugi pa so po stari navadi prišli kar dobra dva kilometra peš. Ob prihodu jih je najprej gospodar pozdravil s šilcem žganega. Med možmi so se v nekaj besedah sprostili spomini na pretekle košnje in že so se podali na strma pobočja »Holobarovega brega«. Hitro za njimi so se pojavili prvi plasti pokošene trave. Vsak kosec se je trudil čim hitreje priti nazaj na vrh hriba, kjer ga je čakal špricar ali druga pijača. Med sedmo in osmo uro je bil čas za krajši počitek ob kavi in gibanici, ker so se dobro zavedali, da je ob suhi travi in vedno bolj vročem soncu košnja otežena. Kljub znoju na čelu in premočenim oblačilom so bili med kosci prisotni vedrina, čas za šale in pesem. Po končani košnji je sledil obilnejši obrok hrane in posladek, zato so se možje ob klepetu zadržali še kako uro. Letos je kosilo 11 koscev, veliko pa jih je ostalo kljub obljubi doma s tisoč in enim razlogom. Zahvala gre vsem prijateljem, ki si še vzamejo čas za druženja in ohranjanje običaja. Marijan in Benjamin Vidovič BRALCI IN POSLUSALCI Rg^ia-Tednika PtuJ,' pridružite se naši dr^žbiln/najvasočara; ,"■-' Ogledali si bomo enega izmed najlepših bosansko-hercegovskih mest Mostar, s privlačnim ponovno obnovljenim kamnitim mostom. Taje visok 22minv enem loku povezuje oba bregova Neretve. Odpravili se bomo v dolino delte Neretve - edine delta na Hrvaškem, kjer se prepletajo reka, morje, gozdovi in močvirje. V mestu Vid si bomo ogledali arheološki muzeja Naron, kasneje pa nam bodo gostitelji uprizorili napad gusarjev in nas z neretvanskimi ladjami odpeljali po reki Norin na gusarski otok. V Neumu bo nekaj prostega časa tudi za skok v morje ali lep hotelski bazen. Ne bo manjkal niti ogled mestnega jedra Trogir, ki ga sestavljata grad in stolp obkrožena z mestnim obzidjem, ki je pod zaščito Unesca. Vključuje: Prevoz z udobnim turističnim avtobusom, nastanitev v dvoposteljnih sobah v hotelu Sunce *** v Neumu, 2 x polpenzion, zunanje oglede po programu, lokalna vodenja, malica v Mostarju (čevapčiči), vstopnina v muzej Narona, program »Izgubljeno mesto« s kosilom (žganje za dobrodošlico, kosilo s pijačo ob glasbi, vožnjo z »ladjo«), turistično pristojbino, vodenje in organizacijo potovanja, prijavnino. Doplačilo po želji: vstopnine, 1/1 soba Popust: do 12 let na dodatnem ležišču - 10% Splošni pogoji so sestavni del programa! Odhod iz Ptuja in Maribora. Zagotovite si svoj sedež še danes in pokličite poslovalnico Sonček, Slomškova ulica 5 na Ptuju, 02 749 32 82! Štajerski TEDNIK 18 Štajerski Na sceni torek • 18. junija 2019 SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ - Ansambel Klateži S stavo do nove skladbe Ansambel Klateži Pred dobrim mesecem je finale doživel natečaj narodno-zabav-ne glasbe Volkswagen Spila, na katerem si je zmago med devetimi finalisti (Kerlci, Stopar trio, Utrip, Mladika, Klateži, Prisrčni-ki, Hozentregarji, Sekstakord in Lenarti) priigral ansambel Kerlci, Raayjevi varovanci, šest fantov in eno dekle. Prepričali so s skladbo Dve na en mah. Zmaga jim pomeni zelo veliko, predvsem pa je potrditev, da delajo dobro, kot so počaščeni, da so zmagovalci natečaja, na katerega se je prijavilo več kot 100 ansamblov. Naziv zmagovalcev pa so prejeli tudi Lenarti, ki so z nastopom in skladbo najbolj navdušili občinstvo. Z udeležbo pa so nadvse zadovoljni tudi člani ansambla Klateži, ki so v sklopu natečaja Volkswagen Špila prišli na nek način do dveh novih skladb, z eno so se že predstavili - Nekaj kar se pozabi. Na drugo, do katere pa so prišli na nevsakdanji način, s stavo, pa bodo sicer še malo počakali, a bo ponovno Raayjeva. nevsakdanjo stavo, vezano na izgubo kilogramov v treh tednih oz. do finalnega večera natečaja Volkswagen Spila. Ce bo stavo izgubil Jure, bodo Klateži za Raaya brezplačno odigrali eno veselico, če pa bo izgubil Raay, bo zanje napisal novo skladbo. Tedni do finalnega večera so bili dolgi in tudi zelo mučni, sta na koncu priznala oba. Na zaključnem večeru v Festivalni dvorani v Ljubljani sta se tehtala, vsak s svojo tehtnico, s katero sta odmerila začetno in končno težo. Številke pa so se izšle v korist Klatežem. V treh tednih je Raay shujšal za pet kilogramov, Jure pa kar za deset. Tako so se Klateži že razveselili, da bodo dobili novo pesem, ki jo bo Raay zanje napisal po izgubljeni stavi. Do takrat pa želijo čim večjemu številu ljubiteljev naro-dno-zabavne glasbe predstaviti novo skladbo, ki je nastala v glasbenem projektu Volkswagen Spila, z naslovom Nekaj, kar se pozabi. Zanjo sta glasbo in besedilo ustvarila Raay in Rok Lunaček. Gre za valček, ki govori o goreči ljubezni v mladosti, ki se skozi leta večkrat spremeni v Nekaj, kar se pozabi. Za pesem so videospot posneli v prečudoviti Kranjski Gori pri jezeru Jasna. Novi spominski dan - dan narodno-zabavne glasbe? Na natečaju Volkswagen Špila pa se je ponovno porodila ideja, da bi v Sloveniji imeli tudi dan narodno-za-bavne glasbe, saj je ta nepogrešljiv del slovenske kulture in identitete. Podal jo je Tomaž Šinko, velik ljubitelj na-rodno-zabavne glasbe in specialist za glasbila, ki mu zaupajo najbolj znani ustvarjalci narodno-zabavne glasbe. Z dnevom narodno-zabavne glasbe, ki naj bi bil kar 16. maj, dan finalne prireditve Volkswagen Špila, bi po njegovem prepričanju tej glasbi na ta način priznali vrednost in pomembnost, ki si jo zasluži. Prva ideja o dnevu narodno-za-bavne glasbe se je že leta 2010 porodila Marjanu Crnkoviču, ki sta se mu pri uresničevanju te pobude pridružila Anton Repe in Franci Cerne. Ta naj bi bil vezan na rojstni dan Slavka Avsenika, 26. november. Ivan Sivec, pisatelj, publicist in avtor številnih narodno-zabavnih skladb, je že v začetku leta 2010 pisal o tej pobudi. Pet let pozneje so pobudniki znova spomnili na to, pri tem pa izpostavili, da so z njo že od samega začetka seznanjali širši krog slovenskih politikov, tudi predsednika države Boruta Pahorja. V tistem času jim je odgovoril le France Cukjati. Odgovor Boruta Pahorja so dočakali šele po drugem pismu, ki so ga poslali po smrti Slavka Avse-nika, iz kabineta so ga pospremili s številnimi vprašanji o sami ideji. Zanimivo bo torej počakati, kako se bo stvar razvila ob najnovejši pobudi za dan narodno-zabavne glasbe. MG mm v m m. mi Klateži preživijo skupaj veliko časa na nastopih, koncertih, veselicah, vajah in snemanjih. Skupno druženje pa si večkrat popestrijo tudi s kakšnimi stavami, saj so muzikan-tje znani tudi kot veliki zabavljači in šaljivci. Ena zadnjih sem jim je zelo obrestovala. Med snemanjem nove pesmi za glasbeni projekt Volkswagen Špila je namreč prišlo do zelo zanimive stave. Tokrat sicer niso stavili med sabo, ampak z Raayjem, svojim mentorjem v sklopu tega projekta. Basist Jure in Raay sta se odločila za ORFEJCKOVA LESTVICA DVA X TRI ZABAVNA I. ČUKI - Punca drž se stran nd mene Z. MAHJAN ZGOriC - Za naju dva 3. PETI AS - V gorah jutro lepše je NARODNA 1. FRAJERKE - Dupleška deklina 2. VRAŽJI MUZIKANTI in SAŠA - Misel nate ne zaspi 3. KLATEŽI - Nekaj kar se pazabi NARODNA Glasujem za:_ ZABAVNA Glasujem za:_ Ime in priimek: Naslov: Tel. številka: Glasujete lako tudi na: JJ Luka Pepi Glasovnico pošljite na dopisnici na naslov: Mega Marketing d.o.o., p.p.13, 2288 Hajdina Foto: arhiv Ptuj • Iztekel seje dveletni cikel pogovorov z „legendami" Ptuj ima najlepšo festivalsko kuliso Četrtkanja v Kavarni pod odrom (The Legend Pubu), v Murkovi ulici na Ptuju, so se 25. maja iztekla. Voditelj pogovorov Vojo Veličkovic in gostinec Robert Belšak sta na zaključno srečanje v Murkovo ulico povabila vse udeležence pogovorov v zadnjih dveh letih ter kot zadnjega gosta še Mladena, skupaj z vokalno skupino Voxa Arsana, plesno skupino Pellegrina CKP Ptuj in FS Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj. Legende so s seboj prinesle tudi svoje upodobitve v intarziji, tako da so jih lahko videli tudi tisti, ki se prejšnjih pogovorov niso udeležili. Zadnje četrtkanje je imelo še poseben prizvok: posvetili so ga 1950. obletnici prve pisne omembe Ptuja v pisnih virih. Mladen Delin se je rodil v najlepšem mestu, na Ptuju. Svojo mladost je opisal kot čudovito na vasi v Kungoti pri Ptuju. Takšne, kot so bile mladosti v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja: lepe, sproščene, na travnikih, s prijatelji na cesti, ulici, na igrišču v Gerečji vasi. Ob koncu tedna se je našel čas za obisk mesta, slaščičarne na Ptuju, Gosposke ulice v Mariboru, poleti pa je užival na Šolti in v Splitu, kjer je ostal tudi do dva meseca. Glasbena zgodba pa se je začela z ljudsko glasbo. Najprej je igral na harmoniko po posluhu „Moj dedek Ludvik Sitar je bil ljudski glasbenik, ljudski godec. On in stara mama, ki je bila pevka, sta me v resnici pripeljala v svet glasbe, zaslužen pa je tudi stric Branko Sitar, ki je bil muzikant. Vsi skupaj so bili moji glavni mentorji. Lahko rečem, da so imeli izjemen vpliv na moje življenje, da so v meni vzbudili tako veliko ljubezen do glasbe. Brez njih bi bila moja pot zagotovo drugačna, tudi malo verjetno, da bi bila glasbena. Moj prvi instrument je bila harmonika, cele dneve sem nanjo igral po posluhu, ampak kljub temu razvijal svoj naravni talent in ta odnos do glasbe. V petem razredu OŠ sem poznal skoraj vse ljudske pesmi. To obdobje ljudske glasbe je trajalo vse do srednje šole, ko sem se prvič srečal z rock kitaro in kot dijak Elektro šole na Ptuju prišel v novo fazo življenja, povezano tudi z bandom. Šele po srednji šoli sem se spoznal s prvimi notami. Star sem bil 21 let, ko bi že moral biti izoblikovan glasbenik, študirati, biti virtuoz, pa sem šele prav začel spoznavati tipke na klavirju. Vpisal sem se na Pedagoško fakulteto v Mariboru, kjer sem tudi diplomiral. Glasbeno izobraževa- nje sem nadaljeval na Glasbeni akademiji v Banjaluki, podružnici beograjske akademije. Tri leta sem študiral v Banjaluki, dve v Beogradu. V tem času sem spoznal največje pianiste na svetu. Po akademiji sem spoznal tudi svetovno znanega pedagoga, Kostantina Bogina, še pet let sem se izpopolnjeval v Bergamu. Ko sem ga spoznal, se je tako rekoč odprlo vesolje, vpeljal me je v veščino umetnosti klavirja. Sledili so koncerti, spoznal sem Stefana Milenkovicha, kot pianist sem koncertiral z orkestrom, v različnih komornih zasedbah, kot solist ipd. Čez nekaj let sem potoval čez lužo, v ZDA sem se spoznal z New York Voices, se ob klavirju zaljubil še v jazz petje. Ta ljubezen je ostala, se razvija naprej.« Vmes se je zgodila vokalna skupina Arsana ... In z Arsano tudi glasbeni festival Arsana, ki Ptuj spreminja v svetovno glasbeno metropolo, kjer vrhunsko klasično, jazz, etno, world, rock, instrumentalno in vokalno glasbo dopolnjujejo mednarodni glasbeni kampusi, poulično dogajanje, okrogle mize, razstave ter literarni in kulinarični večeri. »Če ne bi bilo Ptuja, takega festivala ne bi bilo. V Ljubljani takšnega festivala ne bi mogel delati, ker verjetno ne bi prišel zraven, niti ne bi imel potrebe, ker je toliko dogodkov, da bi sam hodil na koncerte. Ptuj pa je klical po takšnem festivalu, Ptuj ima trenutno tudi najlepše kulise, trge, ulice, dvorišča. Ptujčani so, kot pravijo umetniki z vsega sveta, najboljša publika na svetu," je del Delinove zgodbe, kot so jo na nekdanji dan mladosti slišali Ptujčani, ki radi zahajajo v Murkovo ulico, kjer se vedno nekaj dogaja. Po poletnih počitnicah se bodo pogovori v Kavarni pod odrom nadaljevali z novimi gosti. MG Foto: Črtomir Goznik Konec maja je Murkoua ulica ponovno cuetela; zasedle so jo legende, gostje 22 pogovorov v The Legend Pubu in Mladen Delin, umetniški vodja in direktor festivala Arsana in Član glasbene skupine Vox Arsana, ki je skupaj s Člani FS Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj ter plesno skupino Pellegrina CKP Ptuj tudi poskrbela za glasbene in plesne užitke. www.tednik.si Štajerski tednik - časopis znajboljšimiregijskimizgodbami na spletu z aktualnimi novicami vsak dan! Da boste izvedeli prvi! Štajerski torek • 18. junija 2019 Nasveti Kaj bomo danes jedli Štajerski 19 Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko TOREK SREDA ČETRTEK PETEK SOBOTA ^¿nJ NEDELJA PONEDELJEK milijonska juha, zelenjavno-mesna poljubna juha, krompirjeva juha, rizi cvetačna juha, ocvrt goveja juha, kotleti govedina (iz zelena solata s enolončnica, krompirjev zavitek, bizi, zelena solata, puranji zrezek, pečen na žaru, mešana nedeljske juhe) v posebno klobaso, polnozrnata štručka, zeljna solata, jagodni mafini mlad krompirček, zelenjava z žara, solati s paradižnikom pečen krompir, palačinke jogurtovo pecivo kumarična solata, lepinje, ribezovo in papriko, polnozrnat sladoled sadje pecivo kruh, sadna kupa Milijonska juha » - . . s m 7 * ** k v - * » \ Sestavine: 20 g masla, 250 g korenčka, 2 žlici pšeničnega zdroba, 2 žlički peteršilja, 2 jajci, 1 l vode. Milijonska juha kljub učenemu imenu ni nič zapletena, je pa okusna in hitro jo pripravimo. Čist korenček v sekljalniku na drobno sesekljamo (če nimamo sekljalnika, korenček naribamo). V loncu stalimo maslo, dodamo sesekljan korenček in ga med mešanjem pražimo, da spremeni barvo in zadiši. Prepraženemu korenčku dodamo pšenični zdrob (mi smo previdno dodali samo eno zvrhano žlico), premešamo in zalijemo s hladno vodo, pokrijemo in povečamo temperaturo na štedilniku, da juha zavre. Počasi naj vre 5 minut. Polovico na drobno nasekljanega peteršilja dodamo v juho med vrenjem, drugo polovico pa bomo potresli po vrhu, ko bo juha kuhana. Jajci razžvrkljamo in ju ob mešanju z metlico vlivamo v vrelo juho. In milijon kuhanih zrnc zdroba postrežemo. (Pri nas jih je najbrž bilo pol milijona, ker smo dali manj zdroba, nismo pa jih šli štet.) Jagodni mafini Sestavine: 2 jajci, 150 g sladkorja, 1 vanilijin sladkor, 250 g moke, 1 pecilni prašek, 6 žlic olja, 2 dl mleka, 170 g jagod. Jagode operemo, osušimo, odstranimo peclje in narežemo na koščke. V večji posodi z mešalnikom stepemo jajci s sladkorjem in vanilijinim sladkorjem. Dodamo še olje in mleko ter vse skupaj premešamo. Zmanjšamo hitrost mešalnika in po žlicah dodajamo moko, pomešano s pecilnim praškom. Za konec z lopatko primešamo narezane jagode. Z maso do treh četrtin visoko nadevamo silikonske modelčke za mafine (mi smo dobili 18 bi-skvitkov). Pečemo okrog 20-25 minut pri 180 stopinjah Celzija. Poljubno okrasimo (s stepeno sladko smetano, polovičkami jagod, sladkorjem v prahu ...). Zeleni nasveti Se da krompir pridelati na ekološki način? Krompirje dokaj zahteven in zanj moramo tla skrbno izbrati in obdelati. Zahteva rahla, odcedna tla. Gredo za zgodnje sajenje krompirja je dobro pripraviti že v jeseni, da se čez zimo primerno napije vode in nam mraz pomaga razbiti velike grude, ki so nastale ob prekopavanju. Lahka, peščena ali humozna tla lahko prekopa-vamo tudi spomladi. Ogrinjanje, okopavanje prav tako sodi k naravnemu varstvu. Rahla zračna zemlja pomeni dovolj mikroorganizmov v tleh, le-ti pa poskrbijo, da se bodo rastline kljub manjšemu koreninskemu sistemu, posledici mrzlega vremena v maju, dobro razvijale. Ogrinjanje pa pripomore k več koreninam, saj se le-te razvijejo tudi na steblu, ki je ogrnjeno. Kaj lahko naredimo, da bo krompir bolj zdrav Vedno sadite samo semenski, v trgovinah kupljen z deklaracijami označen krompir. Če sadite del lastnega semena, ne izbirajte za seme najmanjših gomoljev. Zakaj so ostali majhni, je lahko več vzrokov, med njimi so zelo pogosti tudi okuženost z virusi ali slaba dedna zasnova. Vendar naj kupljen semenski material (semenski gomolji) ne bodo premajhni. V zadnjih letih opažam, da vrtičkarjem nevestni trgovci pogosto ponujajo najmanjše gomolje, ki jih kmetje ne kupijo več. Nekje nad 45 mm naj bo premer gomolja. Prav tako velja, naj semenski gomolji ne bodo že nagnani v trgovini. Dolge, bele in tanke klice v zemlji propadejo. Seveda poženejo nove, a te so že spet nežne in krhke, poganjki dolgi, nežni, rastlina pa bolj občutljiva. Ob robu grede posejte cvetlice, kot so ognjič ali kapucin-ke, med krompirjem pa naj raste kakšen hren.Zelo pomembno je tudi, da ne pretiravate z gnojenjem. Krompirjeva plesen Prav zdaj se močno pojavlja v nasadih krompirja. Ker je še mlad, je varstvo potrebno. A varujte samo sorte, ki so namenjene pozni pridelavi oz. skladiščenju. Če krompir že kopljete ali ga boste kmalu začeli, ukrepanje ni potrebno, razen če rastejo posevki blizu skupaj. Prav tako mladi krompir zaščitite tudi, če v bližini raste paradižnik. Kaj lahko uporabite? V tem trenutku svetujem, da se vendarle napotite v trgovino in tam nabavite bakrena listna gnojila. Delujejo enako kakor cuprablau, ki ga vsi poznate, a so manj agresivna, predvsem pa ni potreb- na izkaznica, ki dokazuje vaše znanje iz varstva rastlin. Na razpolago imate še pripravek, ki vsebuje aluminijev sulfat (myco-sin). Dodate mu lahko še alge ali aminokisline. Najbolje bi bilo pripravke uporabljati izmenično. Od domačih Foto: Miša Pušenjak Krompir ogrnemo, tudi večkrat, če je potrebno. . i Foto: Miša Pušenjak Krompirjeva plesen je že na pohodu. cvetov rmana, pripravki timijana, šetraja, kamilic, v primeru začetka napada pa tudi čebulnic (česen, čebula, drobnjak ...) ali seveda žajbljev pripravek. V primeru napada krompirjeve plesni konec vegetacije, ko so gomolji v zemlji že primerno veliki, zelenje pokosite in odstranite. Tako zaustavimo razmnoževanje te bolezni. Gomolje pa pustimo v zemlji, da se še ne povsem dozorela kožica utrdi in dozori. Koloradski hrošč Ena izmed težav ekološkega pridelovanja krompirja je tudi koloradski hrošč. A niste brez orožja. V trgovinah se dobi tudi izvleček tropske rastline neem, ki pa ga je seveda treba uporabljati večkrat. Na sortah s kratko vegetacijo običajno koloradski hrošč ob teh ukrepih ne naredi gospodarsko pomembne škode. Pazite pa se samosevcev krompirja tam, kjer ne upoštevate pravil kolobarjenja. Ti so vir okužb z boleznimi in tudi vaba za koloradske hrošče. Še en pripravek je na voljo v trgovinah, to je izloček posebnih bakterij z aktivno snovjo spinosad. Pri obeh gre za v ekološkem kmetijstvu dovoljena, ekološka sredstva za varstvo rastlin. Seveda pa jih je prav tako treba uporabljati varno in po navodilih. Koloradskega hrošča prav tako lahko zatiramo na naravne načine. Na manjših površinah koloradskega hrošča preprosto pobiramo, vendar ne vsakega hroščka posebej. Pod rastline podstavite odprt dežnik ali večji kos blaga in hroščke nanj stresite. Prav tako pa lahko na večjih površinah hrošče tudi posesate. Seveda ne uporabljamo sesalca, ki ga uporabljamo v stanovanjih, temveč vrtni sesalec listja. Meh, v katerem se zbira listje, lahko odstranite, saj hrošče seseklja že motorček, ki drobi listje. Sesanje je možno vse do konca rastne dobe, tudi pri odraslih rastlinah. Krompir ima veliko dobrih sosedov, prijateljev. Mednje sodijo seveda vse stročnice, hren, kapucinke in ognjič, kolerabica, ohrovt, pastinak, špinača, hren, jajčevec, jagode, peteršilj, špinača, sladka koruza, baldrijan, šetraj, koper, pehtran, kapucinke, sivka, meta, ognjič, melisa. Ne razume pa se s čebulo, brokolijem, kitajskim kapusom, francosko špinačo, ohrovti, kumarami, drobnjakom, bučami, rdečo peso, užitnim tolščakom, sončnicami, paradižnikom in bučkami. Mogoče samo še zadnji nasvet. Krompir naj raste čim dlje od rastlinjaka, saj je lahko vzrok, da zboli paradižnik v rastlinjaku. V takih vremenskih razmerah je smiselno z zgoraj naštetimi pripravki zaščititi tudi paradižnik in kumare. Miša Pušenjak * MINERAL' NARAVNA SREDSTVA ZA KREPITEV RASTLIN 20 Štajerski Križemkražem torek m 1S. junija 2019 Hamburg, Nemčija Piše: Mateja Toplak > Jezno brcnem kolo, ki se je spri-jelo kot makaroni, ko jih kuham jaz. Zložljivo, a precej zarostano mi včasih povzroča preglavice. Nazadnje, ko mi je počila še guma, sem ostala približno osem kilometrov oddaljena od ladje, tako mi ni preostalo drugega kot to, da dvignem palec in upam, da se naju kdo usmili. Kupila sem ga nekoč v Amsterdamu, saj je bila cena celotnega kolesa ugodnejša od taksija do mesta in nazaj. Tako me sedaj »cela ladja« pozna kot punco s kolesom. Le kapitan malenkost okleva, zmeraj deluje zmedeno, ko se srečava. Predvidevam, da ne obstaja zakon, Foto: Mateja Toplak Popotni prah - Mornarska beležnica (9) s katerim bi mi lahko prepovedal uporabo kolesa, a verjamem, da se plavajočemu hotelu s petimi zvezdicami blaten pecikl, ki se skuša zliti z okolico, ne prilega najbolj. V velikih pristaniščih, kot je Hamburg, pa mi pride izredno prav. Kulturno raznoliko mesto z več kot tisočletno zgodovino je pravi užitek za pozornega raziskovalca. Ob reki Elbi se naslikajo čudoviti krajinski pogledi, ki se ti poskušajo pokazati med stolpnicami, v mestu najdeš udarne grafite lokalnih in mednarodnih umetnikov, majhne pivovarne s svojo neverjetno ponudbo, pa so del vsakega raziskovanja. Zvrnem dva, temnega in svetlega - brez skrbi, ne vozim, pred nekaj minutami se mi je namreč ravno zataknil pedal. A čeprav trenutno ni v najboljši formi (ravno ga peljem na spodnjo palubo - na popravilo k prijateljem iz Juge), je tako kot nemško pivo, eden boljših nakupov tega leta. Včasih si zamišljam, kaj vse bi nam povedal, če bi le znal, ta moj pecikl. V naslednjih mesecih bo na mornarski misiji iz severne Evrope do Japonske namreč spoznal več kot dvajset držav sveta. Kar zanimivo življenje za staro, zeleno-rjavo (pa ne od barve) kolo, a ni? Ptuj • Beremo zgodbe mojega mesta Drugačno branje zgodovine mesta S številnimi projekti, kijih izvajajo, uporabniki varstveno-delovnega centra Sožitje Ptuj premikajo meje in dokazujejo, da kljub drugačnosti zmorejo marsikaj. Minuli teden so pripravili prav poseben dogodek, namenjen spoznavanju zgodovine Ptuja. S pomočjo projekta Lahko branje uporabniki VDC Sožitje Ptuj izboljšujejo svoje branje, obenem pa spoznavajo zgodovino najstarejšega slovenskega mesta. Kaj vse so zmožni, so minuli teden predstavili v Muzikafeju, na prav posebnem literarnem večeru. Posvetili so ga 1950. obletnici prve omembe Ptuja v pisnih virih. Koordinatorki projekta Rebeka Gulin in Iva Habjanič, strokovni delavki VDC Sožitje Ptuj, sta za pomoč pri raziskovanju bogate kulturne dediščine zaprosili zgodovinarko Marijo Hernja Masten. Nastopilo je 20 uporabnikov, vsak je po svojih zmožnostih predstavil delček ptujske zgodovine z izseki različnih besedil. „Literarni večer smo organizirali, da pokažemo, da tudi osebe z motnjami v duševnem razvoju zmorejo marsikaj. Tokrat so prebirali zgodovino mesta, na ta način smo obogatili njihovo kulturno življenje in jim pomagali, da se počutijo enakovredno in sposobno," pojasnjuje Gu-linova. Nadvse zadovoljni z izvedbo prireditve pa so bili tudi obiskovalci. Pri ustvarjanju prireditve so pomagali tudi dijaki ptujske Ekonomske šole, ki so pripravili vabila in plakate za to priložnost. Obiskal pa jih je tudi poveljnik sedme legije Antonij Marcus Primus, s svojim stotnikom. Ker Ptuja brez kurentov ni, je tudi ta popestril njihovo prireditev. Skupaj s številnimi glasbenimi vložki in zanimivimi besedili so prav posebni bralci na svojstven način, povsem drugače, predstavili zgodovino Ptuja. Dženana Kmetec HRAN», KI DAJE GRŠKIM BOGOVOM VEČNO MLADOST IN NESMRTNOST MLADOSTNIK NASA PESNICA IN PISATELJICA (SVETLANA) ENOLETNI PRIRASTKI LESA, LETNICE NASILNA TATVINA RIMSKI PESNIK ZVEST APOLLONIO JELSEV LES JAVOR (LATINSKO) MAJHNA POSODA VZKLIK PRI BIKO-BORBI PROSTOR MEDSTIKA-JOČIMA SE STENAMA DUŠAN PUH REČ SPELA ROZIN LOVRO KUHAR ARISTO-FANOVA KOMEDIJA EDEN OD STARŠEV ETUI.TUL CITRONADA PREBIVALEC SKANDINAV. DEŽELE ZABAVNA IGRA S KARTAMI ANTIČNO BRENKALO VELIKA KAČA, UDAV DROBEN OTROK VINO IZ GORIŠKIH BRD IZVIRNI KRAK MENAMA MILIJON MILIJONOV NASLOV ZA ODRASLO ŽENSKO PISATELJ MAL ŽENEVSKO JEZERO KOŠARKARSKI KLUB IZ POLZELE INULA STAVBA ZA ŽITO LADKO KOROŠEC OPIS, PRIKAZ KAPITAN HERMANA MELVILLA VELIKA DIVJA RACA REŽISER CVITKOVIČ DEDNA PRIMORSKEM ODISEJEV OČE ROBERT OWEN MOTO-KROSIST (MATEVŽ) ANTON INGOLIČ LUTKARICA VOGELNIK ZUNANJI DEL KOLESA NAVEDBA IMENA, PRIIMKA IN BIVALIŠČA KOZAREC ZA PIVO ELEMENT V KUHINJSKI SOLI NENADEN MOČEN VOJAŠKI NASKOK ANIARA - opera švedskega skladatelja Blomdahla, HOPSI - košarkarski klub iz Polzele, KAZEIN - snov, ki se izloča pri kisanju mleka, sirnina, KSANTIPA - zlobna prepirljiva zakonska žena Podlehnik • Zasadili so sadike modre kavčine Najstarejša trta odslej tudi na Gorci V začetku junija so podlehniški župan Sebastian Toplak, mestni viničar stare trte na Lentu Stane Kocutar in njegova ekipa ter predsednik TD Podlehnik Milan Vidovičz ekipo članov društva ob Viničarskem muzeju na Gorci zasadili dve sadiki najstarejše trte. Stanko Prevolšek, dolgoletni vinogradnik je pripravil vse potrebno za sajenje. Člani društva so svečano obljubili, da bodo zanjo skrbeli, da rodi žlahten plod. Mariborski viničar je podaril tudi buteljko tega žlahtnega vina v hrambo TD Podlehnik. Skupina si je ogledala Haloze, muzej, poskusili so kulinarične dobrote Podlehnika in nazdravili s haloško kapljico. Zdenka Golub KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktor: Drago Slameršak Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Eva Milošič, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič Grafični oblikovalec: Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Karmen Grnjak (02) 749-34-30, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan: (02) 749 34 27) Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek in petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 120,45 EUR, za tujino v torek 112,25 EUR, v petek 107,85 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 60. a-členom (ZIPRS 1314-A) Zakona o DDV (Uradni list 46/2013, z dne 29. 5. 2013). Foto: D K Foto: ZG torek • 18. junija 2019 Za kratek čas Štajerski 21 Za šankom Prireditvenik Bodo upokojenci štrajkali? Ena od sodobnih človekovih pravic je tudi združevanje v sindikate. Do tega imajo pravico vsi, ki se čutijo pripadnike neke skupine ljudi, zlasti če začutijo, da je skupina, ki ji pripadajo, zapostavljena v svojih pravicah (pri tem - čeprav tega nekateri ne priznajo - mislijo na pravico do več denarja, vse druge visoke besede o morali in skrbi za državljane so larifari, samo slepilni manevri, da bi se ljudem zasmilili in da jih ne bi takoj proglasili za pohlepne denarjeljubce in grabeže). Kako doseči, da se nekdo prestraši tvojih zahtev po več cvenka in plenka, pa je stvar taktike. Pričakovali bi, da bo najhujša sindikalna grožnja v stilu pregovora: Malo denarja - malo muzike. Torej: nič denarja - nič muzike. A imajo nekateri drugačne prebliske. Tako imamo nek sindikat, ki svojega ustrahovanja ne začini z besedami, da ne bodo delali, ampak: 'Ce nam ne boste ugodili, bomo delali tako, kot država predpisuje.' Kar najbrž pomeni, da v normalnih 4 4 razmerah ne delajo po predpisih, ampak bolj po domače, manj, kot bi morali. (Upamo, da so vsaj toliko pošteni in ne pričakujejo kakega dodatka za preseganje svojih delovnih obveznosti, če pa jih opravljajo tak-tak). Neki drugi sindikat je svoj boj začel z obvestilom zgroženi javnosti (in državnemu proračunu), da bodo odslej delali v skladu z modro knjigo. Upamo, daje 'modra knjiga' res plave barve, ker če so mislili 'modra' v pomenu 'pametna knjiga' k ^^^^^ - ubogi mi, ki smo hodili k njim polni upanja po učinkovitem zdravljenju, sedaj pa vidimo, da so delali po neki nemodri - neumni knjigi! Nedavno pa smo slišali še za en sindikalni boj: sindikalni boj upokojencev. Le s čim lahko ti zagrozijo državi, da se bo usrala v hlače in jim prisluhnila? Bodo nehali hoditi v trgovine tisti dan, ko imajo upokojenci dodatni popust? Bodo nehali čuvati vnuke, ko so ti bolni, pa jih starši ne morejo peljati v vrtec? Se bodo nehali ukvarjati z navadnim ruskim kegljanjem, pri katerem obesijo na štrik eno kroglo in z njo podirajo keglje, zdaj pa bodo namesto krogle obesili kakega državnega politika? Se bodo odločili, da ne bodo več dovolili vpisa v črno knjigo tete Matilde in bodo pen-zijo zanalašč prejemali še najmanj pol stoletja? Lahko tudi prenehajo poslušati neumne reklame, ki jim ponujajo sto in eno arcnijo za izboljšanje zdravja. Boste vi videli svojega boga, ko upokojenci zaštrajkamo!!! Vas Pepek Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejev znakoskop 8 6 9 5 4 7 5 8 2 3 9 6 8 4 4 6 2 7 3 5 5 4 3 1 9 8 2 7 3 Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥¥ © €€ ooo Bik ¥¥ ©©© € o Dvojcka ¥ ©© €€ ooo Rak ¥¥ ©©© € oo Lev ¥¥¥ © €€€ oo Devica ¥ ©© €€€ o Tehtnica ¥¥¥ ©© € ooo Škorpijon ¥ ©©© €€ o Strelec ¥¥¥ ©© € oo Kozorog ¥¥ ©©© €€ o Vodnar ¥¥¥ ©© €€€ ooo Ribi ¥ ©©© oo Torek, 18. junij 17:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., Dan za starše, izzivi sodobne družine 18:00 Ormož, grajsko dvorišče, festival Ormoško poletje, igra Kresniček 18:00 Slovenska Bistrica, Glasbena šola, zaključni recital Alje Polanec in Maše Jerot 19:00 Lenart, Dom kulture, Len-Art, koncert Slovenskogoriškega pihalnega orkestra MOL Lenart in Pihalni orkester Konservatorija za glasbo in balet Maribor, podružnična šola Lenart 20:30 Ptuj, minoritski samostan, Festival Arsana, Muzikal Poetovio Sreda, 19. junij 17:00 Kidričevo, slavnostna dvorana dvorca Šterntal, 16. likovna kolonija DPD Svoboda Kidričevo 17:00 Ptuj, telovadnica OŠ Breg, prireditev ob dnevu mlade ustvarjalnosti 18:00 Ptuj, Špajza modrosti, Lackova ul., predavanje Čuječnost v vsakdanjem življenju 19:30 Slovenska Bistrica, Grad, koncert Big Band Slovenska Bistrica z gostjo Aniko Horvat 21:00 Ptuj, minoritski samostan, Gledališko poletje, predstava Džurologija Četrtek, 20. junij 11:00 Slovenska Bistrica, KS Impol, posvetovalnica Zdravo živim 16:30 Ptuj, Delavnica Projektno vodenje za NVO 17:00 Knjižnica Ormož, Literarna delavnica kreativnega pisanja z dr. Davidem Bedračem 17:00 Majšperk, telovadnica OŠ, zaključna šolska prireditev Več jezikov znaš, več veljaš 17:00 Pragersko, otroško igrišče v Gaju, Pozdrav poletju, prireditev ob koncu pouka 17:00 Ptuj, Zgodovinski arhiv na Ptuju, odprtje razstave Fotografske metamorfoze Ptuja v šestdesetih in sedemdesetih letih 20. stoletja 18:00 Ormož, grajsko dvorišče, festival Ormoško poletje, koncert Pisani svet glasbe 18:00 Slovenska Bistrica, Grajska 13, Jetou, lutkovna predstava za mladino in odrasle 21:00 Ptuj, minoritski samostan, Gledališko poletje, predstava Cucki Mestni kino Ptuj Sreda, 19. junij: 20:00 Liffe po liffu; Stotnik. Četrtek, 20. junij: 20:00 Liffe po liffu; Stiks. Petek, 21. junij: 17:00 Svet igrač 4; 19:00 Godzila II. Kralj pošasti; 21:15 Otroška igra. I GLASBO DO SRCA Velja za teden od 18. junij 1 znak - slabo, 2 znaka - Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog do 24. junij 2019 dobro, 3 znaki - odlično Bodite (f Marjanovi družbi Vsako sredo med 20. in 2k. uro na radiu Ptuj. www.radio-tednik.si Ted ni kova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 24. junija. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s ku-pončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed tistih, ki nam boste poslali pravilno sestavljeno fotografijo z izpolnjenim kupončkom, bomo vsak teden izžrebali dobitnika lepe knjižne nagrade. Podarja jo Knjigarna Bukvica iz Ptuja Zdaj pa veselo na delo. Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: David Kaučič, Ormož. Knjižno nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 18. junija 2019 J «j \ v na morju v družbi Radia-tednika Ptuj in turistične agencije TA-ATP w \ , i- , znamif Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v »pravi družbi«, bodite naši prijatelji in obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli. Vsako soboto od 29. 6. do 31. 8. 2019 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na slovensko morje. Za vas smo skupaj s turistično agencijo TA-ATP pripravili posebna doživetja. Enodnevna sprostitev na morju bo stala 15,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika pa velja nižja cena, 10,00 EUR. NOVI NAROČNIKI POZOR! •j Informacije in rezervacije: '' A T P - Turistična agencija ATP, Kerenčičev^trg 4, Orjnož, tel.: 070 244 140. avtobusni in tovorni prevozi NAROCILNICA ZA Štajerski Ime in priimek: Naslov:_ : Davčna številka:. Telefon:_ Datum naročila:. Podpis:_ S podpisom potrjujem naročilo Štajerskega tednika do pisnega preklica, vendar za najmanj 12 mesecev. Hkrati potrjujem, da zadnjih 6 mesecev nisem bil/-a naročnik. Naročnino bom plačeval/-a mesečno po položnici. RADIO TEDNIK Ptuj, d.o.o. Osojnikova cesta 3 2250 Ptuj Do nagrad^ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto. Posebno ponudbo smo pripravili za ttste, ki toste v obdobju od 2. 4. do 28. 6. 2019 sktenm ni^cmsl^ razmerje za Štajerski tedrnk. Brezplačno boste lahko uživali vse p°letne s°b°te na morju (od 29. 6. do 31. 8. 2019). Če torej želite 10 sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na morju, postanite novi naročniki Štajerskega tednika. Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v soboto, 7. 9. 2019, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji Radia-Tednika Ptuj. «c^dioPTUI Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje. Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja. Štajerski TEDNIK POSTATI NAROČNIK ŠTAJERSKEGA TEDNIKA SE RESNIČNO SPLAČA! torek • 18. junija 2019 Oglasi in objave Štajerski 23 OS:00 Kmečki praznik v Stopercah 09:20 200 let pouka v Stopercah 10:20 Gostilna pr' Franeet' 11:20 Oddaja iz preteklosti 13:00 Video strani 14:00 italijanska trgovina - v živo 18:00 Ringaraja 2019 20:00 Revija zborov na Vurbcrku, 2 21:50 Tedenski Utrip MNZ Ptuj 22:00 Kmečki praznik v Stopcreah 23:00 Video strani PROGRAMSKI NAPOVEDNIK več na spletni strani www.Eiptv.si 08:00 Zaključek zborov OŠ Dom a vi 09:00 Ljudski pevci sc predstavijo 10:30 Utrip iz Ormoža 12:00 Video strani 14:00 Italijanska trgovina - v živo 18:00 Oddaja iz preteklosti 20:00 Od paše do sira 2 i :00 Mi in zdravje - v živo 22:00 Utrip iz Ormoža UrKjmitv0 23:00 Video strani Marketing: SP .det I 08:00 Dan vrtea na Hajdini ] 0:00 Direndaj na OŠ Starše I 11:50 Tedenski utrip MNZ Ptuj 12:00 Video strani ] 4:00 Italijanska trgovina - v živo ] 8:00 Kronika iz občine Starše 19:50 Tedenski utrip MNZ Ptuj 20:00 Lutkovna predstava na Hajdini 21:10 Dan vrtca na Hajdini 22:10 Sreda v sredo I 23:00 Video strani program v živo tudi preko spleta: www.siptv.si : Domava 116d. 2252 DORNAVA; intogsiptt.si kontakt; 02 754 00 33: 041 61 ß 044; www.siptv.si Megamarkeling 40 0.; 02 749 34 27; 031 621 340 Le srce in duša ve, kako boli, ko tebe več med nami ni. SPOMIN 17. junija 2019 je minilo deset let, odkar si nas za vedno zapustila, draga Renatka Bratušek IZ SOVIČ 4 Zahvaljujemo se vsem, ki postojite ob njenem preranem grobu, ji prinašate cvetje, sveče in jo imate v lepem spominu. Žalujoči: vsi tvoji Končane skupne so poti... V spominu so ostale kot biser dni, kot sen noči, čas jih več ne rani... V SPOMIN Jutri, 22. junija, mineva sedem let, odkar smo se poslovili od drage mame Justine Šmigoc (1933-2012) čez mesec dni, 21. julija, pa bo minilo osem let, odkar smo izgubili očeta Jožeta Šmigoca (1929-2011) IZ TRŽCA 4 Kdor živi v srcu svojih dragih, ni mrtev, še naprej ostaja navzoč v njihovem življenju. Hvala vsem, ki se ju spominjate z lepo mislijo v srcu! Sinovi z družinami Mali oglasi PRODAM dva bikca simentalca, stara od 10 do 20 dni. Telefon 031 840 282. STORITVE RAZNO PRODAJAMO razcepljena bukova drva vseh dimenzij in bukovo hlodovino ter zelo kakovostne smrekove pelete, brezplačna dostava, ugodna cena. Horvat - drva, Moškanjci 1d. Tel. 051 667 170. Picerija Slonček iz Prešernove 19 zaposli dve osebi za razvoz pic (lahko je upokojenec). Informacije 031 301 116. ŽELEZNIŠKE pragove - švelerje prodam. Rabljeni in lepo ohranjeni. Cena za kos 15,00 €. Tel. 041 893 305. SREDAJEDAN ZA ZVEZDE " ~ k KMETIJSTVO KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cisterno za gnojevko, krožne brane, cepilnik za drva in preostalo kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. Lepi spomini ne bledijo! i rnrr j Spomnite se dogodkov, ki so zaznamovali vas inSs.« tottorianu SVfilll®: 'S, ali vaše bližnje, in si naročite arhivsko številko Štajerskega tednika zase alijo kot izvirno in unikatno darilo podarite sorodniku, Ker temejjl prihodnosti ležijo v preteklosti! Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj, tel. 02 749 34 10. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 ev Hiša pusta je in prazna, nekoč prijazna, danes tuja se nam zdi. Spomin se nam oglaša, kje si, zlata mama naša? Nikogar ni... Dom molči in z nami solze žalosti pretaka... SPOMIN Danes mineva 10 let, odkar nas je za vedno zapustila Ana Vauda Z ZGORNJE HAJDINE Hvala vsem, ki ob njenem preranem grobu prižigate svečke in prosite za njo. V globoki žalosti: vsi njeni Umrli so Marija Žula, roj. Kelc, Veliki Vrh 3, roj. 1925 - umrla 7. junija 2019; Janez Korošec, Veliki Vrh 49a, roj. 1930 - umrl 7. junija 2019; Drago Kelenc, Bresnica 9a, Ormož, roj. 1965 - umrl 8. junija 2019; Marija Ozmec, roj. Kelner, Miklavž pri Ormožu, Vuzmetinci 19, roj. 1935 - umrla 11. junija 2019; Terezija Ditrih, roj. Prelog, Ptuj, Rimska ploščad 17, roj. 1941 - umrla 10. junija 2019; Angela Šober, roj. Kokot, Moškanjci 90, roj. 1928 - umrla 10. junija 2019; Pavlina Kodrun, roj. Podpečan, Velenje, Škale 67c, roj. 1933 - umrla 9. junija 2019; Franc Horvat, Janežovci 6a, roj. 1933 - umrl 10. junija 2019. MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA IN RAZPISE LAHKO NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO ZA PETKOVO IZDAJO do ponedeljka zjutraj do 9. ure do Četrtka zjutraj do 9. ure ma|da.segula@radi»fediiik.sl, tel. 02 749 34 16 ali mar|ona.plhler@radio4ednlk.sl, tel. 02 749 3410, za večje objave predhodna pokliiite. Štajerski PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV GROZLjn IZPOVEDI ŽRTEV m Ctrir, tm« tpolnUi ilorih, iKMIrtMth* el«*iw ifiMjIlv* POMIJ. Nočni obiski, dotikanje spolovil in spolno nasilje nad 15-letnimi najstniki v hiši lazsristov na Taboru v Ljubljani INfEftVJU MARJAN PODOBNIK Sa'cc govori vietno. dela pa in alare É Strukture JM INTERVJU M4TEJ 4VBELJ Neaoostowinie odkiba ustavna swfiita BüMlCW zawíro ' www.reporter.si POLITIKA - Bernard Brščič in Lucija Ušaj o prihodnosti Domovinske lige INTERVJU - Marjan Podobnik: Šarec govori všečno, dela pa za stare strukture DOSJE - Skrivnostni lastnik madžarske banke OTP, ki prodira v Slovenijo Ptuj • Intervencija v Ljudskem vrtu Ribe plavale na hrbtu ... Na ribniku v Ljudskem vrtu, ki velja za priljubljeno shajališče vseh generacij Ptujčanov, zlasti stanovalcev iz okoliških blokov, je bila minuli petek ponovno potrebna intervencija gasilcev. Ob nekoliko ekstremnejših vremenskih pojavih (dež ali suša) ribnik povzroča težave. Lani pozno spomladi je razlitje vode iz ribnika ogrožalo bližnjo Osnovno šolo Ljudski vrt. Brez pomoči gasilcev in strojnih posegov bi bila takrat šola po besedah ravnateljice Tatjane Vaupotič Zemljič zagotovo pod vodo. V petek, 14. junija, je bila intervencija gasilcev nujna zaradi upada vodostaja in pomanjkanja kisika v vodi, kar je bilo posledica visokih temperatur, ki so trajale več dni. Situacija je bila precej resna, nekaj rib je tudi poginilo. Da je z ribnikom spet nekaj narobe, so v četrtek opazili mimoidoči, med njimi Peter Mesarič. V petek zjutraj je preveril stanje in ugotovil, da je še slabše kot dan prej. Nemudoma je kontaktiral županjo mestne občine (MO) Ptuj Nuško Gajšek, ki je poskrbela za hitro intervencijo. Na pomoč so prišli gasilci PGD Ptuj in strojniki Javnih služb Ptuj. Gasilci so poskrbeli za dotok vode, strojniki so iz ribnika izkopali in odstranili okoli 40 m3 usedlin. Čeprav se je intervencija tudi tokrat končala uspešno, pa vsakoletno urgentno reševanje ribnika ne bo prineslo trajne rešitve. Do nje bi lahko prišli le s celovito sanacijo. Ta naj bi se po najoptimalnejšem scenariju lahko izvedla v prihodnjem letu. . Županja Gajškova je poudarila, da bo potrebno najprej izvesti prenos zemljišč iz države na lokalno skupnost, pripraviti dokumentacijo in pridobiti dovoljenja. Zgradili bi zadrževalnik, sanirali ribnik in njegove brežine. Letos bodo iz ribnika odstranili zarast. Celovita sanacija z zadrževalnikom bi po besedah županje lahko bila izvedena in končana v prihodnjem letu. MZ Med intervencijo je bila na lokaciji prisotna županja MO Ptuj Nuška Gajšek. Gasilci so z različnimi metodami poskrbeli za dotok sveže vode. PZ3-0 Foto: Peter Mesarič Foto: Peter Mesarič Žalosten pogled na ribnik Ljudski vri v petek zjutraj Z izkopom so poglobili dno in odstranili nekaj usedlin. Foto: Peter Mesarič Foto: Peter Mesarič Zavrč • Varnost v občini Cesta »smrti« Dolane-Zavrč Policisti Policijske postaje Gorišnica so v celem lanskem letu na območju občine Zavrč obravnavali le tri kazniva dejanja; dve zoper premoženje ter eno zoper javni red in mir. Predlani so policisti v završki občini zabeležili štiri kazniva dejanja, število je torej še v upadu. Tudi kršitev javnega reda in miru lani ni bilo veliko, le 12 (predlani 17). Res pa se je stanje lani poslabšalo pri zagotavljanju varnosti v cestnem prometu: zgodilo se je namreč 11 prometnih nesreč (predlani šest). V prometnih ne- srečah je ena oseba umrla (enako tudi predlani), dve sta se lažje telesno poškodovali. Pomočnik komandirja go-rišniške policijske postaje Igor Belšak je opomnil: »V osmih letih pred tem na našem območju smrtnih žrtev prometnih nesreč ni bilo. Obe prometni nesreči s smrtnim izidom sta se zgodili na istem mestu, na regionalni cesti Dolane-Zavrč.« Policisti so sicer lani na območju završke občine ugotovili kar 702 kršitvi cestnoprometnih predpisov (predlani 660). EM «•/N * £>+(? On P ® * (P ^ S ^ ^ O 4 ¡3- Rojstva: Lidija Mencingar, Lasigovci 11, Polenšak - deček Jaka; Lara Banovič, Trg revolucije 1, Maribor - deček Urban; Kristina Tot Vešligaj, Celjska cesta 52, Rogatec - deček Marcel; Arta Osmanollaj, Gubčeva ulica 23, Ptuj -deklica Viola; Sabina Majcen, Strjanci 18, Podgorci - deklica Iza; Aleksandra Horvat, Destrnik 38, Destrnik - deček Nik; Anemari Pavkovič, Rogaška cesta 78, Miklavž na Dravskem polju - deček Gal; Anita Krojzl - deklica Lana; Karmen Vidmar -deček Filip. Poroki - Ptuj: Marko Mlinarič, Zabovci 89, in Teja Bera, Maribor, Ruplova ulica 7b; Tadej Gmeiner, V-)«:- Pleterje 33, in Sanja Plohl, Sobetinci 11. ± ^ - o * * I brv ■-a . C * * <0 O o O O O - ~ - Vo*" ,0' Cb> Če rožnika sonce pripeka, pohlevno deži, veliko obeta žita, strdi. Danes bo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi krajevnimi padavinami, tudi nevihtami. Najnižje jutranje temperature bodo od 13 do 18, na Primorskem ob šibki burji do 23, najvišje dnevne od 24 do 30, na Goriškem do 32 °C. V sredo in četrtek bo deloma sončno, popoldne bo nastalo nekaj ploh in neviht. 4-dnevna napoved za Podravje Torek Sreda Četrtek 19.06.2019 20.06.2019 «t 18 17 17 Dopoldan Dopoldan Dopoldan 27 29 30 Popoldan Popoldan Popoldan A ¿> Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Hitrost vetra 3 m/s Foto: MZ Vir: ARSO